štev. 10.
PoStnlna plačana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 6. marca 1924
Leto III,
fihaja vsak četrtek popoldne. v slučaju praznika dan poprej. Cena:
** *n mesec...................Din.	4
Ta fetrt leta.................... „12
pol leta...................... „24
Posamezna štev. stane 1 Din.
Uredništvo:
Mubljana, Kopitarjeva ul. 6 III.
RokopKJ »p ne vračajo.
**fri»nkirana pisma se ne *preJein<;Jo.
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Inseratl, reklamacije in naročnina na upravo »Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2.
Inseratl se računajo ::	po dogovoru. ::
'M
Naš prosim.
Najvažnejša reč, katere krščanski socialisti ne sme-1,10 Pozabiti, je ta, da smo krščanski. To je naša odlika, j' tem se od drugih socialistov bistveno razlikujemo, v er’i je vsa moč našega programa.
Kaj je naš končni cilj ? Človeška družba, v kateri vsi člani medseboj resnični bratje, v kateri se vsak {■uti odgovornega za vsakega in za vse, in vsi za enega. I!di v icj družbi bodo obstojale razlike po umskih in e*esnih zmožnostih, po večji ali manjši moralni vred-"°sti, po več ali menj pridnem delu in po stanovski raz-0|einbi posameznih skupin. Toda vsak mora opravljati ^ celokupno družbo koristno ročno ali umsko delo, in W) teni se ceni vsa njegova vrednost. Proces proizvodnje mora imeti pred očmi kritje dejanskih potrebščin 1,1 dobiček mora iti v korist splošnosti, ne pa par po-,a,tteznikov. Splošnost ima nadzirati tako produkcijo
Ki'
akor pravično porazdelilo in dobiček, oziroma plačo.
)e primerna vloženemu trudu ter pametnim življenj-,K*ni zahtevam vsakogar. Za verske dobrine skrbi cer-ev> ki tako ohranja moralno podlago civilni družbi; v *eh najvišjih duhovnih vprašanjih ji gre prva beseda. 1 a»a dolžnost je, da se je trdno oklenemo in jo tako s !>°stenim življenjem izpopolnjujemo, da se Kristus v :is »resnjči.
do
Naš boj proti kapitalizmu ni samo boj od danes
Jutri ; nima cilja strmoglaviti pohlepnost enih, da se njeno mesto ustoliči egoizem drugih ; nima namena vzeti oblast današnjim izkoriščevalcem, da jih nado-*estinio z ljudmi, ki so istega materialističnega duha ^vdahnjeni. Naš boj velja zlu splošno : zlu v drugih in
Politični pregled
a
v inozemstvu.
Macclonald
. Msal te dni Poincarcju pismo, ki izraža željo po pri-‘cUskeni sodelovanju Anglije s Francijo v svrho ohra-tVe miru in vzpostavitve normalnih odnošajev v Fv->nD,-vV tem pogledu se zanaša Macdonald zlasti na 4 rustv0 narodov,« ki so ga velevlasti doslej tako ra-t Prezirale ter odločale kar brez njega. Ker ima Fran-a Precej grehov na vesti, pravijo da se tega Macdo-tlovegg pisma tam niso posebno razveselili.
je	Bolgarija
‘lretirala te dni več prenapetežev. ki skušajo motiti ! ne odnošaje Bttlgarije do Jugoslavije. Radovedni smo,
k
tel
Ve
Uj Je ■},
li. ze naša vlada doslej ukrenila, da izboljša prijave v .°dnošaje do bratske slovanske in sosedne drža-ila ] kf,r nam je doslej znanega,, naša belgrajska vla-
rožlja z mečem ter se dosledno upira vsakim pri-
13 tel ut • J
'ftow 'Uln sti'U)m z Bolgari, obenem jih pa še dolži vseh tuta°Clh 'n nen,f)K°čih komplotov proti nam. Pravcate Znar.s^e zgodbe je razširjal pred kratkim o Bolgarih
“osla
1 steber belgrajske reakcije in seveda naš pariški
il v svetovnih listih Bol-K°t volkove, ki čakajo, da planejo na srbske ovčke. ^ ne pripravljajo v Belgradu zopet kakih lumparij.
------------J-  J..L. gpjjagp■■g-1!1’1-!'' L.. ! _	■■■'_■	■1?
Dostojevskij :
predvsem zlu v nas samih. Naša socialna borba gre vzporedno z duhovno borbo za nioralično povzdigo celokupne družbe. Razred eksploatatorjev se mora odstraniti od vlade, nc zato, da zavlada drugi razred, marveč najboljši, najidealnejši, duševno in moralno najiz-obraženejši, da se družba razčleni po stanovih, ki se bodo čutili drug napram drugim moralno in socialne obvezane.
Duševna in moralna izobrazba pa ni istovetna z golo učenostjo ; moralna, srčna izobrazba, socialni čut. globoka vera, to je prvo in poglavitno : znanost pa mota temu služiti. Današnji razred kapitalistov ne bo dal svetu mož, sposobnih človeško družbo dvigniti nad sodobni mamonizetn ; denar se ne bo sam odpovedal svoji nadvladi. Pač pa sc bo bodoči voditelj srečnejše človeške družbe našel med onimi, ki so se povzdignili tako nad materializmom liberalnega meščanstva kakor nad materializmom one množice, ki sledi protikrščanskemu j socializmu. Take može pa vzgaja samo vera ; može, lei ! zajemajo svoje socialne principe iz evangelija ljubezni j in pravičnosti ; može, ki ljubijo cerkev, občestvo vseh j živih in mrtvili kristjanov ; može, ki so pripravljeni za j blagor splošnosti žrtvovati lastno korist in ki verujejo j v zmago duha nad materijo.	j
In zato smo krščanski socialisti verni sinovi kr- j
ščanske cerkve, koje veren svet preobraža, kajti za preobrazbo družbe gre in ne samo za nadomestitev ene oblasti po drugi, ne zgolj za izpremembo vseh razredov, ampak za novega duha, ki naj premaga moralno temo in zlobo. Naša vera bo svet izpreinenila in naši borbi vtisnila pečat posvečenja ter ji zagotovila trajni uspeli. Zato je naš vsak, ki je dobre volje.
V Albaniji
precej vre. l e dni je bil že drugič izvršen atentat na tamkajšnjega ministrskega predsednika, ki je zelo naklonjen prijateljskim odnošajem z Jugoslavijo. Kaj če nima tudi tu svojih prstov vmes rumunska kraljica, ki se. kakor znano tako rada vtika v politiko ter hoče spraviti svojo familijo na vse balkanske dvore. Sedaj baje kuje načrt, da bi zasedel albanski prestol rumunski princ Nikolaj, ki ga je mati očividno zato omožila s hčerko italijanskega kralja, da bi pridobila za te načrte italijansko vlado.
V Belgiji
je padla dosedanja meščanska vlada, ki je slepo drvela za bojevitim Poincarejem. Vlado prevzame delavstvo z Vandcrvaldom na čelu. Pravijo da obstoji med njim in Macdonaldom poseben sporazum.
V Ameriki
se polagoma začenja volivno gibanje za novega predsednika združenih držav. Ob takih prilikah, kakor tiči izkušnja, delavske razmere niso najugodnejše.
Pri min.
V Belgradu
se nadaljujejo pogajanja za definitivno trgovinsko po-
godbo z Italijo. Kakor se sliši, namerava tudi tu barantati Belgrad za slovensko in hrvaško kožo in dovoliti Lahom dalekosežne koncesije na naš račun. Kakor .je videti, nas nameravajo velikosrbski radikali popolnoma zadaviti.
Parlament
razpravlja že več dni zopet samo o proračunu, ki naj
bi bil po radikalnih željah že v 2 3 tednih pod streho,
t!)da te razprave ne vzbujajo običajnega zanimanja, ker je pozornost vseh političnih krogov osredotočena na snovanje opozicijonalnega bloka in z njim združene vladne krize.
OpozicitLHtalni blok
je v načrtu gotov ter so ga odobrile že SLS, Radičevci in Spahovci, te dni je pa pričakovati tudi končne odločitve demokratov. Podrobnosti drže še tajno in še ni gotovo, ali namerava blok pomesti s sedanjo koruptno Pašičevo vlado še pred sprejetjem proračuna, ali šele potem, ko bo ta pod streho.
Radičevci
so imeli v nedeljo veliko zborovanje, kjer so končnove-ljavno sklenili opustiti dosedanjo neplodno abstinenco ter se v parlamentarni borbi priključiti opozicijonalnemu bloku. Nekateri trdijo, da pošljejo že ta teden v Belgrad toliko poslancev, da strmoglavijo vlado. Radikali se njihovega prihoda seveda boje kot vrag križa ter nameravajo baje zavlačevati ratifikacijo njihovih mandatov vsaj dotlej, da bo proračun sprejet.
SLS
je imela zadnji ponedeljek v ljubljanskem rokodelskem domu sejo svojega vodstva. Pri polnoštevilni udeležbi so zborovalci soglasno odobrili dosedanjo politiko Jugoslovanskega kluba ter mu naročili, na hodi tudi za naprej v dosedanji smeri.
NSS.
Ki je še pred par leti povzročala tak hrup in vrišč po naših mestih in trgih, razpada polagoma sama v sebi. V praksi je bil začetek in konec njene modrosti priskutna farška gonja,« ker pa ta nobenega delavca ne nasiti, se selijo nekdanji njeni pristaši v najrazličnejše stranke, generali pa lezejo po trebuhih med radikale, kjer upajo, da bo obrati vsaj kaj kosti še.
Senzacijonalua
vest se šiir te dni po Ljubljani. Dobro poučeni krogi trdijo, da bo »Jutro« že v prihodnjih dnevih razkrilo, koliko milijonov je dobilo od Slavenske banke, dr. Žerjav bo pa položil obračun o svinčenem, živosrebrnem in vse-učiliškem fondu.
Pomoč brezposelnim.
Vsled velike nezaposlenosti, ki vlada v Zagrebu, je zagrebško mestno zastopstvo otvorilo poseben urad, ki bo vodil evidenco nezaposlenih delavcev tako ročnih kakor duševnih. Dalje bo skrbel tudi, da se bodo privatna podjetja držala predpisov in če so odpustila vse tuje nameščence in jih nadomestila z domačimi. Mestno predstojništvo je sporočilo borzi dela, da daje na razpolago 120 nakaznic na katere bodo dobivale hrano naj-bednejše družine.
Mlada žena.
h0., c’ hvala najlepša za vašo pozornost ’ .^spod Bog !«
(Dalje.)
o gospod
In
malo človeče je odhajalo mrmrajoč, kašljajoč
Son
itiegli ct?ioč pobožne stavke, skrajno previdno po stop-0	^ K*as :	pro1' kateremu se je Tatar
da jetako postrežljivega. In zdaj se spomni Ordiuov, dan, l. IUel tega slabotnega človeka pri Murinu prav oni ’ je prihajal. več raac,llt'* j°> da so poslednji dogodki pretresli in pre-J°rnišr- .žili ujegove živce ; vedel je tudi, da sta mu -'•ato	občutljivost razpaljeni do skrajnosti in se
*(,Pet	°C*’	^a	110 *)0 veroval samemu sebi. Pomalem je
kakor	v	stanje nepremakljivosti, ki ga je držala
'^ortin!	svinčene teže in mu stiskala prsi kakor
0	težko	breme, pod katerim se je mučilo njegov
•Sree v	   .	  ..	.	________ ______
*)re»D-i. z!"!,0lklem hrepenenju. Vsa duša mu je bila polna ^ stnh- neusahljivih solz ...
vilu,	Pa<-lel na posteljo, ki mu jo je ona pripra-
*'(>lri dii,ZltCne "»""ve, prežati. Razločno je razbral s slu-k°lestii{ <ll'le	ljllc'i v sosedni sobi. Eno je bilo težko,
’ neuravnovešeno, drugo je bilo lahko, često ne-n°^aniqC ncpr.av‘hio, toda tako, kakor da ga narekuje ^1'tevo il ■ lUrjenost ’ kakor da tam bije srce z isto 'Mike km-	s)rastj°- Semtertje je slišal njene lahke,
'luŠ je vzh im 'n ^Uln njene °hleke in vsak gibljaj njenih lire V n'e!;oven’ srcu zamolklo, tesno in tako nenenje. Nato se mu zazdi, da sliši počasno
ihtenje in potem tiho. molitvico. Tako je zvedel, da ona kleči pred svetniško sliko in v obupu sklepa roke... kdo je ona ? Za koga moli ? Kakšna obupna strast muči njeno srce ? Vsled česa se muči in žalosti in preliva tako tople in brezupne solze V
Začel se je spominjati vsega, kar mu je ona povedala, vsake besede, ki je še vedno kakor godba odzvanjala v njegovem ušesu. Toda vsakemu spominu, vsakemu izrazu, katerega je ponavljal, je odgovarjalo njegovo srce z zamolklim, težkim udarcem... Za trenutek se um zazdi, da vidi vse to samo v sanjali. Toda v istem hipu se ves do mozga strese in zazdi se mu, da mu je umreti od bolečine in hrepenenja, ko je v spominu pomislil. da zopet čuti njen topli dih, njeno mehko lice in njen vroč poljub. Zapre oči in se izgubi v blaženih občutkih. Nekje je bila ura. Bilo ,ie že pozno. Mrak se je spuščal.
Nenadoma se mu zazdi, da se ona zopet sklanja nadenj in da ga gleda s svojimi čudnimi, jasnimi očmi, ki so se vlažno bliskale od svetlih solz in vesele sreče, tako tihe in čiste kakor visoko neskončno nebo toplega poletnega dne. In iz njega obraza je govorila tako svečana tihota in njen nasmeh je bil tak občutek neizmerne sreče, tako poln sočutja in krotkosti, in ona se je tako polna otroške, zaupljive udanosti privijala na njegova ramena, da se je iz njegovih onemoglih prsi iztegal krik glasne sreče. Zopet se mu jc zazdelo, da čuje zvok glasu, ki prebada njegovo srce. Pohlepno je vdihaval zrak katerega je grel iu istočasno napolnjeval z električno napetostjo njen dih tako blizu. V hrepenenju je razprostrl roke. globoko vzdihnil in zaprl oči... Ona je
stala pred njim, sklenjena nadenj, bleda kakor da se je pravkar zelo ustrašila, vsa drhteča od razburjenja. Nekaj mu je govorila, molila in križala roke. On jo objame s svojimi rokami in ona pade na njegove prsi...
IV.
Kaj ti je ? Kaj se ti je zgodilo ?« vpraša Ordinov naglo se prebudivši, vedno krepkeje in topleje jo objemajoč. »Česa ti manjka, Jekaterina ? Kaj se ti je zgodilo, duša moja ?«
Ona je tiho jokala in skrivala svoj obraz na njegovih prsih. Dolgo ni mogla izpregovoriti. Vsa je drhtela kakor od strahu.
»Jaz ne vem, jaz tega ne vem,« šepne ona nazadnje tako da se je komaj moglo slišati, kakor da se ji je srce od strahu utrudilo, »jaz tudi ne vem, kako sem prišla k tebi... In ona se še tesneje privije k njemu in v nevzdržnem, bolestnem občutku poljubi njegova ramena, njegovo roko, njegove prsi. Naposled si stisne kakor v obupu z rokami obraz in pade na kolena. Toda ko jo je Ordinov v neizrekljivem občutku razburjenja dvignil, in jo spravil, da sede k njemu, tedaj ona živo zardi od sramu in njene oči zaprosijo kakor za milost, toda nasmeh, ki je zatrepetal na njenih ustanicah, izda, da se ni drznila zlomiti nepremagljivo moč novega občutka, ker bi tak poskus itak bil brez uspeha. Kmalu nato pa se zopet zazdi, kakor da jo nekaj straši : nezaupljivo izmakne roko in komaj da ga je gledala in mu odgovarjala v velikem strahu, tiho. povešenih oči. na vprašanja. ki ji jih je stavil.
(D;ilje prihodnjič.)
Kapitalizem na straži.
Vsa Jugoslavija pozna socialno pravičnost trboveljske premogovne družbe. Ta družba, ki izkorišča do kosti delavce in do srajce konzumente, zasluži za svoje tozadevno postopanje, da pride vsaj pod sekvester, je dobila v zvezi industrijcev svoje zagovornike. Ob priliki razprave interpelacije glede delavskih poboljškov in stanovanj. je »Zveza industrijcev« protestirala proti izjavi ministra za šume in rudnike in proti razpravi tega predmeta v skupščini.
Kakor vidimo, so kapitalisti na straži napratn parlamentu in vladi, in imajo drznost nastopati proti vsakem migljaju, ki pripozna količkaj pravice delavstvu, ki ima od vseh strani vezane roke in je po zaslugi rdečih apostolov vseh struj, razbito na drobce.
Ta pojav od strani kapitalistov je značilen posebno zato, ker jemlje v varstvo najbogatejšo in najmočnejšo industrijo, in zahteva da sc v take zadeve ne utika ne vlada in ne parlament. Gospodje niso skromni. Čutijo »e pod varstvom denarja in nesocijalnega režima zelo ■»ogočne.
Toda to mogočnost je treba v interesu dela in delavstva spraviti v pravi tok. To pa more samo dobra in edina organizacija, ki je poštena, trda in nepodkupljiva hi katera ne izreja parazitov, ki jo izrabljajo v osebne namene, kakor to vidimo pri marksistih vseh »vero-kpovedanj.«
Kapitalizem je na straži, delavstvo skušaj, da si tudi ti ustvariš stražo, ki bo sposobna paralizirati kapitalistične avanture, in izvojevati delavstvu pošteno družabno življenje in razmere !
Ta organizacija pa je edino kršč. socialna organizacija. Zato pa vsi v kršč. socialne strokovne zveze in v »Delavsko zvezo !«
Tedenske vesti.
Na telovadili akademiji Sentpeterskega Orla
v nedeljo 9. marca ob S. uri zvečer v Unionu se bodo proizvajale povsem nove telovadne točke ; vmes govor in deklamacije. Sodelovala bo godba Dravske divizije. Predprodaja vstopnic v trgovini »pri Ničmanu« v Kopitarjevi ulici. Maj nihče ne zamudi prilike, posetiti to prireditev.
Trboveljska družba
}t bila zopet na dnevnem redu narodne skupščine. Poslanci Kremžar. Gostinčar in tovariši so ponovno inter-pelirali na ministra radi postopanja družbe naprarn rudarjem. Minister se je izgovarjal na ravnatelje drnžbe. Dejal je, da mn je znano, da se direktorji trboveljske družbe zelo čudno obnašajo in da so mil znani neumestni izpad) teh gospodov. Prav je odgovarjal ministru poslanec Kugovnik, da je vlada dolžna, da skrbi za izvrševanje sklepov narodne skupščine. Minister ,ie ponovno zatrdil, da bo vse storil, da se izvrši sklep skupščine. Radovedni smo ali ho sedaj minister našel sredstva, da prisili družbo k izvrševanju njenih državljanskih dolžnosti ali pa je družba država v državi.
Ker pa mi delavci vemo, da kapitalizem danes vlada iri Še prav posebno vlada v Pašičevi vladi, zato nam ni treba dopovedovati zakaj minister »nima sredstev.« Delavska organizacija bo zopet tista, ki bo koncem koncev še edina mogla dati delavskim zahtevam tolik pov-darek, da jih bo slišala tudi trboveljska in minister za šume in rude. Zato bodemo trboveljsko imeti, stalno v svojih predalih. Delavstvo naj neprestano piše o socialnih krivicah in protizakonitonitostih. ki jih uganja ta nem-čursko židovska družba v naši državi, na naši zemlji na naših ubogih rudarjih.
Pogreb Gizele Kremžarjeve
je pokazal koliko ljubezni in spoštovanja je vživala ona in vživa njena družina. V žalnem sprevodu so šli najprej pevci »Ljubljane,« ki so blagi pokojnici v slovo zapeli dve žalostinki. Med silno množico pogrebcev si opazil tudi velikega župana Sporna, finančnega delegata dr. Savnika, zastopstvo Jugoslovanskega kluba, klub
obč. svetovalcev, SLS v Ljubijain s podžupanom dr. Stanovnikom in še druge zastopnike oblasti. Vse organizacije krščanskega gibanja v Ljubljani so bile pri pogrebu v obilnem številu zastopane. Naj blaga žena in mati onkraj groba vživa večno ljubezen.
Pred Avtonomistom
je »Pravica« že večkrat svarila kršČansko-socialno delavstvo. Ta list, ki je imel nalogo širiti med Slovenci avtonomistično misel, je v zadnjih mesecih izpremenil svojo smer in mesto slovenske autonomije sprejel v program republiko - človečanstvo in še par podobnih fraz iz Radičeve zaloge. Ker mu nismo pustili v kalnem ribariti in smo opozorili javnost na »Avtonomistovo« prelevitev, je v predzadnji številki tudi napram javnosti prelomil s preteklostjo in napadel vse časopisje SLS. V zadnji številki pa že nastopa »Avtonomist« z novo vsebino. Napada na vse strani, o avtonomiji ni več brati v njem. Ljudje govore o Kristanu in Radiču, Prepeluh pa menda še ne ve. kje bo mandat bolj siguren.
Občinske volitve bodo prav gotovo v nekaj mesecih. Najkasneje v maju. Tovariši pripravljajte se. Prepišite pri občinskih uradih vse volilne imenike, sestavite volilne odbore in ukrenite vse potrebno, da bodo vsi naši vpisani. Vse kaže, da bo letošnje leto polno poltičnih bojev. Zato mora zopet v naše vrste, poživljajoč duh bojevitosti in vneme za našo stvar. Preglejmo krajevne politične organizacije, popravljajmo in izpopolnjujmo kjerkoli kaj manjka.
Ljubljanski porotniki
so obsodili ivana Jerina z Viča na 12 let težke ječe, ker je ubil svojega očeta. Oče je bil baje pijanec in skopuh, ki je pretepal ženo in otroke.
Oh tridesetletnici krščansko-socialnega gibanja med
Slovenci.
O tem predmetu bo predaval prof. 1. Dolenec v petek dne 7. rnarca ob osmih zvečer v dvorani Akademskega doma (Miklošičeva cesta, zraven Vzajemne posojilnice). Predavanje bo slikalo postanek Katoliškega delavskega društva, Kat. društva za delavke, konsumnoga društva itd., torej dobo, ko je polagal Krek v družbi svojih prijateljev temelje krščansko-socialni organizaciji med nami. Predavanje priredi naše akademično starešinstvo ; vstop je dovoljen vsakemu. Vabimo naše delavstvo, da se predavanja udeleži.
Vrnitev slovenskih rudarjev z Westialskcga.
V domovino sta dospela Leopold Dolinšek in Anton Salamon kot delegata »Zveze Slovencev v Hambor-nu in okolici«, da poskusita nekaj organizirati preselitev naših rojakov iz Westfalskega v domovino. Intervenirala bosta pri naših oblastih, da se dovoli vračajočim se rudarjem prosta vožnja nele za osebe, marveč tudi za najpotrebnejše pohištvo1,' — edino premoženje dclav-cev, katerega si v domovini, ker so popolnoma obubožani, ne bodo mogli pripraviti, — in obiskala bosta različna industrijska podjetja, da se prepričata, koliko naših slovenskih rojakov iz VVestfalskega dobi v domovini lahko delo in stanovanja in pod kakimi delovnimi pogoji.
Vsa domovina pozdravlja vračajoče se vvestfalske Slovence ter upamo, da bodo našli v domovini dobra srca in odprte roke. Zlasti pa naj jima vsepovsod pomagajo naše delavske organizacije.
Trboveljska premogokopna družba in narodna skupščina.
Tožbe, s katerimi zahteva Trb. prem. družba pred okrajnim sodiščem v Laškem, da izpraznejo od nje odpuščen delavci takoj stanovanja, trajajo dalje kljub soglasnemu sklepu narodne skupščine, da naj vlada primora Trbov. prem. družbo, da sprejme odpuščene delavce nazaj na delo.
Dne 10. marca tl. se bo vršila pred okrajnim sodiščem v Laškem zopet razprava v teh pravdah. Trbov. prem. družba noče sprejeti nazaj odpuščenih delavcev ter je utemeljevala pri večini s tem, da so bili člani ali odborniki strokovne organizacije »Zveze rudarske delavcev«. Bivši odborniki »Zveze« so pa -že vsi odpotovali na Francosko. Zato zadostuje sedaj Trb. prem.
družbi glede ostalih odpuščenih delavcev, ki se potegujejo- še za službo pri njej, ugovori, da sc n. pr. delavec v delavskem gibanju sicer ni udejstvoval, da ga pakljul) temu družba smatra kot zaupnika in hujskača. »Enemu rudarju, katerega je sprejela družba leta 1922 v delo, pa po tem času ne more drugega očitati, kakor da je na nekem shodu stopil na oder ter obžaloval medsebojne prepire rudarjev ter da je s tem agitiral za enoten nastop delavcev.« — Prepuščamo sodbo javnosti, ako pomenijo ali ne pomenijo takšni izgovori Trb. prem. družbe i* njeno nadaljevanje tožb proti odpuščenim delavcem na takojšno Izpraznitev stanovanj, roganje narodni skupščini, minisferstvn za šume in rude in celokupni vladi.
lezeš, — Bernotovci!
Jesenice, dne !. sušca 1924.
Ko bi še vsaj molčali, molčali naši sodrugi jeseniški Bernotovci s sodrugotn »Naprejem« vred, ki je že . 0. aprila 1924 ob priliki selitve iz Ljubljane v Celje i2' gubi! v Zidanem mostu zadnje ostanke možganov 1
Veste, kaj gre sedaj po glavi sodrugotn BernotoV-ccm ? Jeseniške občinske volitve ! SLS 19 odbornikov« Zerjavovci 12, Pašičevci 2. Bernotovci pa nič ! vsaj enega naj bi jim bili privoščili Jeseničanje, kakof LjubljanČanje ! Toda nič, nič ! To je dobro kvečjemu M v oči. Saj bi jim Jeseničanje radi dali enega »moža« v občinski odbor, če so pa sodrugi Bernotovci take nerode. Tri tedne bobnajo po »Napreju«, merijo škofova veleposestva in študirajo njegove žage, agitirajo, grozc( upajo na zmago, prirejajo sestanke in shode, izdajajo letake in bog si ga vedi, kaj še vse ! Ko pride čas volitev, se pa izkaže, da so Bernotovci podpise na kandidatni listi ponaredili, njihova lista maršira z občinske deske v koš za papir, skrinjica pa na podstrešje, da bodo drugo jesen vanjo polhe lovili. Ali to je najhujše : Vs< Jeseničanje pa v jok, ker so ravno ob najboljšo skrinjico, ob tisto, v katero so hoteli do vrha nametati jugoslovanske »gumilastike« !
In centralni tajnik J. S. Z. Štorije je pravil na shodu ! Pa še kakšne ! Sodrug Jeran je dejal, da je France Jožef I. oče slovenske ljudske stranke. Dvoran* začudeno gleda. Žužek pove z ozirom na to ribniška Dvorana v smeh, Jeran ven, Bernotova skrinjica pro0’ o Jer — Jer — Jeruzalem ! -«r Ljudska stranka 19 mandatov, Bernotovci pa - nič. To je hudo, bridko hudo • Kaj naj napravimo Jeseničanje, da jih potolažimo!? ' Nič ! Prav jim je ! Pa kaj agitirajo po takih listih, W možganov nimajo !	Kovinar.
Za upokojence.
Minister za finance je na vprašanje poslanca fi»S' tlnčarja tole odgovoril :
Gospod poslanec ! Predsedstvo narodne skupščine mi je s pismom od 11. febr. 1924 broj 5231 dostavi'0 prepis Vašega vprašanja od 7. febr. 1924, s katerim P1'11' site za pismeni odgovor, jeli sem voljan ukreniti, da bod° prejemali prečanski upokojenci toliko pokojnine v di* narjih, kolikor je sedaj prejemajo v kronah.
Na Vaše vprašanje mi je čast odgovoriti Vam sle-deče : Prezgodnji upokojenci v krajih izven Srbije >n Črnegore, kateri kot aktivni uradniki niso prevedeni 11 jj dinarsko plačo, kakor tudi tisti, ki so upokojeni še PrC polomom Avstro Ogrske, prejemajo na podlagi penzU* skih zakonov, ki so v poedinih pokrajinah v veljavi, P°* kojnine v kronah.
Počeuši od 1. marca 1923 prejemajo oni na podlag rešenja ministrskega sveta od 25. II. 1923 DRB 9000 od' nosno v zmislu odobrenja finančnega odbora narodu skupščine poleg svoje kronske pokojnine iste doklade draginjo v dinarjih kot je to predvideno za dinars* upokojence.
S členom 239. zakona o uradnikih in ostalih držaV' nih uslužbencih od 31. 7. 1923 je uzakonjeno, da usl11* benci, predčasno penzijonirani ostanejo tudi nadalje istih penzijali in draginjskih dokladah.
Idealni tovarnar Ernest Abbe 0840-1905).
(Po Klugu Ante Kordin.)
L. 1864- je ustanovil Karol Zeiss v Jeni na Nemškem zavod za umetno mehaniko. V ta zavod je vstopil 1. 1869 Ernest Abbe, ki je bil že od 1. 1863 privatni docent na vseučilišču v Jeni. Pozneje je postal družabnik podjetja. Abbe je iznašel novo mikroskopno teorijo in zelo povečal celo otvarno. Po smrti Karola Zeissa 1. 1888 je postal Abbe edini imejitelj in lastnik. Kmalu pa je spremenil podjetje v splošno ustanovo in je v svoji skromnosti pozabil sam nase in ji nadel ime »Karol Zeiss ustanova.« Abe se je odrekel ogromnim dohodkom in je prejemal zase in za svojo družino le skromno uradniško plačo. Vsi dohodki tovarne pa so bili v dobrobit vsem tistim, ki so bili uslužbeni pri tvrdki.
Glavni smoter ustanove je bil : javno proletarsko pravo, ki ga je nudil državni obrtni zakon nadomestiti z boljšim privatnim (zasebnim) delavskim pravom. Abbe je dejal : »Cilj mojih stremljenj ni v svojem delokrogu pospeševati dobrodelnost, temveč zajamčiti in dvigniti pravni položaj tistih, ki delajo pri podjetju.« V sedanjih dneh je podjetje že socializirano. Oglejmo sl naraven razvoj te socializacije in pa naravnost neprekosljiv socialni čut in zmisel za zboljšanje delavstva pri idealnem podjetniku Ernestu Abbeju.
1. Pokojnina.
Abbe ni poznal kake pokojninske blagajne v smislu dobrodelne ustanove (kakor jo ima Krupp), temveč jc zastopal načelo, ki ga moramo z nravstvenega stališča zelo visoko ceniti, namreč : človeška delovna moč se mora enako soditi po načelih amortizacije kakor mrtvi stroji. Zaradi tega ima vsak uradnik, pomočnik in delavec pravico do pokojnine, ki je vstopil v službo pred 40 letom starosti in ki je ostal po 18. letu starosti vsaj 5 let še pri podjetju. Ta pokojnina je pred sodnijo iz-tirljiva. V 40. letih doseže pokojnina 80 % zadnje najvišje plače. Kdor je dosegel 65 leto in je bil vsaj 30 let v službi je imel pravico do popolne starostne pokojnine, brez ozira na to ali še more delati ali ne. Pri smrti delavca ali uradnika je dobivala družina službene prejemke še za eno četrtletje dalje.
2.	Osemurni delavnik.
29. marca 1900 je upeljal Abbe osemurni delavnik po glasovanju delavstva samega. Predloženo jim je bilo vprašanje, kdo se upa v 8 urah zvršiti enako delo kakor dosedaj v 9. Za 8 urni delavnik je glasovalo 614 delavcev — 105 je bilo proti. Kdor je eno leto v podjetju ima pravico od 6 plačanih in 6 neplačanih dopustnih dni. Kdor ni še eno leto v tovarni ima pravico do 12 neplačanih dop. dni. O Vel. noči je prosto 5 dni, o Binkoštih
4.	Za ženitve so dovoljeni 3 plačani dop. dnevi. K 25-letnem službenem jubileju prejme slavljenec eden plačan dop. dan in 100 mark (preje stare valute), ki mu jih vroči zastopnik tvrdke z voščilom. Letno praznuje 30
do 40 delavcev in uradnikov tak jubilej. Za 40-letno sl"* bovanje prejme vsak zlato uro s posvetilom.
3.	Delavske plače.
Vsak delavec ima stalno tedensko plačo, ki sC službenimi leti vedno dviga. Prazniki in nedelje so P* čane, enako ako je zastoj v tovarni. Koncem posloval® leta se razdelijo čisti dohodki v obliki naknadnega Pj čila k plači, in znaša približno 7.8 % na leto. Te razd litve so deležni delavci, ki so že 3 leta v službi h1 ^ že 24 let stari. — V juniju 1916 je imelo podjetje nameščencev in poleg tega še 1.700 v vojni. — Nad J1, znašajo med dnevom navadnega delavnika 25% Pr‘^,
s«
VO);
tek k dnevni plači, nad 9 uro zvečer do 6 zj. 50 '
Ako se zmanjša delovni čas radi pomanjkanja dela< stalna tedenska plača enako izplača. Isto velja za ^fj orož. vaje. (Ozir ni ta na tovarno, marveč na delavca ■
4 Bolniška blagajna.
oi{
Bolniška blagajna pobira od 1. januarja 1914 sv prejemke po 9 različnih razredih po najmanjših oC* kih osnovne plače. Bolniška blagajna nudi: brezpl3 zdravniško oskrbo, da si zdravnika vsak sam brezplačno popravljanje zob, brezplačno zdravi « oskrbo na domu in brezplačna zdravila, in sicer za vso družino, nadalje 3/» delavske plače. Bolniška moč velja za dobo enega leta. Mlajše delavce in v^J<j0v' preišče zdravnik vsakega pol leta. Alkohol je med de nim časom prepovedan, zato prejmejo delavci protl .j^ii čilu limonado in mineralno vodo in med vojno so 0 flv dnevno 7—8000 polliterskih steklenic mleka po 80 fe° za družine uslužbencev.
Jaz uvidcvam potrebo, da se stanje vsoli vpokojen-tev, posebno upokojencev s kronsko veljavo, čimprej Popravi. Zato sem v svojem predlogu za proračun za leto 1924 in 1925 že unesel zasebni kredit petdeset milijonov dinarjev za draginjske doklade vpokojencem. S tem kreditom sc bo pod plaščem draginjskih doklad stanje penzijonistov znatno popravilo.
Prevedenjo kronskih penzijonistov na dinarske pen-2>ie .se more izvršiti samo na podlagi posebne naredbe, izdane zakonodajnim potom. Naročil sem, da se za predlog take naredbe hitro zberejo potrebni podatki. Kakor jdtro bom te podatke prejel, hočem to vprašanje proučiti *n Vam podati končni odgovor. Prosim Vas, gospod poslanec, da vzamete prednje na znanje v uverenje o moji °sobiti naklonjenosti do Vas. Minister za finance.
Tako je zopet enkrat vztrajna borba organizacije Naših upokojencev roko v roki z odločnim nastopom Poslancev prišla za veliki korak bliže svojemu cilju. Tovariši ! Vztrajajmo !
Strokovna zveza.
Mariborsko okrožje.
Protestno zborovanje. V nedeljo 24. II. se je zbralo na iniciativo Jug. strok, zveze v Mariboru mariborsko 'delavstvo v Lekarniški ulici 6 na protesno zborovanje 20per poslovanje Okrož. urada za zavarovanje delavcev, Li zadnji čas izplačuje obolelim oziroma ponesrečenim delavcem boleznino iz Ljubljane, in mora delavstvo na način čakati na te bore solde po šest dni. Delavstvo ie ta režim soglasno obsodilo in energično zahtevalo, da se v bodoče boleznina izplačuje članom vsako soboto in to iz blagajne mariborske poslovalnice okrožnega urada. Soglasno se je sprejela tudi tozadevna resolucija. Shodu je predsedoval tov. Lajh, poročala sta pa strokovni tajnik Semenič in tov. Polše.
Tovarniški delavci.
Ih redni občni zbor se je vršil 24. II. tl. v spodnjih prodorih I. delavskega konsumnega društva v Ljubljani z °hičajnim dnevnim dnevnim redom z dodatno točko : določitev članskih prispevkov. Tov. Predsednik Rutar °tvori ob 9. uri dopoldne dobro obiskani občni zbor, Pozdravi navzoče, ter preide na prvo točko dnevnega reda. Tov. tajnik Lombardo poda obširno poročilo o delovanju, o uspehih in neuspehih zveze v minulem letu, dalje poroča o delovanju in napredovanju skupin po raznih strokah. Iz poročila je bilo razvidno, da zveza d* spala ; da pa uspehov in napredovanja ni toliko kot bilo želeti, je precejšen vzrok nezavednost delavstva, mnogim še manjka pravega delavskega duha. Poleg tega pa preživljamo gospodarsko in industrijsko krizo, ki rodi zlasti med tovarniškim delavstvom ^estposeiuost. Po poročilih blagajnika in nadzornikov Dfedlaga nadzorstvo odboru absolutorij. Članom novega Načelstva so bili enoglasno izvoljeni : Rutar Jožef, 2u-£ler Srečko, Žužek Franc, Kratohil Janko in Šemrl Ivan-
V nadzorstvo pa : Dr. Andrej Gosar, poslanec J. y°stinčar in Kušar Viktor. Strokovni odbor : Marinšek ožef Dol pri Ljubljani, Bukšič Alojzij Jesenice. Smolej anez Javornik, Kogoj Franc Tržič, Cerkovnik Janez Džlč, Cop Simon Žirovnica, Merlak Franc Vrhnika, Loč-diskar Ivan Glince-Vič, Jeraj Ivanka Pollak, Plibar Jo-ef Kamnagorica.
Pri slučajnosti se vname živahna debata, v kate-rpso posegli vsi delegati. Razpravljalo se je glede lista
* Mvica«. France Žužek je pojasnil, kakšen pomen ima delavski list, ki prinaša samo težnje delavstva in zago-
ar'a delavske pravice.
•	.	Občni	zbor je določil članske prispevke na 16, 20
J1 30 kron mesečno po zaslužku. Obenem je sklenil,
Občni zbor je pokazal, da je med delavstvom zani-j manje za strok, organizacijo, pokazal pa je tudi, da bo j zveza napredovala, ker je med delavstvom vedno več : smisla za pravično stvar, ki je more doseči le v kr-j ščanski strokovni organizaciji.
Ruše.
Ustanovni občni zbor skupine Strokovne zveze tovarniškega delavstva v Rušah se vrši v nedeljo 9. marca v stari cerkveni šoli v Rušah ob 9. uri dopoldan z obi-; čajnim dnevnim redom. Občnega zbora se udeleži strokovni tajnik JSZ iz Maribora. Za člane udeležba ob-I vezna. Prijatelji organizacije dobrodošli. Predesdnik.
Iz Tržiške predilnice nam poročajo, da se starejše \ delavke silno pritožujejo proti mojstru Bernu. Pravijo, ‘ da je s starejšimi delavkami ta gospod hudo surov.
da
Hat
da
Zveza da tiskati članske izkaznice s pravili S. Z. T. D.. ei'e pa bo moral vsak član tudi plačati.
Občni zbor poživlja vse skupine in vsakega člana, se držijo sklepov občnega zbora, da redno obraču-
JJa^ajo centrali. Vsaka skupina je dolžna, da skrbi za aJlepšj rej v poslovanju.
Viničarji.
Ljutomer. Skupina viničarjev v Ljutomeru ima v nedeljo dne 16. marca svoj občni zbor v gostilni »Triglav« po rani sv. maši ob 8. uri. Pregled računov za leto 1923 in volitev novega odbora. Člani in članice se poživljajo, da se občnega zbora v polnem številu udeležijo.
Skupina sv. Anton v Slov. Goricah se je začela lepo razvijati, tudi pri nas se je zbudila zavest, da brez organizacije ni mogoče ničesar doseči. Zato gledimo da se skrbno organiziramo in ob enem ne pozabimo na naš list »Pravica«. Naročimo si jo, ako ne more eden sam naročimo si jo skupaj, tako da bode prišla v vsako viničarsko bajto. Krepko na delo !
dudarji.
Zabukovica. V nedeljo dne 2. 111. 1924 smo imeli zelo dobro obiskan sestanek SZR na katerem se je sklenilo, da se vrši redni občni zbor SZR skupina v Zabu-kovici v nedeljo dne 16. marca 1924 takoj po rani sv. maši v gostilni Gomilšek p. d. m. Vovk, z običajnim dnevnim redom. Poživljajo se vsi člani, da se občnega zbora točno udeležijo in sicer ob 9. uri. Ako ne bi bilo zadostno število navzočih, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki se bo vršil ob vsakem številu navzočih.
Odbor.
Društvo diplomiranih babic v Sloveniji.
Naš občni zbor 18. februarja se je vršil v prostorih Prosvetnega društva pri Sv. Petru v Ljubljani od 11. do 13. ure. Čeprav je dosti članic pisalo, da ne bodo mogle priti (ene imajo delo, druge pa nimajo za pot denarja), se nas je vendar zbralo 190 (nad dve tretjini) ; vse so z zanimanjem sledile poročilom in razgovorom, mnoge so se oglasile k besedi.
Iz poročil o razmerah in težavah v raznih krajih, pa iz številnih pisem odseva, da je treba mnogo mnogo urediti v naši deželi, preden bo poskrbljeno dobro za zdravje in življenje mater in novorojenčkov, pa tudi za pošteno plačilo in potrebno upoštevanje izšolanih, diplomiranih babic. Do danes opravijo večino porodov ne le na Balkanu, ampak tudi pri nas neizkušene »ma-zaške«, ki so v celoti neizmerna škoda za narodno zdravje. In oblast, ki je glede živine, zidave hiš, v obrtnih in drugih zadevah tako natančna, se skoraj prav nič ne zmeni za pustošenje mazašk v najvažnejši narodni zadevi. Redke izjeme so upravni uradniki in zdravniki, ki se trudijo saj nekoliko, da bi omejili ali zatrli mazaštvo in ščitili pravice dipl. babic, dasi s tem varujejo samo interese narodnega zdravja. Žalibog, da mora tudi tu šele organizacija preprostih žensk — babic začeti boj za pravičen red in ljudsko zdravje. Vse, ki to berete, zlasti še gg. zdravnike in č. č. gg. duhovnike, ki največ lahko pomagate, pa prosimo : pomagajte nam, da odpravimo mazaštvo, da onemogočimo poseganje neiz-šolanih fušaric v najnevarnejše momente mater in otrok; podpirajte nas, ki smo po vaših navodilih šolane in pred postavo odgovorne za svoje delo, da dosežemo tako upoštevanje in tak honorar, da bomo mogle živeti in z vso skrbljivostjo vršiti svoj posel.
5.	Stanovanja.
k Tvrdka sama ni zidala nobenih stanovanjskih hiš, r bi v gotovih ozirih delavci lahko prišli v odvisnost s, Podjetja. Pač pa podpira jenske stalne družbe in jen-n ° ^atiovanjsko kolonijo z znatnimi prispevki do 500.000 ^a ta način so pozidali že 428 stanovanj z lastnim
očkom.
6.	Duševna izobrazba.
stv- P°sPeševanje duševne izobrazbe svojega delav-
„a ,a (dača tvrdka šolnino vsem, ki morajo obiskovati še
UČn	a^	pa okrt*10 šolo. Za delavke so stalni
sto'*	v kuhanju, šivanju in strežbi bolnikov. Ob-
telr!a Več društev: mladeniško, pevsko, nogometno in
<jei Vadn°. Za delavke se prirejajo družabni večeri, za
*ki H°e poučni hi zabavni izleti. Tovarna ima svoj ljud-
izurv °.m-. Knjižnica šteje nad 30.000 knjig ; dnevno je
132 Sv°ieuih 340—400 knjig. V čitalnicah je na razpolago
2 časopis in 287 strokovnih listov. Dnevni obiski
liiirt ?J0 v čitalnicah nad 500 oseb. Vsako zimo so 4 ^dsko-vk
Vs
"vlsoko-šolski tečaji z udeležbo 350—600 oseb. z obj°, *et° so 4 ljudski koncerti z simfonično glasbo, prir ? m 1400 udeležencev. Weimarsko dvorno gledišče l0o* različne ljudske predstave, ki se jih udeleži čez Oredst •a^C0 pomlad uprizori detavska opera 2 operni Dotn« ar- Vstopnice dobijo predvsem delavci, uradniki, ieju šele drugi.
7.	Odhodna odškodnina.
h^nitn^i0! v sv°h grandiozni ustanovi napravil zna-določbo. To je takozvana odhodna odškodnina
za delavce. Lahko rečemo, da je ta določba hrbtenica vse delavske ustave v Zeissovih tovarnah, kajti s to odškodnino je odvzeto tvrdki odpovedno pravo, ki bi temeljilo na čisto samovoljnem početju in odstrani načelno delavčevo življenjsko nesigurnost. Kdor je bil že pol leta v službi, a še ne 3 leta, prejme pri svojem odhodu V« temeljne delovne plače vsega časa, kar je bil pri tvrdki. Seveda	samo v slučaju, da	ga je	odpustilo podjetje samo. Kdor je bil najmanj 3 leta in	ne	več kot 5 v službi
tvrdke,	prejme pri odhodu	plačo	za	pol leta naprej, če
tudi je	odšel prostovoljno.	Kdor	je	že 5 let v službi,
ima pravico do pokojnine. Kdor je kot vajenec pred izpolnjenim 16 letom vstopil v službo in je brez lastne krivde odpuščen po 18 letu, namesto da bi smel ostati kot kvalificiran delavec, prejme delavsko plačo za pol leta naprej. — Vsa odhodna odškodnina je sodnijsko tožljiva.
8.	Osebnost idealnega podjetnika.
Vse te naprave so uspehi nravstvenega idealizma, ki je vodil Ernesta Abbeja. On je bil pravi tip podjetnika, ki se je smatral samo za upravitelja obsežnega podjetja, za voditelja njemu podrejenih delovnih moči in se je popolnoma odpovedal vsem pridobitvam, ker ni hotel z njmi služiti sebi, temveč je sam hotel biti prvi sluga svoje tovarniške državice. Gledal in videl je v bodočnost. Res da povsod in vsakdo ne more do pičice kopirati tega moža, a posnemati ga, je vsakomur dano. Duha od tega velikega socialnega duha Ernesta Abbeja pa bodo morali podjetniki sedanjosti in bodočnosti več imeti, kakor se je to godilo v sivi preteklosti.
Občni zbor je vodila predsednica ga. Stimec, okoli nje je bil zbran cel odbor. Po pozdravu je prebrala spored in prosila za red pri zborovanju. Tajnica ga. Verina je prebrala zapisnik lanskega občnega zbora, ki so ga članice potrdile. Pri spominu na umrle članice so se dvignile s sedežev. Iz poročil tajnice in blagajničarke ge. Černe je bil razviden napredek društva, vendar pa bi mogle še bolj napredovati, če bi bolj redno plačevale članarino, se ravnale vse po sklepih obč. zborov in od-borovih sej in pridobile še več članic. Zdaj je člsanic komaj polovica diplom, babic (287) in še od teh so nekatere hotele izstopiti, češ, saj itak nič ne bomo dosegle. Take naj se vprašajo, kaj so dosegle avstrijske babice v 38. letih, ali kaj so dosegli organizirani črkostavci, učitelji i. dr. stanovi, četudi ne takoj.
Po poročilu preglednic, ki so našle v popolnem redu vse knjige in pohvalile odbor za pridno in požrtvovalno delo, je lepo govorila ga. Poljanec, bivša predsednica D. d. b. o zadevah in potrebah društva. V razgovoru, ki je sledil, se je razodelo mišljenje članic iz raznih krajev. Dosegle smo sporazum, kaj in kako naj dela v bodoče odbor za koristi celega stanu. O važnih sklepih občnega zbora bomo sporočile prihodnjič. Odbor je bil izvoljen zopet lanski, ker se je vestno trudil. Po zboru je ga. blagajničarka pobrala članarino za 1. 1924., od nekaterih še za 1. 1923 (katere še niste plačale, pošljite po pošti prav kmalu, ker brez denarja ne gre delo naprej). Za 1. 1924. je članarina zvišana od 18 na 20 Din.
Vse, kar so članice sporočile in naročile odboru, Im odbor skušal izvršiti.
Sporočite odboru (na naslov : ga. Vorlna, babica, Sv. Petra cesta 95, Ljubljana), o čem želite da naj pišemo v »Pravici«, pa krivice, ki se vam gode. Če morate iskati pravice pri sodišču, sporočite nam, da se posvetujemo z našim odvetnikom, ki smo ga izbrale za našega pravnega zastopnika.
Po občnem zboru so zelo številne članice šle ogledovat novo deželno porodnišnico in poslušat predavanje g. dr. Ambrožiča.
Ni res !, da je naše društvo dalo navodilo članicam. naj ne hodijo z materami k upeljevanju. Nasprotno, naša želja je, naj babica nosi novorojenčka tako k sv. krstu kakor tudi k upeljevanju. Pač pa odločno zahtevamo, da se prepove mazaškam vsako poseganje v naš posel in naj se teh ne pripusti ne k porodu, ne k sv. krstu in tudi ne k upeljevanju.
Me želimo sporazumnosti tako z gg. zdravniki, kakor z čč. gg. duhovniki, ker se naše naše naloge dostikrat krijejo in menimo, da bi bila sporazumnost njim, nam in ljudstvu v korist. Kdor govori drugače, ne govori resnice !	Odbornica D. d. b.
Prometna zveza.
Kolajne bi radi. Pod tem naslovom piše dopisnik »Strokovne Borbe« št. 4 in 5 z dne 6. februarja 1924 nesramne osebne napade na predsednika Prometne zveze, češ da je agent buržuazije in razdirač železničarjev. Da smo si na jasnem, izjavljam dopisniku in železničarjem v vednost, da odgovarjam kot predsednik Prometne zveze, nikakor pa ne kot član društva Sprevodnik, ki je strogo strokovno nepolitično društvo, ter nudi vsakemu organiziranemu članu tega društva popolno svobodo političnega prepričanja.
Vprašam dopisnika »Strokovne Borbe« kedo je bil prvi razdirač močne železničarske organizacije. To so bili prvi komunistični kandidati za poslaniške stolce, tisti ki danes vpijejo kot mlade srake po enotnosti. Svetujem dopisnikom »Strokovne Borbe«, da spremenijo iz tedensko v letno izdajo, ker imendan pustnih šem je same enkrat v letu. Radi bi pa poznal dopisnika članka, ker me obhaja misel, da je isti petoliznik strahopetec oblečen v ruske srajce. Zato ga prosim, da se drugič podpiše, ker sem dober poznavalec gotovih kričačev.
Glede Prometne Zveze Vam izjavljam, da varuje interese železničarjev, ter se ne bavi s takimi nesramnimi osebnimi napadi na njihove tovariše bodisi tega ali onega prepričanja, kakor vi sanjači. P. Z. strogo loči organizacije železničarjev pri političnih strankah od nepolitičnih strokovnih društev. Zaradi tega tudi visoko ceni taka stanovska društva in jih ne vlači v politično borbo ; samo »Borba« dela to, ker se je s pametjo skregala. Izjavljam Vam kot predsednik P. Z„ da smo marsikateremu železničarju rešili košček kruha, ki je bil že izgubljen po Vaši krivdi. Ako ste pa taki korenjaki kakor vpijete, pa drugič ostanite med vrstami bojevnikov kadar boste napovedali boj kapitalizmu, ne pa da se skrivate po raznih svinjakih, štalah in tujih stanovanjih, kakor ste to delali v pred zadnjo stavko, železničarje pa ste pustili same tavati.	Predsednik P. Z.
Železničarji prvega brez plač.
Neverjetno, pa vendar resnično. Dne 29. II., ko bi morajo izplačati za mesec marec in bi moralo biti morajo izplačati za mesec marec in bi moralo biti že v vseh uradih za izplačilo že vse pripravljeno, je prišla iz Zagreba brzojavka, ki je ukazala, da za mesec marec ne dobi noben slovenski železničar do mtdaljnega niti beliča. Sedaj se vživimo v položaj železničarja, ki petnajstega najkasneje potroši zadnje krajcarje in potem pol meseca živi le od upanja, da bo kmalu zopet prvega, pol meseca dopoveduje ženi, da bo prvega in otrokom šteje dni in ure. ki manjkajo še do prvega. Pa pride zadnjega — jutri bo prvega — pa pustna sobota povrh. Brzojavka je zadela sestradane železničarje naravnost grozno. Bati se je' bilo, da pride do hujših nemirov in demonstracij.
Še isto popoldne, ko je brzojavka prišla, je tajništvo SLS o stvari obvestilo predsedstvo Jugoslovanske-
ga kluba in dobilo zagotovilo, da bo klub takoj nasled- 1 nje dopoldne posredoval pri generalni direkciji državnih j železnic in v ministrstvu za promet.
Res se je posrečilo odločnemu nastopu naših po- j slancev Sušnika hi dr. Hohn.ie.ca- da jc direkcija takoj ; ugotovila vzroke te famozne odredbe in jo še isti dan preklicala. V nedeljo 2. marca so potem železničarji srečno prišli do svojih borili krajcarjev.
Na jeseniški postaji
imamo še cele kupe snega na vsaki strani tirov in med tiri. Med kretnicami pa jc polno ledu v smrtno nevarnost premikačev, ki se pri izvrševanju službe enkrat kobalijo čez kupe snega, drugič so zopet v nevarnosti, da se prekucnejo pod kolesa. Še večji reveži so kretniki, ki naj brez sredstev skrbe, da bodo kretnice v redu. Za to delo je bilo poprej 10 do 15 mož dnevno, sedaj pa naj vse izvršujejo kretniki sami poleg svojega ogromnega posla. Kadar pa prosi železničar za prost dan, ki mu po pravilniku gre, zopet dobi odgovor, da ni substituta. Od dne do dne težje delo, vedno več dela, pa manj pravic. Ni čuda, da vse osobje vidno hira. da nered raste. Iz nič ni nič !
Organizacija angleških železničarjev in njih plača.
Ob priliki zadnjega železničarskega štrajka na Angleškem smo zvedeli marsikaj o organizaciji železničarjev, o plačah itd.
Angleški gospodarski krogi so hoteli znižati železniške tarife. To je pa težko, ker so v Angliji železnice privatna last in nima država tistega vpliva nanje kakor na primer pri nas. Vprašanje znižanih tarif je bilo seveda v zvezi z vprašanjem znižanja plač. Velike angleške železniške družbe so izdelale tozadeven program, kojega končni zaključek bi bil letni prihranek štirih milijonov funtov šterlingov. O funtu glej pridejamo tabelo. Začela so se pogajanja z organizacijami, ki so tri; zveza strojevodij in kurjačev, narodna zveza železničarjev in pa zveza železniških nastavljencev (uradnikov). Ker pogajanja niso uspela, so se obrnili na najvišje razsodišče v takih sporih, na National Wages Board, po naše : na urad, kojega delokrog je ureditev plač. Ta urad je sestavljen iz zastopnikov delavcev in podjetnikov, posreduje v sporih med obema skupinama in ni proti njemu nobenega priziva. Član tega urada je tudi znani delavski voditelj Thomas.
Urad je stvar proučil in je izjavil, da bi se dale tedenske plače znižati za devet šilingov do dvaindvajset in pol. Dvajset šilingov je 1 funt. Tako bi se prihranil na leto 1 miljon funtov, četrtina svote, ki so jo družbe zahtevale. Da vidimo, kakšne bi bile žrtve delavcev, moramo poznati njih plače. Poprečno zasluži angleški železničar na teden štiri iunte do osem, torej, če računano v šilingih, 80 do 160 šilingov. Po naše bi bilo to kakšnih 5600 do 11.000 kron na teden. Najboljše plačani so strojevodje, ki se jim priračuni pri daljših vožnjah še kilometrina in ki pridejo v posameznih slučajih na 10 funtov, torej 14.000 kron. Tudi, če računimo s tem, da je življenje na Angleškem razmeroma dražje kakor pri nas, so plače zelo lepe ; v najslabšem slučaju 5600 kron na teden. Od teh plač bi odtegnili najslabše plačanim 9 šilingov na teden, skoraj pol funta, najboljše plačanim pa malo več kot funt, 22,5 šilinga. Naj bi angleški železničarji uplivali na naše, da vzraste med nami zavest skupnosti in sloge.
Dopisi,
Hrastnik.
Prosim g. urednika za prostorček, da bom nekaj povedal, česar ne sme nihče drugi vedeti kakor sodrug svobodaš v »Delavcu« št. 6. od 7. II. 1924. Prav dobro se mi zdi, da si potrdil dopis v »Pravici« o igri in pretepu, samo enega si premalo naštel. Vem, da si slabo videl, ker si tudi ti v liter kihnil. Ker pa sanjaš o klerikalnih murčkih pa ne več kedaj so imeli kako^ prireditev, ti povem, da je bila zadnja 2. 7. 1922. Še dve stvari naj omenim. Vaš general v Hrastniku je pred kratkim kupil veliki gozd v Čečah gotovo ne za se marveč v prid rudarjem ? Zadnje čase ste mesto telovadnih vaj pri »Svobodi«, kot narodnonapredne sile priredili plesno šolo. seveda v prid delavstvu.
Prevalje.
Dne 26. februarja so naši fantje rekruti z vriskanjem in petjem naznanjali občinstvu svoj odhod v vojaško službo. Razumeva se, da so bili ti znaki zadosti navidezni, ker v notranjosti so čutili srčno bol, ki jim jo je povzročalo slovo od dragih od katerih so se morali ločiti za dolgo časa. Ginljiv je bil slučaj rekruta posestnika p. d. Šoferjevega Andreja, ki je moral takoj
drugi dan po svojem ženitovanju zapustiti mlado ženo in odriniti k vojakom. Skupina strok, zveze želi srečo ob nastopil vojaške službe vsem tovarišem somišljenikom. Sinovom rekrutom želimo, da bi se odsluživši določeni rok vrnili zdravi in nepokvarjeni zopet med svoje v rojstni kraj.
Nemila smrt hudo gospodari letos v našem okraju. Od novega leta sem je umrlo že okrog 30 ljudi v naši fari. Da bi skoraj minula zima morilka bolnikov, in bi nastopila vesela pomlad, ki bi pomagala vsem telesno oslabelim do zopetnega Hkrevanja.
iz Zagorja oh Savi.	j
I
Da je delo pri naši rudarski organizaciji lažje in I uspešneje, smo organizirali delavske zaupnike. Ti imajo pravico pobirati članarino in vpisovati nove člane. Imajo ' pa tudi dolžnost redno dostavljati članom naše glasilo j in jih seznanjati o vseh važnejših zadevah tičočih se . delavskega gibanja. Ti zaupniki so in morajo biti te- j melj organizaciji, katera se hoče razvijati. Oni so vez, j ki drži trajen stik z vsakim članom. Upamo, da so naši j zaupniki res možje, ki se zavedajo svoje častne, čeravno | včasih težke naloge. Naj se ne strašijo dela, ker to mora j biti.Vsakega naj bodri zavest, da dela za dobro stvar! j Pravijo, da so naši radikali v Zagorju zmrznili. Sicer j ne vemo če je to res, lahko je pa, to boste že verjeli. | da se v taki dolgi zimi in hudem mrazu lahko kaj takega j zgodi. Tudi ni verjeteuo, da bi jih pomladno solnce pre- j dramilo, ker jih namreč našlo več ne bo. Do takrat bodo j njihovi bivši pristaši že kje druge našli toplega perja. ! Pa če je njim prav, bo nam tudi.	!
Drobit.
Za pouk in zabavo.
Račun nekega slikarja, ki je popravljal galerijo slik in kipov v Niirnbergu I. 1746.
1. Desnemu razbojniku popravil in pobarval nos ter iztegnil prste 2 gld. 20 kr.
2. Poncija Pilata, osnažil in dostojno oblekel ter mu na kučmo postavil novo krzno 8 gld. 12 kr.
3. Angelu Gabrijelu vtaknil v porot 5 novih peres, sv. Petru napravil nov zob in petelinu obnovil greben 3 gld. 60 kr.
4. Kajfovo ženo umil in trikrat prebarval, nebo razširil in 7 zvezd naredil 4 gld. SO kr.
5. Levemu razbojniku napravil bolj obupen obraz 15 ‘A kr.
6. Mojzesu napravil svečan obraz in njegovega brata povišal, zlatemu teletu nataknil novo glavo. Alijevega konja podkoval in mu pokazal pot v nebesa 5 gld. 66 kr.
7. Sv. Jožefu jezen obraz napravil in Heroda osna-7,il in 2 krat pobarval 15 groSev.
8. Slepemu Tobiju napravil novo lastovičje blato in angelu Gabrijelu nataknil novo perot 15 grošev 3 kr.
9. Putifarjevo ženo zakital od znotraj inud zunaj 7 gld. 40 kr.
Prstan za ženitev.
Ze davno pred Kristusom so nosili zaročenci prstan v znak zvestobe. Stari Grki so nosili prstan na četrtem prstu leve roke. češ da gre od tega prsta žila naravnost k srcu.
Žlalita se širi.
Priucirzinja Mafalda sc bo zaročila s sinom rumim-ske kraljice Marije.
Dobro jo je izpeljal.
Angleški pesnik Saintfoy je bil ravno pri brivcu, ko je vstopil neki njegov upnik. Dolžan mu je bil petnajst funtov. — Funt je bil pred vojsko vreden 24 naših kron. Saintfoy bi bil rad ušel, pa ni mogel, ker ga je brivec baš mazal. Upnik je ugodno priliko porabil in je silil vanj, naj mu vendar že enkrat plača.
»Vsaj toliko počakajte, da bom okrit,« ga je pesnik prosil.
»Bom.«
1 »Vi ste priča, kaj je rekel,« je dejal Saintfoy briv-| cu ; »odslej naprej si bom pustil brado rasti.« Zinil si je j milo in je odšel.
Čudna skupina.
) Nekaj podobnega, kakor beremo o angleškem sLi-; karju Hogarthu — Zgod. an. L zv. str. 35 : Čudna stenska slika beremo tudi o slavnem francoskem kiparju Baptistu Carpeau (karpo). Bil je velik čudak in je imel vča-! sili silno originalne misli. Nekoč je prišel k njemu bogat ; Amerikanec in je naročil skupino, kako je ciklop vrgel j velikansko skalo na mladega Acisa in ga je ubil.
Grške pravljice nam pripovedujejo o velikanih na Siciliji. Imenujejo jih ciklope. Najbolj znan med njimi je
Polifem. v kojega votlinsko stanovanje se je zatekel Odisej s svojimi tovariši. Enega od teh, Acisa. je ubil Polifem z velikansko skalo.
Carpeau je naročilo Amerikanc.i sprejel, pa se je takoj kesal ; dejanje se mu kar nič ni zdelo umetnosti vredno. Odlašal je delo od dneva do dneva. Slednjič je prišel določeni rok, Amerikanec tudi. narejenega P® ni bilo nič.
Carpeau je peljal Amerikanca v svojo delavnico in mu je pokazal veliko neobdelano skalo. »To je Vaša skupina.«
»Moja skupina ? Kje ?«
»No, tale skala.«
Prav, kje je pa Acis.
-Seveda pod skalo, zmečkan.«
»No, ih Polifem ?«
»Jc zbežal. Kako si morete misliti, da bi čakal tanv. kjer je izvršil tako grozno dejanje ?<•
Arnenkancu so je ta razlaga zdela malo čudna,, pa ni bilo mogoče nič ugovarjati.
Bor&a.
Vrednost denarja na zagrebški borzi dne 2H. II. t‘>2^
/■
'Al
10.000 ogr. kron Din. 15.50- 18.50.
1 italj. liro Din. 3.43 - -3.43"/».
1 funt šterling Din. 339.50 342.50. i dolar v čeku Din. 78.90- -79.90.
1 dolar v gotovini Din. 77.80—78.80. 1 franc, frank Din. 3.22"°- -3.27“°. i češko krono Din. 2.29—2.32.
10.000 nem. avstr, kron Din. 11.12'-' I švic. frank Din. 13.72 K* 13.82^.
1 J2>
Dne 3. III. 1921.
Za 10.000 ogr. kron Din. 14—17.50. italj. liro Din. 3.41 ^--3.4400. funt šterling Din. 341.25—345.25. dolar v čeku Din. 79.30—80.30. dolar v gotovini Din. 78.50—79.50. franc, frank Din. 3.32^—3.37^.
češko krono Din. 2.30“ 2.33“
0.000 nem. avstr, kron Din. 11.20 I švic. frank Din. 13.80 13.90.
I
1
I
1
10.1
.41).
Skrivalnica.
 -r~	1
K.ie je naš gospodar ?
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
Vzajemni posojilnici
 ■■ ■■::,= v Ljubljani r. z. z o. z. 8===«
ki se je preselila iz hiše uršulinskega samost«^ poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na Miki® šlčevi cesti poleg hotela „Union“.
Hranilne vloge se'obrestujejo po
e°/o
brez odbitka rentnega in invalidskega davka, v tckc2e|11 računu	g	i/2	o/0
vezane za dobo pol leta
6 l/2 % in više po dogovoru.
Varnost za hranilne vloge*, je zelo dobra, krr poseduje Vzaj0*^ posojilnica relativno večino delnic Stavbne delniške družbe h°^|. .Union’ v Ljubljani. Vrhutega je njena last nova palača ob klošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu- i*1 zemstvu. Denar se lahko naloži po poštnih položnicah-
P
VSAK ČLAN KONZUMA
dobi najboljšo postrežbo v gostilni svoje zadruge Kongresni trg 2.
Poskusi! Ne bo ti žal!
Kuhinja izborna, — cene nizke. Abonenti dobe znižane cene.
Poskusi! Ne bo ti žal!
i
m
i
ledaja konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
        ^
Odgovorni urednik Dr. Andrej Go^