Štev. 24.
Posamezna številka 40 vin.
¥ Ljubljani, v petek dne 27. februarja 1920.	Leto III.
Oglasi:
Za i mm x 60 insaratnega stolpiča mali 90 vinarjev, oradnl 1-20 K, pcslaao, posrartulce in reklame 2 K.
Večkratne objave popust.
Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih.
'Upravulitvo „Domovine" v LJnbljajil, Sodna ulioa S.
Naročnina:
Za celo ..Domovino" (trikrat na teden) mesečne 3 5, četrtletne 9 K, polletno 18 K, celoletno 36 K.
Petkova številka mesečno 1 K, četrlletno 3 K, polletno 6 E, celoletno 12 K.
Korupcija že maršira!
PREDAJA POSLOV DEŽELNE VLADE V LJUBLJANI.
Včeraj-popoldne ob 4. uri je predsednik dr. Gregor Žerjav predal deželnovladne posle novo-Imenovanemu predsedniku deželne vlade doktorju Janku Brejcu.
Predsednik dr. Janko Brejc je dobil od centralne vlade naročilo, da stavi predloge glede sestave nove vlade v Ljubljani. Zatrjuje se, da je SLS. sklenila pozvati JDS. in JSDS., da sodelujeta v ljubljanski vladi.
Prvi popoldan svoje vlade je dr. Brejc posvetil poskusu, zagotoviti dvoje velikih korit klerikalcem : Deželno banko in Gospodarsko komisijo za stvarno demobiliziranje. Deželno banko hočejo razpustiti in premoženje podariti klerikalcem, pri demobilizaciji pa zopet upeljati korupcijo inže-nerja Remca in Ruecha. To je torej najbolj tiščalo klerikalce pod staro vlado! Korupcija že maršira ...
BANKE MU DIŠE.
Ljubljana, 27. febr. (Izvir, por.) Klerikalni listi pišejo sicer neprestano, da so demokrati in socijalisti „bankirji", vendar pa nihče drugi nima po bankah toliko hrepenenja kot klerikalci/ Odkar je prešla šusteršičeva banka v neklerikalne roke, si prizadevajo dobiti v svoje strankarske namene kako drugo. Vložili so prošnjo za osnovanje nove banke, ki pa dosedaj še ni rešena. Poizkusili so preosnovati deželno banko v svoj strankarski zavod. Dr. Žerjav jim je to preprečil ter izdal naredbo, po kateri naj bi ostala deželna banka nekak državen hipotečen zavod, ki naj bi dajal za kmete in druge posestnike kar najcenejša posojila. Dr. Žerjav je tudi imenoval kuratorij iz zastopnikov vseh strank tako, da bi bila vsaka nadvlada ene ali druge stranke v njem nemogoča. Občekoristnemu zavodu se je zaradi tega obetal najlepši razvoj. Včeraj popoldne ob 4. uri pa je prevzel posle deželne vlade dr. Brejc in čez dobre pol ure nato je že sistiral naredbo dr. Žerjava o izpremembi statuta za deželno vlado ter istočasno odstavil od prejšnjega deželnega predsednika imenovani kuratorij ter imenoval novega. Za predsednika „Deželne banke" je imenoval advokata dr. Adlešiča, o katerem ve, da je zvest njegov pristaš in od katerega upa, da bo sposoben
spraviti delovanje banke na klerikalno-strankar-ska pota. Značilno je za novega predsednika, da ni imel nobenega nujnejšega dela kot sistirati zlasti za kmetsko prebivalstvo toliko potrebno in koristno naredbo dr. Žerjava o deželni banki. Dr. Brejc je pokazal s svojim prvim vladnim činom, da mu banke zelo diše in da hoče vladati ne oziraje se na koristi ljudstva le v prid svoji stranki. Sodeč novega predsednika po prvem dejanju, se nam zopet obetajo časi dr. šusteršiče-vega vladanja, ko je bila klerikalna korupcija v upravi na svojem višku. Bržčas se je pa dr. Brejc z banko tudi zato tako podvizal, ker sluti, da dolgo itak ne bo vladal.
GOSPOD DR. BREJC, JE 2E PREPOZNO!
Ljubljana, 27. febr. (Izvir, por.) Zadnje dni je bilo končano revizijsko poročilo o „Gospodar-ski komisiji za stvarno demobilizacijo", v kolikor je ta delovala pod predsedstvom inž. Remeca in pod vodstvom inž. Ruecha. Kakor znano, je doktor Žerjav po svojem nastopu vsled nerednosti te gospodarske komisije odstavil inž. Remca ter na njegovo mesto postavil dr. Pestotnika. Zadnji je z železno metlo usekal v ta od klerikalcev po zlomu okupirani zavod. Odredil je strogo preiskavo skladišč in drugega poslovanja in sedaj je poročilo gotovo. Zatrjuje se, da so klerikalci uganjali gorostasno korupcijo, da se je na debelo kradlo. Strašno sta kompromitirana inž. Remec, brat podpredsednika SLS., in inž. Ruech. — Dr. Brejc se je včeraj potrudil, da je takoj po svojem nastopu
odstavil dr. Pestotnika kot predsednika gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo." T« mu pa ne bo nič več pomagalo; kajti klerikalni panama je ugotovljen in uradno dognan. Ako je dr. Brejc prečital revizijsko poročilo o komisiji, dvomimo, da bi imel toliko drznosti, da bi se upa! na Pestotnikovo mesto zopet postaviti inž. Remca. Ako stori to, potem je doprinešen dokaz, da hoče novi predsednik brez vsakega pomiselka kriti korupcijo in držati na vodilnih mestih ljudi, ki spadajo vse kam drugam, nego na čelo „Gospo-darske komisije".
Beograjski in zagrebUhi politiki na potu u Ljubljano.
Beograd, 27. febr. (Ivir. por.) Danes at odpeljejo z ekspresnim vlakom v Ljubljano na shoi JDS. bivši ministri Draškovic, Nestorovič, Milan Markovič ter poslanca Agatonovič in dr. Zlaia-novič.
Zagreb, 27. febr. (Izvir, por.) Danes se odpeljeta na zbor JDS. v Ljubljano bivša ministra Pribičevič in dr. Lukinič.	<
Vlada hoče ustaviti agrarno reformo.
Beograd, 27. febr. (Izvir, por.) Izgleda, da se vlada pripravlja kasirati najvažnejša določita o izvedbi agrarne reforme, ki jih je izdala demokratska vlada. Glasilo radikalcev, »Tribuna", naznanja to namero, češ, da bo vlada popravil« „vse izrodke, ki jih je Demokratska vlada napravila glede, agrarne reforme".
PODLISTEK.
Bojna pesem stranke klerikalnih ministrov.
Glavno glasilo klerikalne stranke „Slovenec" je priobčil dne 27. julija 1914. na Srbe, njih vero in vladarja spodaj ponatisnjeno sramotilno, ostudno in hudodelsko bojno pesem. „Slovenec" in njegova stranka v tej pesmi izraženega sovraštva do Srbov, ki sta ga vcepala slovenskemu ljudstvo pred in med vojno, do danes nista niti skušala omiliti, kaj šele, da bi ga temeljito odpravila, kakor bi se to lahko zahtevalo od Jugoslovanov. Navzlic temu se je ta nečedna, nepoštena m neodkntosrčna družba po protekciji srbske radikalne stranke sedaj utihotapila na najvišja vladna mesta. Na predlog ministrskega predsednika Pro-bca se je na žalost omogočilo, da stranka jugoslovanskih izdajalcev in sramotilcev srbskega imena po ministrih dr. Korošcu, dr. Jankovuu, Fran
Roškarju in po deželnem predsedniku dr. Janku Brejcu sedaj s prisego obljubuje zvestobo in uda-nost prestolu — Karadžorževičevemu! Bojna pesem stranke klerikalnih ministrov se glasi takole:
Krvava pesem do nebes upije;
Kri Ferdinandova je vmes, Zofije.
Zvali ste nas dolgo dni na klanja... Iz dolge vstali smo noči in spanja.
S kanoni vas pozdravima vi Srbi;
dom hladen vam postavimo ob vrbi...
V imenu božjem pride k vam armada
pogledat, kaj se sveti tam x Btlgrada.
Očistimo vam sveti križ od praha,
za nas je bojni grom in pri brez straha.
Nožnicam meč izderemo bliskavi,
da prestol vam operetno krvavi.
Z zeleno vas odenetno odejo;
na vek$ vam zaklenemo vso mejo.
Pravične stare plačamo dolgove;
zmagalci spet se vražama t domove.
Zamenjava denarja in Protii Koroščeva vlada.
Demokratska vlada je sklenila, kakor znano, da se potegnejo stari avstrijski bankovci iz prometa in zamenjajo z novimi kronsko-dinarskimi iiovčariicami. Neposredno pred odstopom prejšnje vlade so se še klerikalni listi z vso silo v njo zaganjali in jo tožili pred Bogom in ljudmi, da je demokratska vlada ukradla narodu tri četrtine premoženja, naloženega v denarju. Takrat, ko še niso imeli vlade v rokah, so se klerikalci zaklinjali, da bodo v slučaju, ako oni pridejo na krmilo, takoj odstranili dosedanje valutne odredbe in da bodo zamenjali krono al pari s srbskim dinarjem.
Vsem nam je še preživo v spominu, kako so klerikalci varali ljudstvo in mu obetali, da mu bodo dali „ukradeno premoženje nazaj in da bodo iz avstrijske krone ustvarili tale denar, ki bo štel na svetovnem trgu med prve. Kdor ne pozna de-magoškega duha naših klerikalcev, je mislil, da bo dr. Korošec takoj, ko pride na vlado, storil vse potrebno, da se dvigne vrednost stare avstrijske krone in da bo ljudstvu preskrbel za eno krono en dinar.
Pa so se taki lahkoverneži bridko zmotili. Koroščeva vlada ni dosedaj v valutnem vprašanju storila nic drugega, kakor da je ukazala, da se izvaja naprej valutna reforma, kakor jo je bila sklenila demokratska vlada. »Slovenec" pa se je opravičeval, da ni mogoče ustaviti zapričete zamenjave avstrijske krone za novo kronsko-dinar-sko novčanico. Ta trditev je popolnoma neresnična. Po sklepu demokratske vlade se ni zamenjaval srbski dinar za novo novčanico, ampak samo avstrijska krona. Prav lahko bi bilo torej potegniti novi denar iz prometa in vzpostaviti staro avstrijsko krono. Protič-Koroščeva vlada pa tega ni storila, ker ve, da je edino pravilno, ako se potegne iz prometa, in sicer kar mogoče najhitreje.
Klerikalci so v zadnjem času, preden so prišli v vlado, zabavljali in preklinjali demokratsko vlado, ker je relacija 1:4 previsoka. Takrat so zahtevali, da se mora zamenjati krona z dinarjem
al pari, to je krona za dinar. Človek bi mislil, is bodo sedaj, ko sede v vladi, izvršili ta načrt. Toda sedaj, ko sede v vladi, vidimo, da jim niti *a misel ne pride, da bi izpremenili razmerje 1:4. Mimogrede naj povemo, da Protii-Koroščeva vlada tega niti ne more storiti, ker sedita v njeni vladi bivši finančni minister Ninčič (ki je tako „imenitno" prvič žigosal bankovce), dalje sedanji finančni minister Jankovič. ki oba zahtevala, da se Kamenja krona z dinarjem v razmerju 1:20. Akc bodo torej klerikalci s svojimi zavezniki valutao reformo res reformirali, bi jo kvečjemu reformirali tako, da bi mi dali za en dinar 20 K.
Naglašati pa moramo, da s tem, kar je napravila odstopivša demokratska vlada, nikakor ni onemogočeno določiti relacije drugače kakor 1:4, mogoče je še vedno zamenjati krono za dinar.
„Slovenec" se zaradi razmerja pri zamenjavi prav po jezuitsko zvija. On pravi „ljudske množice, organizirane v VLS., zahtevajo, da to zavoženo vprašanje reši parlament". Parlamentarna navada je od nekdaj in povsod, da se vsa važna politična in gospodarska vprašanja razrešujeje najprej v vladi sami in da pridejo šele potem, ko so zavzeli vsi ministri enotno stališče, na dnevni red v parlamentu. Parlamentarna zgodovina ne pozna slučaja, da bi se bila kaka važna gospodarska vprašanja rešila neposredno v parlamentu, preden so si bili člani vlade v vprašanju edini; kajti dolžnost vsake parlamentarne vlade je, da takoj odstopi, ako ni sporazuma med ministri v najvažnejših gospodarskih vprašanjih.
Ker se je Korošec zvezal s srbskimi radikalci, posebno s Protičem, Ninčičem in jankovičem, je moral opustiti zahtevo, da bi vlada sprejela valutno vprašanje v svoj program, in izključeno je, da bi prišlo med njimi glede valute do sporazuma. Zato vara sedaj SLS. javnost in pravi, da se bo valuta reševala v Narodnem predstavništva, dasi ve, da brez vladnega predloga o tej stvari parlament sploh sklepali ne more.
Dopisi.
Iz Višnje gore. Tukajšnjemu župniku dr. Mav-
ringu ni prav, da se tukaj kolportira „Domovina". To nič čudnega ni, in pričakovati se je moglo, da župniku ne bo prijetno, ako se ljudsko časopisje razširja, ampak kolportaža je dovoljena za vse časopise, tega naš župnik ne bo izpremenil. On pa hoče menda ravno kolportažo „Domovine" odpraviti, in sicer na nedovoljen način. Tukajšnji orožniki namreč poizvedujejo, kdo kolportira „Do-movino" in kolporterji se bojijo, da bi imeli slabe posledice od prodaje. Proti temu moramo pa nastopiti z vso odločnostjo. V Avstriji je bila kolportaža zabranjena, v Jugoslaviji imamo pa svobodo tiska in tudi prosto kolportažo. Ako višnjegorski orožniki tega ne vedo, naj vprašajo pri svojem višjem poveljstvu, ne pa pri župniku Mavringu, ki nima nobene pravice, dajati orožnikom kakršnih-sibodi navodil, še manj pa so orožniki navezani na njegova navodila.
Iz novomeške okolice. Kmetijska zadruga v Straži trguje z lesom na debelo. Člani so: vojni dobičkar župnik Vole, žitni komisijonar (vojni) in žganj ar Rakoše in tudi gozdarski uradniki iz Soteske, ki bi bili na ta način prodajalci lesa in kupci obenem. Nič ne rečemo, ampak idealna trgovina bi to bila vseeno. — Ali veste, kdo je tisti, ki čita levite v „Domoljubu" svojemu županu? To je tisti župnik, ki je skušal nekoč kupiti v Novem mestu sladkorja na cele tri tucate izkaznic brez občinskega pečata. Zakaj ni dal izkaznic poprej označiti s pečatom? Pravijo, da ni bilo časa zato.
Cerklje na Gorenjskem. Dragi dopisnik „Do-moljuba" brez imena! Odgovarjam ti naslednje: 1.) Ako me hočeš obirati po „Domoljubu", me imenuj z mojim imenom Ivan, ali pa s priimkom Kern, da ne bodo ljudje ugibali, kdo je ta „Žvan" in ako imaš veselje dopisovati, piši stvarno, da ne bodo ljudje govorili, da prinaša „Domoljub" same čenče in neumnosti, saj si bil vendar v višjih šolah. 2.) Kar se tiče mojega imetja, ti povem, da nisem posestnik brez parcel, temveč posestnik s parcelami, ker sem že 26. julija 1909. prepisal na svoje ime osem parcel travnikov in njiv in leto pozneje sem postal tudi posestnik hiše. Iz tega se vidi, da si lažnik in obrekljivec, ali pa da ne veš, kaj govoriš in pišeš. 3.) Ako se zanimam za volitve, je to moja stvar, saj sem davkoplačevalec,
posestnik in domačin in kaj si ti? Boš ti namest® mene plačal obrtne, hišne in zemljiške davke? Tebi se ni treba mešati v naše zadeve in pusti nas v miru.	Ivan Kern,
posestnik, trgovec in gostilničar.
Iz Device Marije v Polju. V zadnjem „Domoljubu" nekaj tvezi znani dopisnik, da sta župas Jakob Dimnik in tajnik Ignacij Mrcina zato odstavljena, ker sta klerikalca. Pri občini nima beseda klerikalec, ne liberalec nič opraviti, ampak le pametno gospodarstvo. Da je pa bilo ajihove gospodarstvo v občinr skrajno lahkomišljeno, kaže dejstvo, da je občina imela na šoli v Zalogu čez 55.000 I< dolga in so kljub temu dajali za vojna posojila kar po 40.000, 30.000, 10.000 K itd. ter si v ta namen izposojali na račun občine pri raznih posojilnicah 98.000 K; poleg tega pa dali še 14.400 K iz ubožnega zaklada. Tu bodo plačevati davkoplačevalci, tu, ne pa toliko za tajnikovo plačo, kateremu Mrcina kot tajnik v sposobnosti aiti do kolen ne sega. K očitku, da je neizurjen, pa je pozabil dostaviti: neizurjen v njihovih zvijačah. Mrcina ni imel, kakor on pravi, 80, oziroma 130 M mesečno, ampak toliko, da sam ni vedel koliko, ker so mu uboge ženice za vsakih par vrstic, ki t>i jih bil moral napraviti kot tajnik zastonj, znašale kronce skupaj. Sosedna občina Dol ni dala atfi vinarja vojnega posojila, ker je imela pametne gospodarje. Posojila je pravzaprav dovoljeval k župan Dimnik s tajnikom Mrcino, ki sta jih priporočala in se na ugovor posameznih odbornikov niti ozirala nista; veliko ugovarjati pa pri tedanjih razmerah nihče ni smel. Sicer pa občinski odbor niti sklepčen ni bil in se je postava, da s« morajo taki sklepi javno razglasiti, kratkomak prezirala. Poudarjati, da je odobril posojila Šu-steršičev deželni odbor, je popolnoma nepotrebno. Gerentstvo bi v tem oziru moralo kaj ukreniti. Kako pridemo davkoplačevalci do tega, da bi plačevali kar stotake in tisočake za tako lahkomiseln« gospodarstvo nekaterih oseb ?! Izgovor, da se vojno posojilo ni dajalo za to, da bi se oproščale gotove osebe vojaške službe, je pa jalov, ker sejni zapisnik z dne 30. aprila 1916. leta javno kaže: „30.000 K se dovoli posojiia in prosi za opro-ščenje Jakoba Dimnika od čniovojniške službe".
(Konec prihodnjič.)
Razširjajte Domovino!
testijstvo, trgovina in industrija.
p. Ribištvo v Dalmaciji. V Dubrovniku se je ustanovila „Jadranska družba za /luištvo in gojitev morskih rib v državi SHS." Namen družbe je: proučevanje našega morja z ozirom na korist, k nam jo more dati ribištvo in gojitev rib; pouk o racionalnem ribištvu, organizacija izvoza svežih in konzerviranih rib, pospeševanje ribarskega za-drugarstva i. t. d.
g. Francoski apetit. Francozi bi radi gospodarsko j>odjarmili vzhodno Evropo, kakor da bi kili vzhodnoevropski narodi ustvarjeni samo zato, da množijo s svojim delom in svojimi proizvodi francosko bogastvo. Dve francoski trgovski družbi hočeta organizirati francoski gospodarski vpliv »a vzhodno Evropo in nameravata ustanoviti več francoskih trgovinskih uradov, med drugim tudi v Ljubljani, na Reki, v Solunu i. t. d. Tudi mislijo zvezati Donavo potom kanaliziranih rek in kanalov z Jadranskim morjem pri Reki. To še ne bi bik) tako slabo, ali francoski velekapitalisti naj si nikar ne domišljujejo, da bodo napravili iz Jugoslavije francosko kolonijo, ker mi nismo nobeni afriški zamorci!
g. Italijanske borze in tuje valute. Radi velikih sprememb v tečajih tujih valut, ki jih povzročajo razni špekulativni elementi, ie sklenil italijanski finančni minister, da se prepove uradno notiranje valut na italijanskih borzah. Pravi vzrok te prepovedi bo treba menda iskati v stalnem padanju tečaja italijanske lire.
Politične vesti.
p. Madžarska v obroču. Madžari bi radi še naprej zatirali1 druge narode in zahtevajo, da se jim vrnejo vsi oni deli nekdanje Ogrske, ki so se •dcepili in združili s Čehoslovaško, Rumunijo in Jugoslavijo. Madžarji so dolgo dobro živeli na lačun drugih narodov, katere so zatirali ravno iako kot Nemci avstrijske Slovane ali pa še bolj in sedaj, ko so ti narodi svobodni, je nastala iz nekdanje velike Ogrske majhna madžarska državica, v kateri vsega primanjkuje. Tega novega, isto pravičnega stanja Madžarji nikakor nočejo pripoznati, ker so navajeni gospodovati nad tujimi narodi in se upirajo podpisati mirovno pogodbo, ter še vedno upajo, da se bo ona na račun sosednjih držav še spremenila njim v prilog. Madžari »vijo v veliki zmoti, ker na to niti misliti ni, da Iti oni dobili nazaj čehoslovaška, rumunska ali jugoslovanska ozemlja, da bi dalje zatirali jugoslovansko, rumunsko in čehoslovaško ljudstvo. Med našo državo, Rumunijo in Čehoslovaško je sklenjen tudi popoln sporazum za skupno nastopanje proti Madžarski, v slučaju ako bi eni ali drugi državi žugala kakršnasibodi nevarnost od Madžarske. Potegnili smo okolu Madžarske trd •broč in ako se Madžarska samo na eno stran premakne, bo stisnjena od severa, juga in vzhoda. Tako bodo Madžari vendar enkrat sprevideli, da je konec njihovega nasilja in da se morajo zadovoljiti z onim ozemljem, ki je res madžarsko, Bakor so se morali uda ti v svojo usodo tudi av-1 atrijski Nemci. To je usoda nasilnežev in Madžari se bodo morali udati vanjo.
p. Amerika in Evropa. Prepad med evropskimi zavezniki Italijo, Francijo in Anglijo z ene in Ameriko z druge strani postaja vedno večji. Ame-»ka je stopila v evropsko vojno, ker je hotela pomagati pravici do zmage, ampak komaj je bila vojna končana, že se je pokazalo, da zmagovalcem ož do pravice, temveč samo do lastnih koristi. Italija posebno kar skriti ni mogla svoje prevelike ^ožrešnosti. Predsednik severnoameriških Združenih držav Wilson je nekaj časa poskušal vplivati na svoje evropske zaveznike, ki jih je rešil od propada, v tem zmislu, da bi bili pri sklepanju Mirovnih pogodb spravljivi in pravični, ko je pa wdel, da se pravi to metati bob ob steno, se je vrnil v Ameriko, odkoder pazno zasleduje delo Mirovne konference. Ko sta Anglija in Francija V imenu Italije poslali Jugoslaviji znani ulti-Matum, je bilo Wilsonu že preveč in postavil se je z vso odločnostjo za našo pravično stvar in samo njemu se bomo imeli zahvaliti, ako nas Ita-Ija popolnoma ne oropa. Nesoglasje, ki je nastalo med Ameriko in njenimi evropskimi ziavezniki titegne imeti prav dalekosežne posledice. V Ameriki se že govori o tem, da bi se morala sklicati nova mirovna konferenca, ki' naj bi odpravila
sploh vse krivice, ki so jih dosedaj zakrivili v Parizu francoski, angleški in italijanski mogoč-niki. Vsekakor je igra, ki jo igraje' te zmagovite evropske velesile, zelo nevarna, ker vse tri velesile rabijo Ameriko kot vsakdanji kruh in take države one ne bi smele dražiti in izzivati, kakor jo dražijo iri izzivajo najbolj ravno v jadranskem vprašanju. Za nas je pa to pravilno zadržanje Amerike prava sreča in rešitev, če le ostanemo trdni in odločni!
p. Položaj na Ruskem. General Denikin je baje odstranil iz svoje okolice vse one, ki so bili pristaši starega carskega režima in je zbral okolu sebe napredne ljudi, ki jim je poveril upravo ozemlja, ki se nahaja p®d njegovo oblastjo. To ozemlje ni tako majhno in ako so te vesti resnične, je Denikin krenil na popolnoma nova, simpati-čnejša pota, ker dosedanja uprava na ozemlju, ki se je nahajalo v njegovi oblasti, ni bila taka, da bi vzbujala zaupanje. S temi izpremembami je Denikin že dosegel, da so Kozaki stopili zopet na njegovo stran in v njih bo imel močno oporo. V tej smeri bi se Rusija mogla preporoditi, nikakor pa ne v smeri starega nazaduj aštva. Srednja pot se mora najti. Odnehati morajo boljševiki, enako pa tudi privrženci starega režima. Najhitrejša rešitev ruskega vprašanja bi pa bila v svobodnih volitvah, ker ono, kar delajo boljševiki, je vsemu bolj podobno kot pravi svobodi.
Novosti.
n. Nedeljski shod JDS. se utegne razviti v impozantno manifestacijo našega narodnega in državnega edinstva. Za'shod vlada v vseh demokratičnih krogih velikansko zanimanje, saj bo na njem poročal dosedanji predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Žrjav in več dosedanjih ministrov. Pozivamo vse naše somišljenike, da se udeležijo shoda v čim večjem številu. Shod se vrši v veliki dvorani hotela „Union", v nedeljo, 29. t. m. ob 10. uri dopoldan.
n. Vojnih liujskačev se otresajo klerikalci in pravijo, da je bil to samo dr. šusteršič in morda še par drugih, ki so jih pa vrgli iz stranke. Mi pa vemo, da je bil dr. Natlačen eden največjih vojnih hujskačev in ta človek je bil nedavno izvoljen v odbor „Slovenske straže". Ali je Slovenska Straža" morda šusteršičijanska, avstrija-karska? Kako to, da za njo agitira vesoljno klerikalno časopisje? Ali je pa vsa klerikalna stranka še vedno polna šusteršičevega duha, kar bo najbolj verjetno, ker sicer klerikalci ne bi volili v odbore svojih organizacij šusteršičevih priganjačev iz leta 1914.
n. krošnja za pomoč. 19. februarja je nastal pri Sv. Marku pod Ptujem požar, ki je vpepelil enajst kmečkih poslopij z vsemi zalogami. Škoda znaša okoli 900.000 K. Ljudje so brez strehe, hrane in obleke. Obračamo se do vseh človekoljubnih src, da priskočijo na pomoč tem bednežem z denarjem, obleko in živili. Prispevki naj' se pošljejo naravnost na naslov: „Pomožni odbor za pogorelce pri Sv. Marku niže Ptuja".
n. Državna pomoč pogorelcem pri Sv. Marku. Na prošnjo okrajnega glavarstva v Ptuju se je podal načelnik komisije za stvarno demobilizacijo, dr. Pestotnik, v Ptuj, da odredi vse potrebno, da dobe pogorelci pri Sv. Marku pod Ptujem podporo v maierijalu. Stvar je ugodno rešena za pogorelce. Treba je še nekaj stavbnega lesa, ki ga je zaprosil predsednik deželne vlade dr. Žerjav pri zasebnih tvrdkah. Vsled posredovanja deželne vlade pridejo na lice mesta tudi pionirji. Upati je, da se Sv. Marko že to pomlad zopet dvigne.
n. Koroški Nemci so tako neumni, da upajo na uspeh celo v našem delu Koroške, ljudstvo se pa celo v njihovem delu pripravlja na to, da glasuje za Jugoslavijo. So res zaslepljeni ti Nemci,
če mislijo, da bo kdo tako neumen, da bi hotel zapustiti Jugoslavijo in se združiti s faliran« Avstrijo!
n. Srbski radikalei niso posebno vneti Jugoslovani, ampak javno tega ne pokazujejo, temveč pravijo, da so tudi oni za narodno jedinstvo. V „Zastavi", ki izhaja v Novan Sadu, pa svojega stališča nič preveč ne zatajujejo, temveč nastopaj« proti narodnemu jedinstvu kjer in kadar le morejo. To je bilo že tako odurno, da je moral« glavno glasilo radikalcev, beogradska „Samo-uprava", zavrniti svojo sestro „Zastavo", češ, da se ne strinja z njo in da njeno pisanje obsoja.
n. Okrajno gozdno nadzorništvo v Kranju se je preselilo iz poslopja okrajnega glavarstva v hišo gospe F. Schindlerjeve v Kranju, Glavni trg št. 130, I. nadstr. V isti hiši v II. nadstropju se nahaja tudi gozdnonadzorovalna postaja Kranj I in Kranj II.
n. Sušak brez razsvetljave. Mesto Sušak je dobivalo iz reške plinarne plin za razsvetljavo, sedaj je pa reški župan kratkomalo odpovedal Sušaku reški plin in Sušak je brez razsvetljave. Ima tudi tukaj svoje prste vmes pustolovec d'Annunzio?
n. Gorje vam, verižniki! „Večerni List" opisu e budimpeštanske verižnike in pravi potem, da pri nas nič boljše ni, ker da je demokratična vlada dala prosto pot vsem, ki verižijo in odirajo! Dobro, sedaj so klerikalci na vladi in mi pričakujemo, da nastopi vlada proti vsem onim, ki verižijo in odirajo, z največjo strogostjo in že vnaprej se veselimo, kako bodo začele padati cene, ko ne bo več verižnikov in onih, ki odirajo! Pa šalo na stran in poglejmo! na stvar čisto resno. Klerikalno časopisje je delalo demokratično vlado odgovorna za verižništvo, draginjo, nered na železnicah, za korupcijo in sploh za vse zlo. Ako sedanja vlada vsega tega takoj ne odpravi, bi moralo klerikalno časopisje — ako bi bilo pošteno — delati za to odgovorno Protič-Korošec-Brejčevo vlado. Pa mi ne verujemo, da bi ono to storilo, kakor tud'i ne verujemo, da bi se razmere v doglednem času zboljšale, ker tičijo korenine vsega zla pregloboko v splošni demoralizaciji, ki je nobena vlada na svetu ne odpravi čez noč, najmanj pa ravno sedanja vlada.
n. Italijani vedno in povsod enaki. Naš tfovi poslanik v Madridu, dr. Trešie Pavičič, se je na poti na svoje službeno mesto .dotaknil tudi Za-dra. Tu ga je sprejela /adrska italijanaška so-drga z demonstracijami. Italijanski orožniki, namesto da bi demonstrante razgnali, kakor bi se to spodobilo, so prišli na parnik in so tam aretirali d rja. Tresič-Pavičiča. Ta si tega, seveda, ni dal dopasti, pokazal je svoje diplomatične dokumente in zahteval poveljnika karabinerjev. Ko je ta prišel, je dr. Tresič-Pavičiča, seveda, takoj izpustil in se opravičil, da se je k'aj takega moglo zgoditi. Tako so bili Italijani zopet enkrat blamirani, ker so zopet enkrat pokazali svoj* podivjanost in neolikanost, ko so aretirali cel® poslanika tuje države, ko poslanike še culukafri spoštujejo.
V UREDNIŠTVU ..SLOVENCA", »VEČERNEGA LISTA", ..DOMOLJUBA" IN DRUGIH KLERIKALNIH LISTOV SEDI KOT NADZORNIK IN CENZOR POSEBEN ZAUPNIK ŠKOFIJSKEGA ORD1NARIJATA. ZATO JE ZA VSE LAZI, NEPOŠTENOSTI IN LOPOVŠČINE V TEH LISTIH ODGOVOREN PRED BOGOM IN LJUDMI LJUBLJANSKI ŠKOF ANTON BONAVENTURA.
VELIKO RAZBURJENJE V BEOGRADU PROTI NOVI VLADI.
Beograd, 27. febr. (Izir. por.) V mestu vlada še veliko razburjenje zaradi nastopa reakcionarnega kabineta. Med meščani se pobirajo podpisi za protest proti vladi. Opaža se, da stoji ves Beograd na strani odstopivše demokratsko-socijali-stične vlade. Vse živi v prepričanju, da sedanji reakcijonarni režim ne more držati dolgo. Vlada se dobro zaveda javnega razpoloženja in svojega povsem nemogočega položaja. V samih krogih ministrov se priznava, da vlada v parlamentu nt dobi kvoruma. Nekateri vladni krogi pa pričakujejo z gotovostjo, da bo Demokratska zajed-nica v zadnjem trenotku napovedano taktiko iz-premenila, češ, da po odstopu sedanje vlade drugega priti ne more kot vojaška diktatura. Seveda je jasno, da vlada s širjenjem takih nazorov sam® plaši, da bi izboljšala sebi nevzdržen položaj.
V nedeljo na shod JDS. v Ljubljano!
PRVA NESOGLASJA V BEOGRAJSKI VLADI.
Bcsgrad, 27. febr. (Ivir. por.) V kabinetu so pričela prva nesoglasja in prvi razpori. Kakor se izve, je prišlo že pri sestavi ministrstva med Pro-»ičem in dr. Korošcem do neprijetnih razlik. Korošec je zahteval zase podpredsedniško mesto v ministrstvu, radikalci pa so mu to zahtevo odbili. Namesto tega je dobil dr. Korošec kot želez-aiški minister čin in mesto takoj za predsednikom. Zadnje dni je Protič obolel. Dr. Korošec je zahteval, da sme sklicevati in predsedovati ministrskemu svetu. Protič mu je to odbil ter rajše bolan prišel predsedovat. Tako je Korošec prišel še ob svoj „rang". Razmerje med Korošcem in Pro-tičem je precej napeto.
URADNO UGOTOVLJENO ŠTEVILO ZA KVORUM.
Beograd, 27. febr. (Izvirno poročilo.) V pred-sedništvu Narodnega predstavništva so včeraj službeno ugotovili število članov Narodnega predstavništva, ki znaša .sedaj '290. Z ozirom na to, je za sklepčnost parlamenta potreben kvo-, rum 146 poslancev.
PREVEČ PODOMACE.
Zadnjo soboto ali nedeljo so dobili narodni predstavniki preko deželne vlade od ministra notranjih zadev Marka Trifkoviča poziv, da naj nemudoma odpotujejo v Beograd k zasedanju Narodnega predstavništva. Zasedanje še danes ni pričelo in če bi se kdo odpeljal v Beograd, bi lahko po nepotrebnem trosil čas in denar. Včeraj je prišla druga Trifkovičeva brzojavka, v kateri se poslancem naznanja, da naj pridejo k seji prihodnji ponedeljek. V tem obvestilu ni povedano, ob kateri uri se seja začne, tako da ne veš, ali je treba potovati v soboto ali v nedeljo. Postopanje ministra Trifkoviča je že malo preveč „podomače". Ako že prevzame povabila poslancev, naj jih tudi točno sestavi in odpošlje, ako pa tega ne zmore, naj prepusti to opravilo drugim.
RAZMERE V ČRNI GORI.
Beograd, 26. febr. V Črni gori so razmere vsak dan bolj povoljne. Poslednje dni se je vdalo več stotin odpadnikov; v šumah jih je ostalo le še malo.
ZNAČILNE IZJAVE NAŠEGA MINISTA ZUNANJIH ZADEV.
LDU. Trst, 23. febr. Italijanski listi poročajo iz Pariza od 21. t. m., da je jugoslovenski zunanji minister dr. Trutnbič odpotoval prejšnji večer iz Londona v Pariz, ne da bi odgovoril na vprašanja sveta Trojice, ali sprejme kompromis, ali pa londonski pakt. Pred odhodom se je raz-govarjal dr. Trumbič glasom teh poročil z dopisnikom „Newyork Heralda". Predvsem da je ostro napadal politiko, ki jo vodi svet Trojice. Zavezniške vlade, je rekel Trumbič, so razpravljale o jugoslov. vprašanju, ne da bi vprašale Jugoslo-vene. Razmotrivale so razne projekte glede Reke, ajugoslovene niso pripustile k razpravi. Edini-krat, ko so vlade zaveznikov poslale J ugoslovenom sporočilo, bilo je januarja meseca, ko so predlagale kompromis ali pa londonski pakt. Majhna Srbija je med vojno mnogo štela; dokaj večja Jugoslavija, ki sega z ene strani od Adrije in z druge strani do Donave, je od njih prezirana.
Evropski narodi vedo, kaj je bil iredentizem za Italijane, sedaj pa je nevarnost, da se ustvari med nami še večji iredentizem.
ALBANCI PROTI ITALIJI.
Beograd, 26. febr. Pokret v Albaniji proti Italiji se razvija čimdalje živahneje. Albanski voditelji so apelirali na zaveznike in zahtevali, da se jim zagotovi neodvisnost in da zavezniki ščitijo Albanijo napram Italiji.
ITALIJA SPLETKARI PROTI NAM TUDI NA DUNAJU.
LDU. Beograd, 26.febr. »Politika" poroča: Italijanski list »Corriere della Sera" objavlja v obliki brzojavke iz Curiha nastopno vest: Kot dokaz za lojalnost avstrijske republike napram ententi se more navesti dejstvo, da se je potovanje dr. Rennerja v Beograd odgodilo. Kakor javlja brzojavka z Dunaja, je ena izmed velesil namignila, na ne bi bilo primerno, da se Avstrija pogaja z jugosloveni, dokler ti ne odnehajo v svoji upornosti, ki tako zelo otežuje rešitev jadranskega vprašanja. Vsled tega je avstrijski kancelar doktor Renner sklenil, da cdgodi svoje potovanje v Beograd. — K tej vesti pripominja »Politika": Omenjena velesila more biti seveda samo Italija. Nam je izredno ljubo, da ravno eden izmed italijanskih listov priobčuje vest, iz katere je razvidno, da hoče rimska vlada storiti vse, da čim bolj razširi kroge svojih spletk in ojači pritisk na nas glede jadranskega vprašanja. V kolikor se stvar tiče našega kraljestva, oziroma njegovih potreb in interesov, je pač popolnoma vseeno, ako dr. Renrter tudi ne pride v Beograd, zlasti ako se to zgodi na željo Italije. Samo v tem primeru bo morala seveda Italija prevzeti prehrano Avstrije. (Strinjamo se z ozirom na naš odnošaj proti Avstriji popolnoma s »Politiko". Ako je Avstrija tako dostopna italijanskim spletkam, res ne vemo, zakaj bi jo mi zalagali z živili, ki jih lahko prodamo drugam. Naj lačno Avstrijo prehranjuje lačna Italija! Op. ured.)
SOVJETSKA RUSIJA PONUJA MIR NA VSE STRANI.
LDU. Moskva, 26. febr. (DunKU. Brezžično.) Ljudski poverjenik za zunanje posle čičerin je poslal romunski vladi in romunskemu poslaniku
v Londonu brezžično brzojavko, v kateri stavta ljudsko poverjeništvo za zunanje posle romunsai vladi formelen predlog, naj prične s sovjeldse Rusijo mirovna pogajanja.
LDU. Moskva, 26. febr. (DunKU. Brezžične.) Ljudski poverjenik za zunanje posle čičerim j« naprosil vlado Zedinjenih držav, naj stopi v posredna pogajanja s sovjetsko Rusijo. Sovjetska vlada nima nobenih namenov, vmešavati se v notranje zadeve Zedinjenih držav, temveč iia«* samo to željo, pričeti takoj z vsemi državami mirovna pogajanja.
LDU. Moskva, 26. febr. (DunKU. Brezžične.) Ljudski poverjenik zu zunanje posle čičerin je naprosil japonsko vlado v Tokiju in japonskega poslanika v Londonu, naj se pričnejo med sovjetsko Rusijo in Japonsko mirovna pogajanja. V sedanjem trenotku, ko so vse protirevolucijonarae vojske poražene in ko so zavezniki odpoklicali svoje ekspeclicijske zbore, oziroma jih odpoklieu-jejo, se zdi sovjetski vladi važno, da stavi for-rnalo mirovno pogodbo. Več vlad je že pričelo s sovjetsko Rusijo mirovna pogajanja. Narodi Rusije nimajo napadalnih namenov proti Japonski. Ruska vlada ne namerava na noben način vmešavati se v notranje zadeve Japonske in priznava popolnoma posebne gospodarske in trgovske interese Japonske na vzhodu, ki nadkriljujejo z različnih stališč interese drugih držav. Sovjetska vlada je pripravljena, skleniti z Japonsko toan-deven poseben dogovor, ki bo koristil obema državama. Sovjetska vlada želi najti modus vivendi, ki bo zajamčil mir med Rusijo in Japonsko, in vzpostaviti med obema državama normalne ©ti-nošaje. Ljudski poverjenik zu zunanje posle predlaga zaradi tega japonski vladi, naj se takoj prično mirovna pogajanja.
ANGLEŠKI POLJEDELCI PROTI OSEM-URNEMU DELAVNIKU.
LDU. Amsterdam, 26. febr. (DunKU.) »Tde-graaf" javlja iz Londona: Zveza angleških kmetovalcev, v kateri je organiziranih 75.000 poljedelcev, je imela v Londonu veliko zborovanje, pri katerem je izjavila v resoluciji, da bodo kmetovalci prisiljeni, ustaviti obratovanje, ako bi hotela vlada uveljaviti oseihurni delavnik tudi v poljedelstvu.
Tiskovna zadruga v LJubljani
priporoča sledeče knjige ln časopise;
Dostojevski j: Besi. Roman v dveh knjigah. Broš. 30 K,
vez. 40 K, poštnina 140 K. Goncourt: Dekle Eliza. Roman. Broš. 8 • 60 K, voz. 11 K, pošt. 70 v.
Jos. Jurčič, Zbrani spisi. I. zv. Uredil dr. Prijatelj.
Broš. 15 K, poštnina 1 • 20 K. Stritarjeva Antologija. Uredil dr. Prijatelj. Broš. 16 K,
vez. 20 K, pošt. 1-20 K. CvetkoGolar: Rožni grm. Broš. 6 K, voz. 9 K, polt. 70 v. Fran Milčinski: Tolovaj Mataj. Pravljice. Vez. 10 K, pošt. 1 K.
A. Sič: 0 slov. narodnih nošah. K 3-60, pošt. 50 v. A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
I. del K 12, pošt. 80 v. Dr. Al. Zalokar: 0 ljudskem zdravju. Broš. 4 K, p.70v. Dr.B.Derč: Dojenček, njega negovanje in prehrana.
Broš. 4 K, pošt. 70 v. Dr. J. Demšar: Spolne bolezni. Broš. 6 K, pošt. 70 v. Ljubljanski Zvon. Izhaja vsak mesec in prinaša povesti, pesmi in razne članke. Celoletna naročnina znaša 70 K.
Knjige In ljub. Zvon se naročaju prlMovnl zadrugi v LJubljani, Sodna ulica G.
Primešaj JBSTIli" M.
če živina krmo lažje in do zadnjega prt bavi in popolnoma izkoristi, da se na koncu ntr ne izgubi, če se dvigne slast do žretja, pote* se pospešuje redilnost, vsled tega težka živina mast, meso, jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest prašk» Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa *e primeša dvakrat na toden. Prašek Hastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londona, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastia zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola. Glasom oblastvenega dovoljenja sme Mastin prodajati vsak trgovec in konsumna društva. Ako se pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem naj se naroči po poštni dopisnici v izdelovalni« Mastina, to je
lekarnar Trnk6czy t Ljubljani
6 zavojev (paketov) Mastina za 20-50 K poštnine prosto na dom. Od tam se pošlje Mastin 8 prvo pošto na vse kraje sveta.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V UUBUANI
Stritarjeva micastev.2. Podružnice v Splitu, Trstu, Celovcu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in Borovljah; bančna ekspozitura v Ptuju.
Delniška in rezerve
JfSS K 50,000.000 —
Telefon šl. 261.
Sprejema
vloge na knližice in teko« račun
proti ugodnemu obreslovanlu.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, = valut ln dovoljuje vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslov : »Banka".
DelnISka glavnica!
| K 30,000.000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
Rezerve: okrog
K 10,000.000
Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj.
Sprejemal Vloge na knjižice. — Vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. — Rentni davek plača banka iz svojega.
Kupuje In prodajal Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontlra: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje naj-kulantneje.	-
Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon it. 257.