Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. Uredništvo ir. jv Gornji Radgoni, Spodnji Griz it ičje. — Telefon št.7. Plača in toži se v 'Gornji Radgoni. Izhaia vsak petek zjutraj. ^skaStraža Neodvisno glasilo obmejnih Slovencev Naročnina znaša za celo leto 32 Din, za pol »eta 16 Din, za četrt leta 8 Din, mesečno 3 Din. Inserati po dogovoru, sicer pa: mali oglasi do 20 besed 5 Din, za vsako nadaljno besedo 50 p več; vračuni se tudi predpisani davek! 2. štev. Gornja Radgona, dne 11. januarja 1924. VI. leto. Cerkev in politika. „1. V prvi vrsti smo kristjani in Slovenci. Dedščina naših očetov, sveta blagovest ljubezni nam je in bodi sveta stvar. Iz tega razloga bomo proti vsakomur, ki to dedščino napada, bomo pa odločno proti vsakomur, ki Cerkev in njen upliv onečašča s tem, da meša Cerkev s politiko. Prevzišeni so verski nauki, zato je zločinec vsakdor, kdor izrablja vero v politične svrhe.“ (Iz uvodnika naše prve številke. V vseh naslednjih številkah bomo v svrho pravilnega tolmačenja našega programa obravnavali zaporedema vseh 10 točk in bo vsak članek zaokrožena celota zase. To pa storimo raditega, da pobijemo napačno naziranje q našem programu, katerega nekateri omejeni mameluki tendenciozno zaviza-jo. — Uredn.) „V prvi vrsti bomo kristjani in Slovenci." Kristjan je vsak človek, ki veruje v nauke zveličavne Cerkve. Cerkveni pisatelj Sv. Avguštin piše : Anima humana naturaliter Christiana (t. j. človekova duša je že po naravi krščanska). Napačno in pogubonosno je naziranje, da pristaš druge politične stranke ni kristjan in da raditega demokratu, samostojnežu, radikalu, socijalistu ni dovoljen vstop v kraljestvo božje, ampak v pekel, v kraljestvo satanovo. Po naravi smo kristjani, velikobolj po vzgoji, po naukih dobre mamice in skrbnega očeta. Krščanstvo je blagovest, ki je osrečila vse človeštvo, vse narode. Ako politična stranka vzame v syoj program etično načelo, je to prav in hvalevredno, ni pa prav, ako se to načelo izrablja v umazane politične svrhe; greh je, da se Cerkev, ta svetovna institucija postavlja v politično službo te ali one stranke. Verni slovenski narod spoštuje nauke svete Cerkve, zato bi bil greh na narodu, ako se profanira njegova globoka vera, iz katere je črpal v vseh vekih moč in tolažbo — z dnevno politično borbo. Slovenci smo bili nekdaj pogani, sprejeli smo sveto blagovest krščanstva in sedaj smo kristjani in kristjani hočemo ostati. Dokler bomo spoštovali krščanski nauk ljubezni, bomo tudi ostali — Slovenci, Vsi Jugoslovani smo kristjani, torej ljudje z etično podlago ; kdorkoli veruje, bodi z nami, kdorkoli zameta verstvo, je proti nam. Dosledni „politični klerikalci" bi morali a priori odklanjati zvezo s protestanti in muslimani*) kakor *) Muslimani niso sicer kristjani, ali verujejo v enega Boga, iinajov torej etično osnovo življenja. s pravoslavnimi. To pa bi ne bilo krščansko pa se kljubtemu pojavlja med nami. Za našo javnost kvaren nazor je, da dotičnik, ki napr. sovraži tisto tipično farizejsko licemerstvo — ni dober kristjan. Kot tak pa se v stranki z versko podlago omalovažuje, gleda postrani in nezaupno, dasi gori z dušo in telesom za stranko z etično (t. j. versko) podlago. Proti temu se hočemo boriti. Prav posebno oster boj pa napovedujemo vsem, ki bi večno-sveta načela krščanske vere blatili in napadali. Blagovest svete vere je dragocena dedščina naših očetov in to dedščino hočemo čuvati kakor punčico svojega očesa. Nočemo pa biti tisti takozvani „politični klerikalci", ki v svoji omejenosti zasovražijo vsakega človeka, ki misli s svojimi možgani in si upa svojo misel glasno razodeti. Kdor pa onečašča Cerkev in njene prevzvišene nauke s tem, Mustafa Kemal-paša je bil 8. t. m. v svoji vili od bombe močno ranjen. Njegova soproga je odnesla lahke rane; Kemal-paša da meša Cerkev s politiko, torej Cerkev, lastnino nas vseh z eno-stranko, politiko, lastnino posameznih skupin pa je — zločinec. Izrabljanje vere in verskih institucij v politične svrhe je rakrana na našem narodnem telesu. Kristjani smo in ostanemo. Zato je želeti, da prevevaj našo politiko krščanski nauk ljubezni, prizanašanja, strpljivosti, tolerance in da izgini fanatizem, s katerim se takozyano katoliško časopisje bori proti takozvanemu liberal-namu časopisju. Eni i drugi so kristjani, eni boljši drugi recimo slabši bodisi v besedah ali dejanjih. Cerkev ima svoje liste, politika svoje. Cerkvi prijazna politika pa bodi proti svojim nasprotnikom res krščanska; kajti le tako bo časopisje, ta velesila ojačila Cerkev in njeno notranje, dušno carstvo in ne bo pritožb, da vera peša. To je komentar k prvi točki našega programa. je bil prenešen v Angoro. Bombni atentat so izvršili monarhisti. Storilci so zbežali. Angleža „Labour Party“ (del. stranka) in njen socijalizam. Iz uvodnika „Pomen angl. volitev“, katerega je pred kratkim objavila za-grebaška „Narodna Politika“, priobčujemo svojim čitateljem v informacijo sledeči odlomek, da vidijo razliko med evropskim kontinentalnim socializmom in socializmom angleške del. stranke. V socialnem pogledu gre angl. delavska stranka popolnoma lastno pot. Dočim socializem na kontinentu vedno bolj upada in dočim se nacionalistične struje krepe, angleške delavska stranka trajno napreduje. Med kontinentalnim socializmom in angleškim socializmom pa obstoji razlika. Evropski socializem je storil temeljno napako, ker je s silo, t. j. potom diktature enega razreda hotel oživotvoriti neke vrste teoretični ideal brez ozira na praktično življenje. Angleški socializem pa nasprotno gradi na demokratičnosti in realnosti. On spoštuje tradicijo, še več, ta socializem ni niti republikanski. Angleškim delavskim voditeljem se prav nič ne mudi v vlado in tudi v teoriji so oni manj radikalni kot naj-zmernejši socialisti na kontinentu. Ni dvoma, da bo ta stranka, katero vodijo bolj praktiki nego teoretiki in sanjači, ko pride na vlado — na vlado pa bo sigurno prej ali slej prišla, ker to dokazujejo zadnje volitve — ustvarila nekaj trajnega, kar bo služilo za vzor in v posnemanje evropskim narodom. Angleži so sami na sebi konservativen, praktičen in politično zelo zrei narod. Ko daje torej takšen narod tretjino svojih glasov stranki, ki oznanja nova socialna načela, pomeni to, da obstoji precejšnja verjetnost, da se bodo ta nova načela dala tudi uresničiti in da takšna stranka edino v toliko privzema načela o novi socialni ureditvi, v kolikor se pač dajo uresničiti. Nikar ne pozabimo, da je angleška zemlja, kjer sta se na eni strani najpopolnejše razvila kapitalizem in nauk ekonomskega liberalizma, na drugi strani pa tudi zemlja, v kateri je proletariat gotovo najjačje organiziran in poiitično izredno zrel. c,e pride sploh kje do uresničenj« nekapitalističnega socialističnega družabnega reda, bo to v Angliji, ker to, kar bo v njej oživotvorjeno, bo trajne in praktične vrednosti. Naš inseratni cenik. Vsled povečanja naklade na eni strani, na drugi strani pa vsled dragega tiska in papirja smo ustalili sledeče cene za inserate (oglase) i. s.: Cela stran............... 820-— Din Pol strani............... 4601— „ Četrt strani............. 230’— „ Osminka strani...........115* - „ Pri večkratni objavi sledeči popusti: Za celoletno stalno objavo 52 krat 40% „ polletno „ „ 26 „ 20% „ četrtletno „ „ 13 „ 15% „ enomesečna,, „ 4 „ 10% Mali oglasi do 20 besed 5-— Din, vsaka nadaijna beseda 50 para več, Nesreča na Črnem morju - 300 oseb utonilo. Iz Carigrada je prispela vest, da je novi amerikanski 6000 tonski parnik „Conejos", ki je odplul v Odeso, hotel v megli in Železniška nesreča v Burgenlandu. Graz, 9. t. m. (Izv.) Na postaji Farkau je sinoči zapeljal zapeljal tovorni v popolnoma zaseden osebni vlak. Dve osebi sta Hittlerjev puč. Po poročilih iz Monakovega je zavzela preizkava o državnem udaru Hittlerja in Ludendorffa nepričakovano velik obseg. Do- Amerika prepovedala izvoz orožja. Predsednik Coolidge je prepovedal izvoz orožja iz Amerike. Prestopki te naredbe se kaznujejo Vprašanje grške dinastije. Republikanski in liberalni poslanci so na posebnem sestanku dogovorno sklenili, da - bodo na prvi seji parlamenta predlagali, naj se grška dinastija odpravi. nevihti pristati v Trapezuntskem zalivu in pri tem zadel s tako silo v morski svetilnik, da se je s celo posadko 300 oseb takoj potopil. mrtvi, mnogo težko in lahko ranjenih. Osebni vlak je popolnoma razbit. Vzrok nesreče je ta, ker rdeče signalne svetilke niso gorele. sedaj je nad 100 ugled oseb pod obtožbo. Razprava se bo radi varnosti izvršila v nekem provincialnem mestu, ki se ne imenuje. z 2-!etno ječo poleg 10.000 dol. denarja kazni. Ortodoksni liberalci pa so v nasprotju s tem sklepom storili sklep, da počakajo prihod Veni-zelosa. Atentat na Kemal-pašo. 4 stolpna petltvrsia alr njen prostor 1-50 Din;' vsačuni se tudi ogiasni davek. Enako drugim listom bo po novem letu tudi naš list objavljal reklamna društvena in druga naznanila le proti primerni odškodnini. Zaračunavali bomo objave tako-le: 1. Društvene prireditve, občne zbore, seje, sestanke itd. brez dohodkov za društvo do 30 besed 3 Din, vsaka nadaljna beseda 59 para več. 2. Prireditve z dohodkom vsaka beseda po 50 para. 3. Vesti malih gospodarskih organizacij vsaka beseda po 1 Din. 4. Poslana, izjave, koncerti in trgovska naznanila, vsaka beseda po 2 Din. 5. Objave bank, veletrgovine in veleindustrije, vsaka beseda po 5 Din. Odpadli” znesek za manjše objave prilože društva lahko v znamkah kar pri naročilu, za večje objave pošlje uprava račun po objavi. Inseraii v tekstnem delu so znatno dražji. Cena po dogovoru. To je torej naša oglasna tarifa, ki je v splošnem vpeljana in je radi likvidnosti lista potrebna ta — itak minimalno izračunana tarifa ; kajti kljub zvišanju naročnine in oglasnih pristojbin ostane „Murska Straža“ radi svoje razširjenosti in vsestransko bogate vsebine še vedno najcenejši tednik. Oglasne tarife drugih slovenskih listov, vzlasti pa hrvatskih in srbskih se oploh ne dajo primerjati z našim oglasnim cenikom Z ozirom na to se nadejamo, da bodo razna podjetja, kakor zasebniki se znatno posluževali „Murske Straže“ v svrho reklame. Ker pride list iz Gornje Radgone, v vsako hišo na Murskem polju, v večjem številu v Prekmurje, Medjimurje, Slovenske gorice in Apačko kotlino in se čita tudi po ostali Sloveniji imajo oglasi v „Murski Straži“ brezdvomnu velik uspeh. Malone vsi, ki so v listu oglaševali so z uspehom povsem zadovoljni. Uprava. RAZNE VESTI • ••• Eiffel umri. Graditelj pariškega Eiffelovega stolpa Gustav Eiffel je 27. pr. m. v starosti 92. let umrl. Veliki zameti v Macedoniji. Brzojavna poročila iz Skoplja javljajo, da je zapadel v Macedoniji en ineter visok sneg. Na progah Gradsko-Bitolj in Skoplje-Ohrid je železniški promet ustavljen. V okolici Strumica so potrgane skoro vse brzojavne in telefonske žice. „Uradniki" v radikalskem smislu. „Politika“ prinaša sledečo pikantnost: Od g. Ante Grbe, krojača iz Prizrena, sem dobil nastopno pismo : Z zadnjim ukazom je ministrstvo notranjih del imenovala za policijska komisarja dva moja pomočnika — ; enega v Prizrenu, drugega v mace-donskem Negotinu. jaz ki sem mojster, sem se obrnil do g. ministra, da me imenuje za srezkega načelnika kje na jugu države, Seveda, mojster ima prav. Le tako dalje, pa bo kmalu rešen problem južne Srbije in cele S. H. S, Zato se razne temne sence pri nas držijo radikalne partije ... Strela po zimi. V Cetinju je divja! silen vihar. Strela je udarila v katoliško cerkev ter poškodovala streho in zidove bližnje hiše. Neka žena se je samo onesvestila, druge nesreče ni bilo. Napisal svojo poslednjo voljo na ovratnik. Petinštiridesetletni Hugo Futercr je umirajoč pod svojim prevrnjenim avtomobilom napisa! svojo oporoko ovratnik ter obenem svoje zadnje poročiio, v katerem izjavlja, daje on zakrivil nesrečo, pri kateri je bita fatalno ranjena njegova nečakinja, devetnajstletna Erna Vogele. Pod avtomobilom sta bila devet ur. Erna je umrla pet ur po nesreči. Klub „nesrečno oženjenih“. V francoskem mestu Firminy se je nedavno ustanovila gotovo najzanimi-vejša organizacija na svetu. Ustanovljen je bil klub ljudi, ki so bili nesrečni v zakonu in ki so se ločili od svojih žen. Ta klub prireja stalne sestanke svojih članov, na katerih si člani drug drugemu Dripovedujejo razne zakonske težave. Časopisje na-glaša, da bi klub moral vse te izjave j tiskati v posebni knjigi, ki bi opozarjala še neoženjene moške na bridkosti zakonskega življenja. Belgrajski informacijski biro „Argus“ ima poleg informacijskega oddelka, ki popolnoma ustreza sedanjim zahtevam, tudi poseben oddelek za pregled celokupnega jugoslovanskega tiska (časopisov), ki vodi evidenco vseh člankov in notic, ki se nanašajo na posamezne osebe, javne delavce, zavode, časopise, urade itd. Te dopise pošilja v prepisu ali izreku, vsem osebam, zavodom itd., na katere so dopisi nanašajo, če je dotičnik abonent „Argusa“. Hkratki navaja tudi list in številko, v kateri je bil objavljen dopis. Priporočamo „Argusovo“ podjetje, ker smo se uverili o njega točnosti in veliki koristi, ki jo nudi „Argusov — tisk“ jugoslovenskem novinarstvu, javnim delavcem, zavodom, uradom itd. Naslov: Agence „Argus“, Beograd, Poštni predal št. 130. Največja grobnica. Na pokopališču Fairjew v New-Yorku so pred kratkim pripravili grobnico, ki sprejme v svoje prostore lahko stotisoč trupel. Poleg tega sprejmejo prostori v svoje oddelke lahko še več sto posod s pepelom onih, ki so daii svoje zemeljske ostanke sežgati v krematorijih. ; Nevvjorkčoni se vesele, da imajo se- • daj največjo grobnico pod solncem in se j nadejajo, da bo njihova grobnica dočakala vsaj starost egipčanskih piramid. Pet tisoč lir za eno idejo. Italijanski list „11 Secolo“ v Milanu je razpisal nagrado 5 tisoč lir za eno idejo, ki bi se dala pozneje obdelati j kot roman za list. Kaka naj bo ta ! ideja, prepušča svojini čitateljem, j Kdor bo izbrano idejo obdeiai, dobi 25,000 lir nagrade. Vsekakor original- I na časopisna reklama. imenitna ideja, a žal le utopija, j Človekoljubni zdravnik Edward Bok j iz New-Yorka je ponudil nagrado 20 tisič liver šterlingov avtorju najboljšega načrta, da se onemogočiijo vojne. Natečaja se je udeležilo 22.165 oseb, pripadajočih 22 narodom. Od- j J bor, pod predsedstvom senatorja' Rosta ; ; bo objavil svoj sklep v prosincu ali j j svečanu. Platno za seljake (kmete). Te ! dni je prejelo belgrajsko justično mi-j nistrstvo iz Nemčije na račun reparacij okrog 1,000.000 m platna, katero I se bo baje razdelilo med siromašne ; kmete. Koiiko srajc dobita slovenski : in hrvaški kmet oz. viničar od tega platna je odvisno vprašanje. Slovenska šola v Collinwoodu. Dramatično drušivo „Lilija“ v Collinwoodu je otvorilo dne 15. decembra m. 1. privatno šolo; kjer se bodo poučevali otroci naših izseljencev v materinščini. V šoli poučuje rojak g. Milan Slaje, bivši kaplan v Gornji Radgoni. Trgovci z dekleti na Krasu. Po kraških vaseh sta se o božiču klatila dva lopova, katerih eden se je izdajal za mnogokratnega milijonarja. Hodila sta od hiše do hiše in nabirala dekleta od 15—22 let, katerim sta obetala sijojne službe, v katerih ne bo treba nič delati, plača pa bo bogata itd. Gotovo bi bila zvabila v nešrečo marsikako nevedno dekle, da jih niso ljudje naznanili karabinierjem. Lopova sta nato hitro izginila s Krasa. Oblast je uvedla preiskavo. Prebrisan sodnik. K sodniku nekega bolgarskega mesta je prišel pred kratkim neki kmet / tožbo, da mu je bil ukraden čebelni panj. „Pridi jutri zopet“ je rekel kadi kmetu, „in pripelji tvoje sosede iz vasi s seboj“. Tako se je zgodilo. Ob določeni uri je stal kmet s skuplino sosedov pred kadljem. Ta ga je nahrulil: „Domišljavi človek, kako si drzneš toliko poštenih ljudi pripeljati pred moj obraz? Ali si slep in ne vidiš, da tatu, ki je okradel, visi še cel roj čebel na turbanu.“ Komaj je to izrekel, se je prijel eden kmetov za turban in so ga spoznali kot tatu. Kolečka Ivanovič: Študentje. (Novela.) Kemik se je dobrodušno smejal, Bžezni se je jezil, ostali so ga pa veselo udarjali po rami, se smejali in se končno jeli razhajati. — Miča, zakaj sediš tako žalostno, pojdiva malo plesat. — Kemik, pazi ti na svojo kožo, jaz ti svetujem, vse tiste stvari spravi, sploh vso kemijo vrzi v potok. — Pa zakaj ? Ne, ne, preveč drago je vse skupaj. — Veš, jaz nekaj slutim, nekaj se bo pripetilo in stroga preiskava bo, k vsakemu bodo prišli. — Ki smo v društvu? — Stanij molči o našem društvu ! — Pst! Bžezni je tam. — Kaj je on proti nam? — Oho, ti še tega ne znaš, to je največji petolizec oblasti, kot njegov oče, drugače je sicer čisto resen fant. — Pa saj ni slišal. Ampak zakaj bi moral kemikalije zagnati v potok, tega pa ne vem? — Jaz ti svetujem, navadno se moje slutnje uresničijo. — A kaj, naj jih nosi vrag, raje grem plesat. Na svidenje! Kemik je udaril proti plesišču, Miča in Stanij pa sta počasi zavila proti Kovačevemu paviljonu, se držala za roke in tiho poslušala dijaško pesem, ki je polna navdušenja donela od hiše in odmevala v temnem smrekovem gaju, donela je tako veličastno, tako visoko in koprneče, da so stopile na Stanijeve oči solze. Mimo je prišel Kovač, gledal je proti gaju in s čudno sanjavim glasom pozdravil. Kmalu za njim je prihitela, v svilem, lepem oblačilu Slava Turn in vprašala, če je mogoče šel tod mimo Kovač. Ona dva sta molče pritrdila. — Kovač je skoraj edini docela zanesljiv, pristaš. . — Tudi meni ugaja, pa so tudi drugi dobri. Na kamenu med umetno vzgojenimi bori je sedal Danilo Kovač in pričakoval Slavo ; daleč nekje za nizke hribe je zahajalo solnce in obrobljalo zeleno listje v gaju z rdečo barvo, ki se je počasi razlivala v vedno ble-dejšo, dokler se slednjič ni popolnoma razgubila v temnem osrčju mogočnih hrastov. — Danilo že tu? — Sem Slavica, sem že prišel. — Oh, in tu na kamenu 3ediš, se boš prehladil. —- Ne, saj vendarle veš, da sem prijatelj naravnega življenja, klop pa je umetno delo. — A saj istina. Tudi jaz sedem sem. — Da, le prisedi. Kaj ni krasno? To poglej kako veličastno zahaja solnce, kako krasno igra godba. Slavica, kako krasno. — Lepo je, hotela bi, da je vedno tako. Vedno bolj je lezlo solnce v zaton in vedno bolj rdeča je bila zarja; iz zemlje je puhtela hladna, vlažna para, tu in tam je zapih'jal vetrič in prinašal zvoke godbe in sveži vanj vrtnic. Ves zrak je postal tako nekako hladen in se je zibal, tako na lahno, kot da bi božal lica s svojo mehko roko. Tedaj je udarilo nekje daleč v mestu, počasi z močnim basom je zvonilo večerno molitev. Nekje v ozadju so dijaki zapeli pesem. Tenor je pel tako krasno in milo, kot še doslej ni menda mkdar, ostali so ga spremljali in s sanjavim glasom istočasno z zvonom peli. Bim . .. Barn .. . — Slavica, to je tako lepo, tako sanjavo. Tu pri tebi sedim, te ljubim in krog in krog je pesem, pesem ljubezni Slava ... — Krog in krog je pesem ljubezni. — Slava, ti si tako lepa kot večer in še lepša; o, ko bi jaz znal, Pozor, voiiici v davčno cenilno komisijo! Na zboru zaupnikov SLS za ljutomerski okraj so se določili sporazumno in enoglasno sledeči kandidatje i. s. začlana : g. Janez Lančič, G. Radgona g. Anton Slavič, Bučečovci; za namestnika : g. Neudauer Alojzij, G. Radgona, g. Magdič Ferdo, Cven. Dne 20. januarja t. 1. glasujte vsi davčni obvezanci kot volilni upravičenci za gornjo listo ! imena kandidatov Vam jamčijo, da se bodo ti možje z vso žllavostjo potrudili za varstvo interesov vseh davkoplačevalcev ! Gornja Radgona. Davkoplačevalci, pozor! Kdor pravilne davčne pridobninske napovedi do konca januarja ne vloži, nima pravice priziva! Vložite tedaj takoj pravilne pridobninske napovedi in prepis iste zadržite pri sebi ! — Pojasnila daje Ljudska pisarna G. Radgona. Gornja Radgona. Ljutomeržane je ! razburila gornjeradgonska spomenica glede nameravane ukinitve uradov. Razburjenost ima smešni značaj, spomenica pa je zgodovinski dokaz, da se je gornjeradgonski občinski zastop pobrigal za razvoj svojega trga. Radi-tega in treba ljutomerske ljubosumnosti. Vprašali bomo ljutomerski obč. zastop, kako se on briga za razvoj Ljutomera. Po dosedanjih znakih precej slabo. Poboljšajte se, da se bo tudi o vašem delovanju kaj pozitivnega, res naprednega moglo zabeležiti v kroniko obmejnih trgov ! — Vsevid. Ljutomer. POZORI Rudarska vesalica v korist «vestfalskih Jugoslovanov. Vabilo na veliko narodno prireditev, katero prirede Presiški rudarji g. Wazlaweka skupno z domačimi v nedeljo, dne 13. januarja 1924 ob štirih popoldne v gostilni g. Miheliča v Stročjivasi pri Ljutomeru. Na sporedu je: govori o Westfalskih Slovencih, ples, šaljiva pošta, licitacija, petje 1. dr. Ker je čisti dobiček namenjen za stradujoče Jugoslovane v West-falu vabi vse narodno čuteče Jugoslovane k obilni udeležbi — veselični odbor. Ljutomer. V nedeljo, dne 13. januarja se vrši po rani maši v mež-nariji redni občni zbor društva „Katoliški dom“. Naj se ga gotovo udeležijo vsi odborniki in zaupniki, pa tudi prijatelji, ki jim j« pri srcu skorajšna dograditev te za ljutomersko bi zložil pesem, tako visoko, polno ljubezni, pesem, ki bi opevala samo tebe in večer, ko zahaja solnce, ko leži po smrečju mrak in iz tega mraka se beli samo mramornati spomenik, iz daljave pa doni zvon in pesem: „... kako krasan, kako glasan“. — Vse je lepo, toda ... — Ah, kaj toda? Kaj lepšega si ne moreš misliti. — Že, pa če bi tebe ne bilo, bi vse to ne imelo pomena. — Tudi tedaj bi imelo pomen. Kolikrat sem stal sam na gori, ko je zahajalo solnce, doline so bile že temne, gori pa je sijalo solnce z zadnjimi žarki. Gledal sem okrog po rekah, po ravani, po vsej tisti ogromni ra-vani. Tam, tamkoj je vladal mir, vse je bilo kot pesem, vse je pelo s tistim pritajenim glasom, ki ne hrumi kot vozeča lokomotiva, ampak peva sanjavo pesem narave. — Sanjavo pesem nebes.Tebe imam tako rada, ker znaš toliko povedati. Si pobožen? — Zakaj vprašaš? — Ker od vas ni nikdo pobožen, ti pa znaš toliko povedati in zelo lepo, ti si gotovo pobožen. — Ah Slavice. To tudi; pri nas so pobožni. Toda jaz nisam, Muki je. •župnijo iako veJevažne zgradbe, iskreno vabljeni ! — Odbor. — V nedeljo, dne 13. januarja ponavlja Bralno društvo v gostilm gospe Vaupotič igro iz rimskih časov : „Večna mladost in večna iepota". Ker je igra občinstvu zelo ugajala, odbor iskreno vabi, da se tudi ponavljanja v obilnem številu udeleži. Začetek ob >/24. uri popoldne. Ljutomer. Nova delniška družba tiskarna Panonija je razpisala sub-skripcijo delnic. Opozarjamo na današnji oglas. Presiha pri Ljutomeru. Preddela za ustanovitev delniške premogokoprie družbe so v polnem teku. Družba bo z večjim obratnim kapitalom izkoristila na novo najdena bogata ležišča prvovrstnega premoga. Križevci pri Ljutomeru. V Bunčanih (župnija Sv. Križ pri Ljutomeru) je bil v soboto, dne 5. januarja popoldne krajevni zbor zaupnikov Slovenske ljudske siranke. Zbor je bil dobro obiskan ter se je vršil pri županu Lubiju. Poročal je poslanec dr. Hohnjec. Razgovor se je vršil o raznih vrašanjih politične važnosti. Posebna točka razprave je bda škoda, ki jo Mura dela v tem kraju in tudi v sosednih krajih. Opozoriti bo treba vlado, da je poprava te škode nujno potrebna. Sv. Jurij ob Ščavnici. Novo leto nam je takoj prvi dan prineslo žalost : slovo g. kaplana Sunčiča. Naša mladina je izgubila ž njim svojega prijatelja, naša društva pa najbolj vnetega sotrudnika oz. voditelja. Najbolj žalostno pa je to, da nimajo naslednika. Mslonedeljčanom pa čestitamo: dobili ste za novoletni dar izbornega delavca na verskem in prosvetnem polju. (Upamo, da tudi na novem mestu ostane „Murski Straži“ zvest prijatelj! Uredn.) Murska Sobota. Tu se pojavljajo sumljivi znaki na novo se pojavljajoče trgovine z dekleti. Niti teh čifutskih podjetij se raztezajo iz Zagreba in Varaždina pieko Ormoža v Ljutomer in Prekmurje. Stariši, bodite pazljivi na svojo žensko mladino; dekleta bodite previdna! O žalostnem pojavu pri nas — spregovorimo v eni prihodnjih številk v daljšem članku, spisanem od našega izvestiteija. Tu ima oblast hvaležno nalogo, da razpošlje svoje detektive. Ormož. Napad na starega moža. Od Svetinj pri Ormožu poročajo : Pri nas je nek neznan lopov napadel starčka gospoda Lah v Mihovcih. Imenovani je šel na svoj dom proti večeru iz svojih goric. Za njim je prišel po tihem nek zlobnež in ga je trikrat močno sunil v hrbet in mu s tem prizadel hude bolečine. Pa hvala Bogu, napadeni bo okreval. O napadalcu pa do danes še ni nobenega sledu. Naš današnji uvodnik je bil takorekoč — izzvan. Program, katerega smo razvili v naši prvi letošnji številki ■se tolmači zelo omejeno in enostransko. Zato smo se odločili, da posamezne točke razložimo v posebnih, zaporednih člankih, da bo vsak, ki zna količkaj misliti in ni od neumnih predsodkov preveč shipnotiziran uvidel, da imamo pravzaprav prav; kajti cerkev je hiša božja in ne politična zbornica in duhovnik, ko opravlja cerkvene funkcije je služabnik božji, drugače pa človek iz mesa in krvi kakor vsak drugi. Sveti prostori, kjer se deli krščanski nauk niso in ne smejo biti politični agitačni lokal, kakor se v politični dvorani ne more opravljati služba božja. Če še komu to stališče ni dovolj jasno, mu postrežemo z vzgledi. Dolnja Lendava. Surovi sin. Marija Kovačeva je obiskala 20. oktobra svojega očeta Matjaža Beheka v Lendavi in ga je nagovarjala, da bi se preseli! k njej, da se mu bolje godilo. Medtem je pa nje brat Franc Behek prislužkoval pri vratih in ko je slišal POLITIČNI PREGLED Politika Svetozarja Pribičeviča. Pribičevič, duševni oče demokratov, se slabo počuti, ko ni vladi. Manjka raznih fondov, ki jih je smel poljubno rabiti ne le Pašič, ampak tudi on. Vedno bolj jadra — proti radikalom. Izstopil je iz glavnega odbora demokratske stranke. Sedaj čaka, da ga povabijo nazaj in se mu brezpogojno pokore. Če ne bo skušal sam poiskati poti do vladnih jasli. Mussolini grozi, da bo ponovno zasedel Reko. Iz grožnje se zrcali spričevalo popolne nesposobnosti naše zunanje politike. Reško vprašanje. V zadnjem času se širijo nasprotujoče si vesti o pripravah za definitivni sporazum med Italijo in Jugoslavijo radi Reke. Medtem ko se je nedavno poročalo, da je Italija sedaj pripravljena priznati rapallski dogovor in torej samostojnost Reke kot osnovo sporazuma, trdijo nekateri belgrajski listi, da Italija zahteva suverenitete nad Reko, daje pa Baroš in Delto Jugoslaviji ter zahteva trgovinsko pogodbo tekom dveh mesecev po zaključku reškega sporazuma. V tem smislu se vrše direktna pogajanja med jugoslovansko in italijansko vlado. O definitivnem sporazumu pa še ni mogoče govoriti. To vprašanje je toiiko dozorelo, da se v Belgradu misli, da brez obojestranskih koncesij in odstopov od rapallske pogodbe ne bo mogoče priti do definitivnega rezultata. Volitve v Albaniji. Pri volitvah v Albaniji je dobila vladna stranka od 120 mandatov 71. Preokret v naši notranji politični situaciji. Vse kaže, da se bo v kratkem izvršil preokret v naši notranji politični situaciji, ker Pašič sodi, da je postal sedanji položaj za vlado neznosen. Pašič je osebno za koalicjjo z demokrati, skupina Velizarja Jankoviča pa želi kompromis z jugosl. klubom in sicer na bazi, da bi vlada dala dr. Korošcu obsežne koncesije v Sloveniji, jugosl. klub bi pa zato podpira! vlado v parlamentu. Govori se tudi o možnosti, da bi opozicij onalne stranke prevzele vodstvo državne politike. Toda vse to je le: Rekla, kazala . .. Dokler ne dobimo Slovenci in Hrvati popolne avtonomije, se naši poslanci ne bodo zmotili do vladnih jasli. Likvidacija pokrajinske uprave. V ministrstvu notranjih del so začeli konferirati o pospešitvi likvidacije pokrajinskih uprav v Zagrebu in Ljubljani. Vodstvo likvidacije bo najbrž poverjeno ali članu glavne kontrole dr. Vodopivcu ali pa mariborskemu velikemu županu dr. Ploju. Z likvidacijo bi se moralo hitro končati, tako da se že koncem meseca februarja razpišejo oblastne volitve. 10 urni delavnik v Porenju. Industrijci v Porenju so vpeljali z 2. januarjem v svojih obratih 10 urni deiavnik. Socialistično časopisje ostro kritizira ta ukrep. Ljudsko štetje v Albaniji. Po prvem ljudskem štetju, ki se je izvedlo v Albaniji, se je ugotovilo, da ima Albanija 817.000 piebivalcev. Od teh je 500.000 muslimanov, 172 tisoč pravoslavnih in 84.000 katoličanov. Ostanek tvorijo druge narodnosti in veroizpovedanja. V SHS dežuja raznih neverjetnih prepovedi. Sedaj so prepovedali, da ne smejo kolodvorske prodajalne časopisov prodajati nobenih, v inozemstvu tiskanih knjig, brošur in časopisov. Ubogi „Čuk na palci", ali te preganjajo : enkrat Mussolini, enkrat Pašič 1 Gotovim balkanskozaplotanim krogom je stalo do tega, da nas odrežejo od celega sveta. Sezidajte kitajski zid, v debelosti 5 km po vseh mejah, pa bo mir 1 Čudno, da solncu ne prepovejo sijati iztočasno v SHS in druge države. Od neumnosti do smešnosti je samo en korak. so že črez 25 lei priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Eiza iilijno milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštnino 40 dinarjev in 10 popolnoma nov, leto« Pilili postavljen, kolo na vodi, mlin na suhem, na 3 tečaje (1 par valjarjev in 2 para kamnov), čistilnica, _ vse v polnem in stalnem obratu, se takoj proda. Cena in vse drugo se poizve pri g. AL Nendauer v Gornji Radgoni, Posojilnica. Jajca kupi vsako množino po-najviiji dnevni ceni Ekspertna tvrdka AL Sotlar.•••••••• Močen mladenič star 17 let se želi učiti mesarske obrti. Vprašati pri upravi Murske Straže. Velika laloga pohištva!! Ernest Zelenka, Maribor Oblastveno zapriseženi strokovnjak Šolska ulica št. 5 priporoča svojo bogato zalogo pohištva in prvovrstnih tapetniških izdelkov, spalnice» divane» preproge» Jedilnice» zastore» odeje itd» klub garniture s pravim usnjem preoblečene! Velika izbira lastnih prvovrstnih izdelkov v novem povečanem lokalu! Prosti ogled ! Zavarovanci imajo posebne ugodnosti! Prosti ogled! kt Mlhi a Ykt UfyCKt KD'XMT\ MW /MfyXhd IV } MM vA'siv/MluJM. vmlvjw v/rnym G/AWAwAWAS9 TISKARNA PANONIJA D. D. V LJUTOMERU Vabilo na subskripcijo delnic. Ministerstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je s svojim odlokom od 14. decembra 1923 št. 7419/23 dovolilo podpisanim koncesijonarjem, da smejo osnovati delniško družbo pod imenom „TISKARNA PANONIJA“. Družba je upravičena in ima namen, baviti se z vsemi v grafičko-artističko obrt spadajočimi posli, knjigotrštvom, vezanjem knjig, trgovino s papirjem, muzikalijami, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami itd. itd. V delno izvršitev tega namena prevzame družba sedaj obstoječo „Tiskarno Panonijo, Iv. Sušeč & tov. kom. družbo v Gornji Radgoni“ in jo premesti v Ljutomer, kjer se kupi v ta namea lastno poslopje. Delniška glavnica znaša 1,000.000 Din ter je razdeljena na 1000 delnic po 1000 Din. Delnice se emitirajo po kurzu 1000 Din za komad in za vsak komad 50 Din več za kritje ustanovnih stroškov. Delnice, katere bodo imenske, se bodo izdajale v komadih po 1000 Din. Na subskribirane delnice odpadajočo glavnico je vplačati do 31. januarja 1924 pri zavodu, kjer se je subskripcija izvršila. Subskripcija delnic se vrši pri podružnicah Slavenske banke v Gornji Radgoni, Mariboru, Celju, Ljubljani in Murski Soboti, pri Posojilnici v Gornji Radgoni, Slovenski banki podr. v Ljutomeru, Obrtni banki podr. v Ljutomeru, ter pri Jugoslovanskem kreditnem zavodu v Murski Soboti. Subskripcijske pole so na razpolago pri imenovanih zavodih. Subskripcija se prične dne 11. januarja in zaključi dne 31. januarja 1924. Delnice se izroče subskribentom po ustanovnem občnem zboru. Ljutomer-Gornja Radgona, januarja 1924. Dr. Karol Grossmann Anton Jandl Alojzij Neudauer Ivan Sušeč odvetnik stavbenik tiskarska podjetnika v Ljutomeru. v Gornji Radgoni. vjtmvm wmxmm vmms ossmamna