v tocovim. Leto XVn., št. 1S6 LJubljana, četrtek q. julija 1936 Cena 2 Din u piitvmBtvo; cjuogtum, tLoaiijeva Ulica 6. — Telet oo 6t_ 312Z, 3123. 3124, 3125, 812«« Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-Curgova tU. i. — Tet 8392, 8182. Podružnica Maribor; Gosposka ulica St. UL — Telefon St_ 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. — Telefon 5t_ 190. RaCuru pn pošt. Cek. za vodili: LJubljana St. 11.842. Praga člslo 78.180, Wlen 105241. Izhaja vsak dan. razen ponedeljka Naročnina znate mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Dm 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125. 3126 Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. _Telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo FRANCIJA IN JUGOSLAVIJA Predsednik levičarske francoske vlade Leon Blum o odnosajih do Jugoslavije — Pogrešena Lavalova politika se mora popraviti Vprašanje morskih ožin V pogajanjih glede utrditve Dardanel ju prehoda vojnih ladij skozi morsko -%Sno v Montreuxu je bil sprva nastopil nenaden in neprijeten "preokret: Še niso dobro izzvenele hvalnice in pohvalne izjave na naslov Tuirčije, ki da je dajla vsemu svetu dober vzgled, ko je revizijo dardanelskega statuta predložila komisiji istih diržav, ki so podpisale dosedanjo ureditev, že se je pokazalo, da Turčija za svojo lojalnost ne bo nagrajena po zaslugi, kakor se je morda kdo nadejal prvi dan pogajanj, ko je vsak član komisije smatral za svojo dolžnost, da zapoje Ankari toplo občuten slavospev. Kakor hitro je namreč Ruždi Aras razložil zahteve Turčije, takoj so se začuli pomisleki in ti pomisleki izhajajo od držav ,ki niso neposredno interesirane na položaju v Črnem morju, medtem ko so bile ravno one države, ki leže ob njem, s fjurškkn predlogom zadovoljne in sporazumne. Ankara je predložila razne omejitve za vse vojne ladje, izvzela pa samo po sebi umevno vojne ladje Rusije, katere ozemlje ne leži saimo ob Črnem morju in mora zato nje brodovje imeti možnost swo>bodne medsebojne zveze ne glede na razilična morja. Ta izjemni zemljepisni položaj Rusije je Turčija vpoštevala zelo prijateljsko, širokogrudno ter z izredno uvidevnostjo pri sestavi svojih predlogov. Toda velesile, ki niso neposredno prizadete z novo uredbo dardanelskega prehoda, niso pokaizale enake uvidevnosti. Angleški pisatelj WeMs praivi v svoji kratki svetovni zgodovini: »Kakor rdeča nit se vleče skozi angleško politiko večno nasprotovanje Rusiji, to tudi v primerih, ko britanski interes ni na kocki: tudi v takih primerih lete z angleške strani polena pod noge Rusom«. Prav odlkrito je britanski delegat izjavil, da ne more dovoliti, da bi se rusko bro-dovje pojavilo v Sredozemskem morju in da bi Moskva dobila možnost preva-žati svoje vojaške sile po morju v druge dele Evrope. Zoper to možnost se hoče zavarovati ona Anglija, ki smatra za svojo dobro pravico, da pošlje svoje čete v Črno morje, ako bi se pokazala taka potreba. Velika Britanija ne pomni več krimske vojne, ko je skozi Dardane-le svobodno prevažala svoje, francoske in sardinske čete, da so lahko napadle Rusijo na njenem lastnem obrežju in v zaprtem Črnem morju. Angleška tajna je jasna: Rusko omomorsko brodovje, kolikor ga je in kolikor ga še bo, mora ostati zaprto in ne sme nikoli postati či-nitelj v Sredozemskem morju. / tem pogledu se Angleži tudi nočejo več spomniti, koliko jim je rusko brodovje pomagalo v Sredozemskem morju v njihovem boju proti Napoleonu. Črno morje bi se smelo ruskim ladjam odpreti samo tedaj, kadar bi to Služilo angleškim načrtom. Danes tak položaj ni dan. Svoj ugovor je pristavila tudi Japonska, katere soodločevanje v evropskih zfidevah predstavlja gorostastno zablodo nekdanje antante. Dardanelski proti em je celo za večino evropskih držav zadeva vzporednega in čisto podrejenega pomena, za Japonsko je to tembolj; toda v tem primeru gre za to, da se nasprotniku ohromi važen del udarne sile, ki bi se v izpremenjenih prilikah lahko uspešno uporabila v boju na Dal-njem vzhodu. Ali se Angleži zavedajo, v kako sllabi družbi so, kadar se njihovim protestom pridružuje azijska velesila, ki propagira geslo »Azijo Azijcem«, pa se vklju'b temu vmešava v izrazito evropski problem? Ali naj se dopušča Japonski, da soodločuje v čisto notranjih vprašanjih belega plemena, ko se je odrekla ženevskemu mednarodnemu občestvu in ko sama z izredno ljubosumnostjo zavrača vsako ingerenco evropskih sil na onem ozemlju, ki ga smatra za svoje področje? V tem je ona usodina zmota antante, da je Japonski odmerila vplivno stališče v Evropi, naivno se zanašajoč, da bo otoška država Dal jnjega vzhoda pomagala graditi novo ureditev sveta. Tudi italijanski protest v poluradnem tisku Apeninskega polotoka kaže čisto določne nagibe, iz katerih se je rodil. Z abesinskim pohodom se je v Sredozemskem morju začel tih toda neizprosen boj med Anglijo in Italijo. Svobodni prehod ruskih vojaških sil skozi Dardanele bi stvoril možnost, da sedanje razmerje sil vsak čas lahko skali nenadni prihod ruskega brodovja. V sedanji tekmi bi Italijani morali računati samo z eno komponento, ruska možnost pa bi neverjetno komplicirala njihove sedanje račune. Ko omenjene tri velesile računajo z različnimi možnostmi v bodočnosti in se boje moskovskega nastopa, je vsekakor nekoliko čudno, da te bojazni nimajo najbližji sosedje Črnega morja Rumunija, Bolgarija, Turčija in Grška. Odgovor na ta čudni paradoks je menda samo ta: Naštete države nimajo imperialističnih namenov in so globoko uver-jene, da jih tudi Rusija nima. Ako mislijo tako one države, ki bi prve prišle pod ruski udar, potem bo na tem vsekakor veliko resnice. Beograd, 8. julija p. Francoski ministrski predsednik Leon Blum je dovolil včeraj poročevalcu beograjske lista »Pravde« daljšj intervju- Med drugim mu je izjavil: »Moja največja želja je nele očuva-n.ie, nego ustvaritev še bolj prisrčnih odnošajev med Jugoslavijo in Francijo. Francoska vlada se zaveda resnega po. ložaja v srednji Evropi, zlasti glede na Berlin, 8. julija, r. V pričakovanju note poljske vlade, kateri je svet DN poveril posredovanje med Nemčijo in Gdanskom, je nemški tisk v obravnavanju gdanskega problema postal zelo rezerviran. Priča kujejo, da se bo Poljska obrnila neposredno na berlinsko vlado brez posredovanja DN. Oficiozna »Diplomatisch-politische Korrespodenz« pa danes priznava, da je Greiser govoril v ženevi po naročilu Berlina. Glede na to oko'n ost sta včeraj francoski poslanik Francois Poncet in odpravnik poslov angleškega poslaništva N;w-ton — poslanik Phipps je na dopustu — posetila zunanje ministrstvo in izročila skupno demaršo. v kateri sta zahtevala pojasnila o nastopu Greiserja. Protestirala sta proti vmešavanju Nemčije v notranje zadeve Gdanska. Zastopnik nemškega zunanjega ministra Dickhoff je v odgovoru naglasi:! da Nemčija ne namerava storiti ničesar, kar bi moglo izzvati zmedo v mednarodnih odnošajih. Ta izjava je v berlinskih diplomatskih krogih izzvala vfcis da je Nemčija na umiku Zdi se, da je k temu mnogo pripomogla izjava Edena v angleški spodnji zbornici, ko je naglasil, da Poljska ne bo pristala na nobeno spremembo gdanskega statuta. Spričo tega pa začasni umik Nemčije še ne pomeni, da se odreka zo-Petni priključitvi Gdanska Nemčiji. Po splošni 60dbi so prišli v Berlinu do prepričanja, da je Greiserjeva bomba prenaglo eksplodirala. Zdi, se, da berlinski vladni krogi vendarle ne odobravajo v celoti nastopa Greiserja v ženevi, ker je s svojo aroganco izzval ogorčenje v vseh ženevskih krogih. V Berlinu se zavedajo, da bi taka politika spravila nemško-polj-ske odnošaje v nemogoč položaj in bi se lahko zgodilo, da bi Poljska zapustila svojo dosedanjo Nemčiji prijazno zunanjo politiko. V Gdansku samem je nastal hud odpor proti nameram narodnih socialistov, ki se zavedajo, da imajo opozicijo celo v lastnih vrstah. Narodno-socialistfčni komisar je prepovedal izhajanje vseh opozicijskih Avstrijo in se ne bo ustrašila niti naj. večjih naporov* da bo ta problem rešen tako, da ga bodo lahko sprejeli vsi prizadeti narodi. To je edina rešitev, s katero se bo mogoče izogniti vojni. Znano vam je. s kolikim zanimanjem spremljamo želje vaše države. Toliko bolj razumem potrebo tesnejših gospo darskih odnošajev med Jugoslavijo in Francijo. Vaše zahteve v tem pogledu listov, izvršene pa so bile tudi številne aretacije. Zatrjuje, se, da je bilo samo včeraj aretiranih nad 150 uglednih opo-zjcionalcev. Položaj v Gdansku je skrajno napet in lahko pride do velikih nemirov. Zato nastopajo narodni socialisti z vso strogostjo. Vedno bolj jasno pa se tudi vidi, da skušajo z zunanje politično akcijo odvrniti pozornost javnosti od svojih notranjih težkoč in v tem je glavni vzrok Greiserjevt akcije za ^osvoboditev« Gdanska. Greiser odžagan? Parix, 8. julija, o. Neposredno po angleški in francoski demaršj je dobilo berlinsko časopisje nalog ostro kritizirati nastop in govor predsednika gdanskega senata Greiserja v Ženevi. Preokret je moralo utemeljiti s tem, da ni bilo dovolj poučeno o dogodkih. Ni izključeno, da bo Greiser prisiljen podati ostavko na položaj predsednika gdanskega senata. Na njegovo mesto naj bi prišel neki drugi ugledni narodni socialist. Misija Poljske Varšava. 8- julija, r. Vladni organ »Eks-pres Poranny« se bavi s posredovalno vlogo Poljske v gdanskem sporu in piše, da obstoja misija poljskega zunanjega ninistra Becka v tem, da poravna spor. ki je nastal zaradi incidenta ob obisku nemške vojne ladje »Leipzig«. Ta incident spada med zunanje politične zadeve Gdanska, ki jih vodi po nalogu Društva narodov Poljska. Delovanje visokega komisarja Društva narodov pa je zadeva gdanskega statuta, ki ne spada med zunanje politične zadeve in se torej tudi ne tiče posredovanja akcije Poljske. Poljski zunanji minister bo po diplomatski poti skušal urediti nastali 6por in bo v to svrho storil potrebne korake v Berlinu- Kar se tiče splošnih zahtev in predlogov Greiserja glede spremembe gdanskega statuta in sploh nove ureditve položaja Gdanska, pa opozarja list na to, da predsednik senata Gdanska. ki ni član Društva narodov, nima pravice staviti Društvu narodov kakršnekoli predloge ali zahteve. Gdansk je samo pod kontrolo Društva narodov in zato ima Društvo narodov pravico, da gre molče preko vseh Greiser je rih predlogov in zahtev. so mi dobro znane in potrebno je, da mnogo polagamo na francosko-jugoslo. vensko prijateljstvo in da je to načelo, ki se po njem ravna moja vlada. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da ojačimo trgovski promet med naši. ma državama. Jugoslavija nima n'.kakega razloga, da bi se vznemirjala. Vlada ljudske fronte si prizadeva ojačiti politične in gospodarske zveze, ki dru- Rim, 8. julija, r. Pod naslovom »Bodoče naloge Italije« objavlja »Giornale d' Italia« daljši članek, v katerem se bavi s položajem Italije po ukinitvi sankcij in z bodočo trgovinsko politiko Italije ter piše med drugim: Konec gospodarskega obleganja je Italija sprejela popolnoma mirno, odločno in dobro pripravljena tako na političnem, kakor na gospodarskem in finančnem polju. Za zopetno obnovo trgovinskih odnošajev z Italijo se z vso prizadevnostjo zavzemajo že številni poslaniki. # trgovinski atašeji in trgovinske misije rajrazličnejših držav. ki so izvajale sankcije proti Italiji. Vsak bi rad zopet zavzel svoje prejšnje mesto. Vse to dokazuje, kako važno mesto zavzema Italija v evropskem gospodarstvu, ki so jo hoteli v dobi ženevske ponorelo-sti izločiti iz celotnega gospodarskega sistema. Sedaj se mora začeti vse od kraja, ker Italija ni več voljna, da bi se vrnila na prejšnje razmerje. Sankejjske države, ki se hočejo vrniti na italijanski trg. morajo priznati nove raz mere in nove zahteve Italije, ki so jih po večini same izzvale. Italijanska zunanja trgovina se v bodoče ne bo več razvijala kot avtonomno gospodarsko udejstvovanje. temveč le še kot sestavni del produktivnega gospodarstva, služeč gospodarskim potrebam in nacionalnim interesom italijanskega naroda. Temeljna načela, ki bodo velja- Montreux, 8. julija, g. Kljub abstinenci Italije je konferenca o morskih ožinah na predlog turškega zunanjega ministra Ruždi Arasa nadaljevala svoje delo. Konferenca pa je že danes naletela na resne težkoče. Gre za režim v morskih ožinah v primeru vojne, v kateri ne bi bila udeležena Turčija. Angleška delegacija je predlagala klavzulo, ki bi zajamčila prehod brodovij vseh vojskujočifc se držav z izjemo gotovih ukrepov, ki bi jih izvedla Turčija za svojo lastno varnost. Angleški predlog je podpiral japonski delegat, ostro pa je nastopal proti njemu Litvinov, ki bi hotel zapreti Trgovinska centrala Male antante Beograd, 8. julija, p. Na inicijativo češkoslovaške vlade in gospodar sikih korpo-racij v Češkoslovaški je biti dosežen sporazum o ustanovitvi posebne ustanove, tar ko zvane trgovinske centraJe Male antante. Ta ustanova bo služila v prvi vrsti pospeševanju izmenjave blaga med Jugoslavijo, Ri»nuni v zvezi z obnovo trgovinskih odnošajer z Italijo po ukinitvi sankeij in protisankcij. Sestavljen je bil na. frt. kako naj bi se zaščitili interesi naših izvoznikov. Črno morje za tuja brodovja. Ruski delegat je stavil izpreminjcvalni predlog, po katerem bi se prehod dovolil samo onim bro-dovjem, ki bi operirala po nalogu DN ali na podlagi regionalnega pakta za medsebojno pomoč v duhu pakta DN. Ruska vlada je danes nenadoma dala Litvinovu in-strukcije, naj takoj zapusti konferenco, ako njegovi načelni predlogi ne bi bili sprejeti. Ta korak ruske vlade je v vseh delegacijah povzročil veliko razburjenje in zmedo, tako da je konferenca prišla na mrtvo točko. Huda neurja v Runraniji Bukarešta. 8. julija, r. V vsej državi, zlasti pa v severni Valahiji, v Moldaviji in Besarabiji so divljale zadnje dni hude nevihte z dolgotrajnimi nalivi. Vmes je padala tudi toča žetev je do po levice uničena V nekaterih pokrajinah so nastale povodnji. V južni Besarabiji je voda odnesla velik železniški most. železniški in avtomobilski promet je po večini ustavljen. Tudi telefonske in brzojavne zveze so prekinjene, železniška uprava je imela zaradi vremenskih katastrof zadnjih dni nad 10 milijonov škode. Abesinci umorili devet italijanskih oficirjev Rim^ 8. julija. AA. (Reuter) Abesinski razbojniki so napadli tri italijanska letala, ki so se spustila v pokrajini Džime na tla. Letala so priletela iz Adis Abebe. Padlo je osem ali devet italijanskih oficirjev. Vest uradno še ni potrjena. Med žrtvami je tudi pomočnik šefa letalskega generalnega štaba za vzhodno Afriko, kakor tudi polkovnik Locateili. ki je prvi preletel Ande m izvršil več poletov nad Grenlandom in okrog Južnega tečaja. 1b1 a 1 k »n11 n 111 inrm m i a 11»1111 ■ « i Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Nemčija in Lokarno Nemčija bo na j brž e sodelovala na prihodnji lokarnski konferenci v želji, da si zopet pridobi naklonjenost Anglije Berlin, 8. julija, r- Po londonskih informacijah se bo 16. ali 20. t. m. sesitala v Bruslju konferenca lokarnskih držav, dja nadaljuje posvetovanje o ureditvi spora, ki ie nastal z zasedbo Porenja s strani Nemčije. Ni še odločitve, ali bo na tej konferenci sodelovala tudi Nemčija, čeravno pričakujejo, da bo že ie dni prejela povabilo. Kako stališče bo zavzela Nemčija, je odvisno predvsem od tega, ali bo v Berlinu zmagala radikalna struja narodmoso- Odka/r dela na zadevi poseben odbor, so se tudi v Londonu močno sprijaznili z mislijo, da mora Rusija postati pomorski faktor. Položaj jih pač sili, da popuščajo. Zato si je Anglija prizadevala, kako bi Rim spravila z 2enevo, Italija pa hoče za to spravo izvestne koncesije v abesinskem problemu. Najtežja bo stvar z Japonsko, ki je popolnoma prekinila z Društvom narodov, rada bi pa vseeno ohranila svojo pozicijo v darda-nelski uredbi, da bi se lahko večno vmešavala v evropske zadeve. Kakor se glase zadnje vesti, v Angliji sipričo sedanjega položaja niso več tako zeflo nasprotni Rusiji, italijansiko-nemško zbliževanje jih sili k zmernosti. Naj se pogajanja razvijejo že tako ali tako, svet je dobil na turškem primeru lep pouk. Kdor lojalno nastopa za izpremembo obremenjujočih obveznosti, se mu na pot srtarvi-jo večje ovire nego onemu, ki samolaatno in enostransko odpoveduje svoje mednarodne pogodbe. Po takem izkustvu morda ne bo zlepa dtržave, 'ki bi y bodoče ubrala legalno pot. cJaJistrične stremke ali pa zmernejša struja zunanjega ministrstva, ki se slej ko prej zavzema za to, da si z udeležbo na lokarnski konferenci zopet pridobi naklonjenost Anglije. Sodijo pa, da se bodo morali radikalni elementi zadovoljiti »z gdanskimi bombami«, ter da bo sedaj v vodstvu zunanje politike imelo zopet glavno besedo zunanje ministrstvo. Odgovorni voditelji zunanje politike v Berlinu so mnenja da še ni6o izčrpana vsa sredstva za dosego sporazuma z zapadnkni velesilomi. Zato je verjetno, da se bo Nemčija udeležnla bruseljske konference lokarnskih držav 4er si skušala pridobiti podporo Anglije za uveljavi jen je Hitlerjevih mirovnih predlogov. Malo je verjetno, da bi Nemčija odklonila sodelovanje na ldkarnski konferenci z*wa-di ItalMe. Eden gre na političen dopust? London, 8. julija- r- Danes je bil objavljen uradni komunike, da bo zunanji minister Eden Jutri nastopil osemdnevni dopust. Odhod cunanjega ministra na dopust v trenutku, ko je mednarodni položaj docela nejasen, je zbudil v vseh političnih krogih veliko pozornosti. Čeravno se v uradnem komunikeju dopust Edena utemeljuje s tem. da že 18 mesecev ni imel nobenega počitka, so v političnih krogih prepričani, da ima ta dopust politično ozadje. »Morning Post« celo domneva, da ni izključeno, da se Eden ne bo več vrnil v položaj zunanjega ministra. V vladnih krogih tidce domneve zavračajo in pravijo, da baš dopust zunanjega ministra dopazuje, da ni pričako-vaiti Itake nove poostritve v mednarodnem položaju. Berlin na umiku »Greiserjeva bomba" je prenaglo eksplodirala — Berlin si hoče ohraniti prijateljstvo Poljske — Francosko* angleška demarša v Berlinu 1 Bodoča trgovinska politika Italije Italija hoče vzpostaviti popolno ravnotežje med uvozom in izvozom posameznih držav Dardanelska konferenca na mrtvi točki Rusija grozi z odhodom s konference, če ne bodo sprejete njene zahteve Predlogi za reformo srednjih šol l Izvrši naj se strožja izbira učencev — Matura naj bi bila samo v banovinskih mestih za vso banovino — Uvede naj se sprejemni izpit na univerzah Beograd, 8. julija, r. Prosvetni minister je stavil beograjski univerzi, glavnemu prosvetnemu svetu in direktorjem vseh gimnazij več vprašanj, nanašajočih se na konkretna prosvetna vprašanja. Vprašanja so šla v prvi vrsti za tem, kakšne odredbe bi bilo treba izdati, da se omeji ogromni priliv dijakov na srednje šole in preko njih na vseučilišča. Minister je pri tem posebej opozoril, da ima ministrstvo že sedaj nad tisoč prošenj diplomiranih filozofov, ki čakajo na namestitev. Enak je položaj tudi v drugih resorih. Dotok dijakov na srednje šole je letos izredno velik. V beograjskih gimnazijah bo treba ustanoviti nad 20 novih oddelkov le za prvi razred. V Sarajevu je sprejemni izpit položilo preko tisoč novih učencev. Minister je nadalje stavil vprašanje, ali bi bilo treba reformirati način polaganja višjega tečajnega izpita. O teh vprašanjih so razpravljale vse za svet vprašane ustanove in oblasti. Na vseučilišču so se vršile seje razširjenega senata in po daljši diskusiji je bila sprejeta resolucija, ki so jo predložili ministrstvu. Glavni prosvetni svet je razpravljal o postavljenih vprašanjih na več sejah. Prišel je do zaključka, da bi bilo v interesu boljše sistematične in dosledne šolske politike, da se vse vrste šol koncentrirajo v resore prosvetnega ministrstva. Na ta način bi se mogla izvajati načrtna prosvetna politika. Ureditev vprašanja gimnazij je v tesni zvezi z vprašanji ostalih šol. Zaradi tega bi bilo potrebno otvoriti možnost študija na eni strani, če jo je treba že omejiti na drugi. Reforma srednje šole je zelo potrebna. Glavni prosvetni svet pa je mnenja, da bi tudi sedanji sistem dal boljše rezultate, če bi se dala gimnaziji potrebna sredstva za pozitivno delo. Resnica je, da so se gimnazije otvarjale in da je njihovo število veliko. Toda tem gimnazijam se niso dali potrebni krediti niti za knjižnice, niti za zbirke, niti za druge stvari, ki so za uspešno delo neobhodno potrebne. Zaradi tega uspeh gimnazije ni mogel biti tak, kakor bi odgovarjal njilym tradiciji in potrebam moderne družbe. Sistem selekcije je treba vršiti predvsem v nižjih razredih, od sedmega razreda dalje pa bi bilo treba uvesti metodo bifurkacije, kar pomeni, da bi se moral v tem razredu učenec opredeliti za eno ali drugo stroko. Kar se tiče zrelostnega izpita, so bila mnenja razdeljena. Prevladovalo je mnenje, da se matura ohrani kot zaključni izpit na gimnaziji, da pa se uvede poseben sprejemni izpit za univerzo. Pojavilo se je tudi mnenje, da bi se mature polagale v banovinskih mestih, da bi se tako čimbolj izenačilo merilo izpitnih komisij. O teh novih odredbah so razpravljali tudi v profesorskem društvu in v drugih stv>-kovnih organizacijah. Organizirale se bodo tudi javne ankete, ker so vprašanja zelo velikega prosvetnega in socialnega pomena. Vsekakor odredbe glede ureditve teh problemov ne bodo radikalne, kakor je bilo prvotno v načrtu. Jasno pa je, da ni mogoče ostati pri dosedanjih polovičarskih odredbah, ker niso obrodile nikakih rezultatov. V svrho ureditve teh vprašanj je glavni prosvetni svet določil poseben ožji odbor, v katerem so kot predsednik univ. prof. Vladimir Corovič, rektor višje pedagoške šole v Zagrebu dr. Stjepan Bosanac ter gimnazijska direktorja dr. Stjepan Mu-sulini iz Zagreba in Boško Boškovic iz Beograda. Ta odbor je imel že več sej. Na sinočnji seji je bil sprejet sklep glede vprašanja višjega tečajnega izpita. Predlog odbora bo predložen najprej prosvetnemu ministrstvu, šele nato bo eventualno objavljen. Sodeč po vseh znakih se je glavni prosvetni svet odločil za polaganje višjih zrelostnih izpitov v banovinskih mestih. Novi pravilniki o voznih olajšavah na državnih železnicah Beograd, 8. julija, p. Glede nove uredbe o znižanih vozninah na železnicah in ladjah v državni eksploataciji ter pravilnika o voznih ugodnostih za državno prometno osebje, o znižani voznini in prevozu ter o prevozu in olajšavah za invalide, nezaposlene delavce, sezonske delavce, nepreskrbljene sirote, vračajoče se izseljence in begunce, je generalna direkcija državnih železnic objavila pojasnilo, v katerem pravi: Po svetovni vojni in uedinjenju so se ob raznih prilikah in po potrebi večinoma pa brez potrebe in ne glede na proračune vnašale v nove zakone odredbe o znižani voznini na državnih železnicah in ladjah v državni eksploataciji. V dobi povojne konjunkture državne prometne ustanove teh bremen niso čutile tako močno, kakor sedaj v času gospodarske depresije, ko so njih dohodki zelo nazadovali. Zaradi tega je naravno, da si državna železniška uprava prizade-\a uravnotežiti svoj proračun, obenem pa skuša doseči od pristojnih državnih oblasti za storjene usluge odgovarjajoče odškodnine, tako da bi si zagotovila kritje za znižanje voznin iz proračunov omenjenih oblasti. Ta težnja je izvedena v novi uredbi o voznih olajšavah. Nova uredba predvideva tri pravilnike o znižanju voznin: 1. obči pravilnik za- državno prometno osebje; 2. obči pravilnik o znižani voznini in prevozu in 3. pravilnik o znižani voznini za invalide, nezaposlene in sezonske delavce, nepreskrbljene sirote, vračajoče se izseljence in begunce. Obči pravilniki so že podpisani in bodo v kratkem objavljeni. Dosledno načelu, da morajo tudi državne oblasti odškodovat! se za usluge državnih železnic, je ukinjenih mnogo brezplačnih vozovnic. V bodoče si bo moralo vsako posamezno ministrstvo nabaviti potrebno število letnih kart po ceni od 3 do 12 tisoč Din glede na razred in število oseb, ki se l>odo teh kart posluževale. V novih pravilnikih so določene naslednje železniške olajšave; I. Državnim in banovinskim uslužbencem: 1. Z državnimi uslužbenci civilnega reda so izenačeni tudi banovinski uslužbenci, glede katerih je novost v tem, da lahko potujejo v razredu, z vlakom ali z ladjo po lastni izbiri. 2. Enake olajšave v tretjem razredu vlakov in v drugem razredu ladje so priznane tudi honorarnim uslužbencem in dnevničarjem ter ostalemu pomožnemu osobju po treh letih neprekinjene državne odnosno banovinske službe; mora- jo pa za vsako potovanje predložiti prošnjo, v kateri potrdijo pristojne oblasti ali ustanove, da so interesenti izpolnili zahtevane pogoje. 3. Upokojencem in članom družin aktivnih in upokojenih uslužbencev se prizna polovična vožnja za 24 potovanj na leto (doslej 6). Isto velja za člane družin pod 2 in pod omenjenimi pogoju 4. Med tem ko so imeli otroci d/žavnih uslužbencev pravico na olajšave do 18. leta, imajo sedaj otroci moškega spola do polnoletnosti, ženskega pa, dokler jih vzdržujejo starši, odnosno se ne omožijo. II. Banoviirska gledališča so izenačena z državnim. III. Profesionalnim novinarjem, članom udruženja strokovnega tiska se prizna za 75 odstotkov znižana voznina za 24 potovanj na leto. IV. Nositeljem Karadjordjeve zvezde se prizna 75-odstotno znižanje vornine za 12 potovanj na leto. V. Uredništva domačih listov, ki izhajajo dnevno in neprestano vsaj eno leto, si lahko preskrbe za ceno po 3.000 Din Se dve letni karti I. razreda. Tednikom bodo v bodoče izdajale brezplačne vozovnice za posamezna potovanja železniške direkcije. VI. Borze cela; njih uslužbenci imajo enake ugodnosti na železnici kakor državni uslužbenci. VII. Rdeči križ dobi v primeru velikih epidemij, poplav in drugih elementarnih katastrof, kakor so predvidene v § 29 njegove uredbe, brezplačne karte za posamezna potovanja svojih organov in uslužbencev, če potujejo v ogrožene kraje. V tehničnem pogledu je uredba šla za tem, da se število legitimaeijskih vzorcev čimbolj zmanjša. Tako bodo vse karte za 50-odstotni popust modre barve, vse karte s 75-odstotnim popustom pa sive barve. Na ta način bo službujočemu osebju znatno olajšana kontrola. Ker bo treba za uvedbo novih legitimacij več časa, bodo nove odredbe stopile šele v veljavo 1. januarja 1937. Dotlej bodo veljale dosedanje olajšave na podlagi legitimacij, kolikor jih v splošnem nova uredba in pravilniki priznavajo posameznim upravičencem. Komur legitimacije po novih pravilnikih niso priznane, bo legitimacija odvzeta. Samo upokojencem in članom rodbin aktivnih in upokojenih uslužbencev bo takoj omogočeno izkoriščanje olajšav po novih pravilih na osnovi kuponov, g katerimi se kontrolirajo njihova potovanja. Strahovita vročina in suša v Ameriki New York, 8- julija- r. Že nad teden dni vlada v najbolj bogatih žitorodnih pokrajinah Zedinjenih d-ržav strahovita vročina. Najhujše so prizadete pokrajine vse od visokih planin pa do Kentukija na zapadu. Temperatura se giblje že teden dni stalno nad 5o stopinj Celzija, žetev v Minesoti in v severni Dakoti je že popolnoma uničena. Že doeedaj cenijo sikupno škodo, povzročeno zaradi suše na 15 milijard dolarjev. V severni Dakoti je zaradi pomanjkanja vode in silne vročine poginilo nad 200.000 glav drobnice. Predsednik Roosevelt, ki se je vrnil s svoje turneje, je osebno prevzel vodstvo akcije, da se prizadetim krajem priskoči na pomoč. Predsednik farmerske zveze, ki je leta 1933 organiziral valiko stavko kmetovalcev^ se je obrnil na predsednika Roosevelta r. nujno prošnjo, naj nemudoma ukine zakon o omejitvi posevkov, ker bo sicer Amerika letos stradala-Že sedaj so začele cene kmečkim pridelkom, zlasti žitu. naglo skakati in 6e je bati, da bo zavladalo veliko pomanjkanje. Vlada naj se tudi pravočasno pobriga za uvoz žita iz inozemstv v Evropi divjajo hude nevihte Berlin, 8- julija. w. Po vsej Nemčiji zlasti v zapadni Nemčiji. 6o preteklo noč in danes dopoldne divjale uude raevihV ki so povzročile velikansko škodo- V Kolnu in okolici je vihar ruvad drevesa in brzojavne drogove. Raz mnoge hiše ie vihar odnesel strehe. Več oseb je bilo zadetih od strele. Toča je na sadnih kulturah povzročila neprecenljivo škodo Državna avtomobilska cesta med Kolncm in Diissel-dorfom je popravljena, Tudi v dolini Mo- zle so poplave zelo velike. Pariz. 8. julija. w. V mnogih krajih Francije so veliki nalivi v zadnjih 34 urah povzročala ogromno škodo. Neurje jc divjalo zlasti v okolici in v mestu Barbes, ki leži ob vznožj-u Pirenej. Neurje je spremljal vihar s točo. Vihar je odnesel ati poškodoval strehe na 4000 hišah tn tovarnah. 2000 ljudi je ostalo brez strehe- Po dosedanjih cenitvah znaša škoda od 50 do 60 milijonov frankov. Beležke Občinske volitve bodo javne Beograjska »Politika« poroča: »Zaradi bližnjih občinskih volitev je bilo postavljeno vprašanje, ali se bodo občinske volitve vršile z javnim ali tajnim glasovanjem. Kakor znano, je namreč obstojala prvotno namera, da se s spremembo zakona o občinah uvedejo tajne volitve. Po avtentičnih izjavah, ki jih je dobila »Politika«, se bodo vršile jeseni občinske volitve po starem zakonu ter bo glasovanje o vloženih kandidatnih listah javno kakor je bilo do dosedaj.« Seja banovinskega odbora JNS za drinsko banovino V torek se je vršila v Sarajevu seja banovinskega odbora JNS za drinsko banovino. Na seji so referirali delegati o poteku in sklepih kongresa JNS. Po referatih delegatov se je vršila obširna razprava o delu za reorganizacijo stranke v drinski banovini. S seje je bil tudi poslan pozdravni brzojav novemu predsedniku stranke, g. Petru Živkoviču. Končno je bil izvoljen za predsednika banovinskega odbora stari nacionalni borec, senator dr. Sava Ljubi-bratič. Okrožnica Izvršnega odbora JNS Izvršni odbor Jugoslovenske nacionalne stranke je poslal vsem svojim organizacijam daljšo okrožnico, v kateri jih obvešča o poteku kongresa in izvolitvi g. Petra Živ-koviča za predsednika stranke. V okrožnici se odločno zavračajo vse intrige, ki so se pojavile v zvezi z izvolitvijo novega predsednika. Dalje daje okrožnica navodila za reorganizacijo stranke na terenu ter za priprave za bližnje občinske volitve. Nesloga v hrvatskem katoliškem taboru Med zagrebško »Hrvatsko Stražo« in dja-kovskim tednikom »Hrvatska Odbrana« se je vnela ogorčena polemika o pravem pojmovanju katolištva in hrvatstva. Djakov-ski tednik ostro napada zagrebške hrvatske klerikalce, češ da v gibanju Katoliške akcije preradi mešajo nacionalni moment in celo dnevno politiko. Osobito Zagrebčani skrivajo in olepšujejo razne stvari iz pokreta dr. Vladka Mačka, ki bi se morale ostro obsojati, ne pa hvaliti. Djakovski list je očividno navdahnjen zelo mahničev-sko, ker na vsej črti odklanja nacionalizem in propagira čisto katoliško versko idejo brez vsake najmanjše narodnostne primesi. Strogemu Djakovčanu je osobito zoper-no, da sta se na shodu katoliških mož v Zagrebu čuli Starčevičevo in Radičevo geslo »Bog i Hrvati« ter »Vera u Boga i se-ljačka sloga«. Na čisto verski priredbi se je opetovano imenovalo hrvatsko ime in neki govornik, da se je ustil: »Ne dopuščamo, da bi bil kdo bol ji Hrvat od nas!« Taki »nacionalistični izbruhi« po mnenju djakovskega lista ne sodijo na zborovanja Katoliške akcije. Vse to je pravovernemu djakovskemu tedniku preveliko nacionalizi-ranje, tekma v hrvatstvu, politika in ža-ljenje tujega narodnega čuta skratka poganstvo, kakor je bilo pri nas ugotovljeno pred desetletji. »Hrvatska Straža« se silno čudi temu glasu iz Strossmayerjevega mesta in se brani takega očitka s citati iz del raznih svetnikov in še živečih cerkvenih dostojanstvenikov. Nacionalni moment da se ne sme izločiti iz katoliške akcije, marveč se mora še poglobiti. Za primer navaja »Hrvatska Straža« italijansko katoliško akcijo, ki je po konkordatu vzela italijanske narodne in državne barve v svojo zastavo in goji katoliško misel na nacionalni osnovi. Katoliška akcija ne sme imeti narodnega pečata, kakor ga nima bogoslužje, liturgija, cerkvena glasba in znanost, — zoper to zahtevo djakovskega lista se najbolj bunijo Zagrebčani, — pri tem pa so čisto tiho glede očitka, da skrivajo in olepšujejo razne stvari iz Mačkovega gibanja. Samouprava ostro napada dr. Mačka Glavno glasilo JRZ »Samouprava« je imela do sedaj za dr. Mačka in njegovo politiko vedno kako lepo ali vsaj prizanesljivo besedo. Ce mu je bilo povedati kako ostrejšo pripombo, je to navadno storilo splitsko JRZ glasilo »iDržava«, ki jo je potem »Samouprava« citirala. V ponedeljek Ea ga je kar sama m to precej ostro prijela, ►r. Maček je baje po pisanju nekih inozemskih listov primerjal Jugoslavijo z bivšo črnožolto monarhijo. »Samouprava« pravi, »da ne more verjeti v resničnost te izjave, kajti če je avtentična, potem odkriva pomanjkanje zdravega razuma, ali pa še cclo kaj hujšega. Tega nočemo niti predpostavljati. Ce kdo ljubi to državo tako, kakršna je, kar zatrjujejo za dr. Mačka in njegove prijatelje znani politični gramofoni, potem je kazniva že samo misel, objavljati neke politične primerjave med^ Jugoslavijo in bivšo monarhijo. Naša država je homogena in nacionalna država, dočim je bila bivša monarhija protinacionalna. Vsako primerjanje med Jugoslavijo in bivšo monarhijo pomeni grdo potvarjanje zgodovine ter zanikavanje s krvjo posvečenega načela svobode narodov, ki je triumfiralo L 1918. Mi verujemo, da ni niti enega poštenega Jugoslovena, ki se ne bi zgražal ob sami misli, da je Jugoslavijo mogoče primerjati z bivšo monarhijo, ki je propadla zato, ker jc dušila svobodo narodov.« Davidovih snuje Ljudsko fronto V okolici Ljube Davidoviča zatrjujejo, da se resno bavi z mislijo sklicati konferenco pristašev bivše Demokratske stranke, v kolikor so ostali zvesti politiki te stranke. Na konferenci bodo razpravljali o političnem položaju ter o razgovorih z dr. Mačkom. Glavni predmet razprave pa bo mišljenje nekaterih odličnih članov bivše Demokratske stranke, da je treba pristopiti takoj k organiziranju »Ljudske fronte« v Jugoslaviji pod vodstvom bivših demokratov, ker sicer preti ngvafrost. da bodo prevzeli za to akcijo drugi iniciativo. V prvi vrsti mislijo tu na de, Dragoljuba Jovano-viča, ki danes že javno nastopa proti vodstvu srbijanskega dela združene opozicije, češ da s svojim mišljenjem ne ustreza potrebam in zahtevam časa. Odprto pismo g. nar. posi« dr« Vebletu Po res že predolgi pavzi se me je »Slovenec« blagovolil dne 3. t. m. lopet enkrat spomniti Priobčil je pismo, ki sem ga dne 17. oktobra 1933 poslal vam. gospod doktor. Ker to pismo pač ni moglo biti objavljeno brez vašega privoljenja, ste za ta čin odgovorni vi. Predvsem sem mnenja, da »pismo«, iz katerega so skrbno izpuščeni vsi oni odstavki, ki pojasnjujejo kasnejša okreganja ali ozmerjanja, in v katerem so bodisi hote, bodisi z izgovorom na tiskarskega škrata spremenjeni gotovi izrazi, ni več pismo, temveč falzifikat Zato vas prosim, g. doktor, da priobčite pismo v celoti ali pa vsaj naknadno še oni del, ki je bil v »Slovencu« izpuščen. To ste dolžni predvsem volilcem našega sreza, da bodo poučeni o vašem postopanju. Oe tega ne boste storili, bom pri-moran jaz priti v javnost s potrebnim pojasnilom. »Slovenec« bi rad s tem pismom dokazal, da smo pri občinskih volitvah leta 1933 izvajali teror. Pismo pa ga že samo demanti-ra. Nosi namreč datum 17. oktobra 19&, torej dva dni po izvršenih volitvah. Vsebina priobčenega dela pisma dalje dokazuje ravno dejstvo, da ste imeli pred volitvami in po volitvah popolno svobodo, da ste delali. kar ste hoteli in znali. Ce niste uspeli, torej ni bil. kriv »teror«, ki naj bi ga bil izvajal jaz nad vami — dva dni po volitvah. Iz priobčenega dela pisma je tudi razvidno, da za vaše postopanje, ki sem ga orisal v izpuščenem delu pisma in ki se je nanašalo na vse kaj drugega kakor na vašo volilno agitacijo, nisem hotel izvajati nikakih kon-sekvenc pred volitvami. Morda ste hoteli s priobčenim delom pisma pokazati javnosti, na kako grob način se zmerjajo »zaslužni možje«. Takih argumentov pač še več. Odkritosrčno po kmečko! Vedite, da sem znal — vedno za druge — lepo prositi, svariti, resneje in strogo zahtevati in če vse to ni pomagalo, tudi zrobantiti. Mnogokrat je pomagalo. In mnogi, ki so bili tega deležni so biii zadovoljni, ker so vedeli, da je s tem izvršeno in — pozabljeno. Tudi vi ste takrat tako storili. Ko sva se prvič po mojem pismu zopet srečala, ste bili prav prijazni in niste nič zamerili. Kakor že rečeno, če hočete razpravljati o »terorju«, sem v^m vedno na razpolago. Za vsak posamezni slučaj. Kar na dan z njimi! Lahko vam pa že danes zaupam, da v politiki še nisem videl primera, ko bi oni ljudje, ki so se trudili in so pripomogli k izvolitvi kakega poslanca, od njegove družbe prejemali take batine. kakor nekateri siromaki v našem srezu. Ce se ne motim sem vam tudi o tej stvari pred meseci napisal neko pismo. Priobčite še tega! Mnogo bolj zanimivo bo kakor ono, ki ste ga dali »Slovencu«. Globoko, dne 7. julija 1936. Ivan Urek Roparski umor sredi Maribora Žrtev grdega zločina je postal vpokojeni finančni preglednik Ivan Strajnšek V Mejni ulici —- Neznani storilec je odnesel zlatnine in denarja za 30.000 Din Maribor, 8. julija. Maribor je bil danes pod vtisom skrivnostnega in drznega kriminalnega dejanja, ki je zahrtevalo človeško življenje. Takoj v prvih popoldanskih urah so se razširile po mestu vesti o grozni najdbi v Mejni ulici št. 32, kjer je postal davd v času med pol 7. in 9. uro upokojeni finančni preglednik Ivan Stranjšek žrtev nasilnega roparja in morilca- Vest je tembolj presunila vse prebivalstvo. ker je bil Stranjšek v Mariboru splošno znan. Žad pa doslej še ni bik) mogoče dognati, kdo je izvršil roparski umor m je mariborska policija v permanentni akciji. O roparskem umoru so se izvedele došdej naslednje podrobnosti: V Mejni ulici št. 32 sta stanovala zakonca Ivan in Marija Stranjšek- Ivan Stranjšek je bil upokojeni finančni pre glednik, njegova žena Marija pa prekup-čuje s sadjem in zelenjavo na trgu. Kakor vsak dan, lako se je podala tudi davi ob 6- na trg. Ko je odšla, je za seboj zaklenila stanovanje. Okrog pol 7. zjuttiraj pa je stopil v vežo hiše mlajši moški in vprašal pri Stramjškovii sosedi Elizabeti H rastni kovi, ženi pismonoše. kje je Stranjšek. Hrastnikova mu je odvrnila, da je doma in da še spi. Za neznanega moškega se nihče ni več brigal. Okrog pol 12- se je žena Ivana Stranj-ška vrnila domov. Na svoje začudenje pa je našla stanovanje zaklenjeno. Odklenila ga je in stopila v kuhinjo. Že v kuhinji pa jo je nekaj čudno pretreslo, kajitii na tleh je zapazila krvave madeže in vse je bilo razmetano, na okrog- Ko je stopila v sobo. se ji je nudil grozen prizor. V spalnici }e v bližini okna zagledala na tleh ležečega moža, oblitega s krvjo in že mrzlega- Bil je pokrit s predpasnikom. Na njeno vpitje so prihitele sosede in takoj je bila obveščena tudi policija. Na lice mesta je prispela policijska komisija z vod. jo kriminalnega oddelka višjim nadzornikom Canjkom in daiktrtoskopom Grobinom ter detektivi. Policijska komisija je dognala, da so bile omare in druge stvari, ki 6e dajo zakleniti. nasilno odprte Zločinec je od(prl tudi v omari se nahajajoči kovčeg, v katerem je bila zlatnina in srebrni na. Stranjšek je imel v kovčegu shranjen denar m sicer avstrijske m druge zlatnike, kronsike, dvo-kronske in petkronske avstrijske srebrnike. razno srcbrnrno in zlatnino v skupni vrednosti okrog 25 do 30 tisoč Din. Dejanja je bil osumljen neki moški, ki je ob pol 7. zjutraj poizvedoval po Stranjšku-Pokojni Stranjšek je bil zelo varčen in si je s svojima prihranki leta 1921 v Mejni ulici kupil lastno hišico z vrtom. Pred vojno je služboval pri finančni kontroli v Trstu, po vojni se je preselil v Maribor. Stranjšek kna hčerko, ki je žena prometnika v St. Hju v Slovenskih goricah. Hči je šele od urednika »Večerniika« okrog 18. ure na PobreSki cesti izvedela za grozno novica Bila jc pravkar pamenjena k staršem- Se snoči je bil Stranjšek pri hčerki Eiizi na Koroški cesti 62. Vrnil se je okrog pol 9. domoV in legd k pooidcu. Zanimivo je, da so »noči pokojniSca obšle zle slurtnje. Ko je prispel demov, se je. 'kakor sicer ni bila njegova navada, pričel, preden je zaspal, pomenkovati z ženo Marijo o grehih, o večnem pogubljenju in izpovedi. Tudi ženi je dejail. da ne bi rad umrl z madežem greha na duši. Žena se je čudila, saj je bil mož popolnoma zdrav in je še pripomnilo, zakaj bi neki umrl, saj ga ni pod božjim solncem človeka, ki bi mu bil storil kaj zlega. Usoda ki je zalezovala Stranjškove v zadnjem času je tem težja, ker je Mariji Stranjškovi pred nedavnim umrl tudi brat Jakob Žemljic, bivši narodni poslanec iz Kapele. Policija storilca doslej še ni prijela, ima pa nekaj konkretnih podatkov o njem. Sodeč po stvarnih okoliščinah je domnevati, da je morilec dejanje izvršil takole: Ko je sprašal sosedo Elizabeto Hrastnikovo, kje se Stranjšek nahaja, je par trenutkov nato Stranjšek hotel v stranišče. Slišal je, ko je odprl kuhinjska vrata, da nekdo po njem povprašuje. Zato je vprašal sosedo, kdo ga -je iskal. Ko mu je soseda pojasnila, da ga išče neki mlajši moški, jo je Stranjšek prosil, naj nemudoma steče za njim in naj ga privede nazaj. Soseda Hrastnikova jc še povedala, da je dotični mlajši moški stopil za Stranjškom v kuhinjo in zaprl vrata ter da se jc potem čulo iz kuhinje neko šepetanje, nakar je nastal popolen mir. Neznanec je prišel v kuhinjo očividno dobro pripravljen, pograbil po kratkem razgovoru s Stranjškom grebačo pri štedilniku in mahnil z njo nekajkrat Stranjška po glavi in temenu, o čemer pričajo še krvavi zidovi. Nato pa mu je z neko obvezo, ki jo je "bila Stranjškova žena dala prejšnji večer sušit na dvoriSče, zajel Stranjška okrog vratu in ga zadavil. Zavlekel je nesrečnega moža po sobi skoraj do okna in ga pokril s predpasnikom/Nato je nemoteno izvršil svoj roparski posel. Očividno je, da je moral biti storilec dobro poučen o razmerah pri Stranjškovih, ko je vendar dejanje izvršil baš v času, ko je bila Stranjškova na trgu in ko se je tudi soseda podala na trg. Vedel je .torej, da bo našel v hiši samega Stranjška, ki pa je bil tako slabe telesne konstitucije, da se mu ni bilo treba bati resnega odpora. Po opisu, ki ga je podala soseda Elizabeta Hrastnikova, je bil storilec star okrog 25 do 30 let, okroglega obraza, velike postave z malimi pristriženimi brki. Oblečen je bil v rjavo obleko s črnimi in belimi pikami. Zanimivo je, da je približno takega moškega videl tudi neki sosed že davi pred 6. uro stati prav blizu Stranjškove hiše. Iz tega sklepajo, da je čakal, dokler ni Stranjškova žena odšla na trg. Pokojni Stranjšek si je hotel pred kratkim kupiti še zemljišče v bližini hiše in je v ta namen hranil denar. Morilec pa ni našel njegove hranilne knjižice Mestne hramb. ice, v kateri je imel 4.000 Din. Tudi je pustil nri miru ženin kovčeg pri njeni postelji, v katerem je bilo nekaj njene zlatnine. Hiša pokojnega Stranjška ne stoji na samem, nego v strnjenem sklopu malih hišic v Mejni ulici. Vest o roparskem umoru, ki je bil zelo rafinirano in drzno izveden, je napravila v Mariboru zelo globok vtis, zlasti še, ker mariborska kronika o roparskih umorih takega dejanja ne beleži od Ciča in žlahtniča sem. Jutri bo sodna komisij* na mestnem pokopališču na Pobrežju cbducirala Stranjškovo truplo. Nesreča ali zločin Maribor. 8. julija. Danes okrog poldne so našli v hiši na Radvanjski c. št 32 mrtvo 69-letno vpo. kojenko po davčnem uslužbencu in hišno posestnjco Marijo Kranjčevo, žena se ja zaklenila v svoje stanovanje in je bila še v spalni srajci. Ker je ni bilo dalj časa na spregled, so sosedi opoldne vdrli skozi okno v stanovanje in jo našli mrtvo. Takoj so obvestili policijo in na Radvanjsko cesto je prišla tudi sodna komisija s preiskovalnim sodnikom dr. Turatom in sodnim zdravnikom dr. Zorjanom. Vendar pa komisija ni mogla nič pozitivnega ugotoviti. Na njenem telesu ni bilo očitnih znakov nasilja, pa tudi se niso opazili običajni znaki naravne smrti. Verjetna je zato domneva, da je po čudnem naključju padla na tla jn da je zaradi padca nastopila smrt. Za to zadevo govori tudi okoliščina,, da so bila vrata njenega stanovanja od znotraj zaklenjena. Državno tožilstvo bo jutri odločilo, ali bo izvršila obdukcija. Silno povečanje vojnih kreditov v Angliji London. 8. julija. AA. Spodnja zborruca bo še pred odhodom na j>očitnice mo-»k sprejeti več vojnih kreditov. Že prihodnje dni bo ot-javlieu zakonski dekret, ki predvideva nov vojni kredit v višini 6 do 7 milijonov šterlingov. Letošnji vojni proračun bo torej znašal 3q milijonov funtov šterlingov. ČSR se ne bo udeležila olimpiade? Praga, 8- julija, g. Berlinski 'olimpijski komite je poslal na Češkoslovaško propagandne plakate, na katerih je meia med Češkoslovaško in Nemčijo označena tako, kakor da bi nemška obmejna ozemlja na Češkoslovaškem pripadala k Nemčiji. Češkoslovaške oblasti so zaplenile te piaikate. Listi označujejo to nemško postopanje za nesporno provokacijo- Socialistične stranke zahtevajo soglasno odpoved češkoslovaške udeležbe na berlinski olimpiadi. Poleg tega^ se zavzemajo za to, da se odpove tudi češkoslovaška udeležba pri štafeti Aten— Berlin. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da se v pretežno nemških krajih Češkoslovaške pripravljajo politične demonstracije. Poleg tega obstoji nevarnost, da bodo socialisti v drugih krajih priredili demon-st racije proti tej štafeti, tako da bi se morala proga zavarovati, kar bi zahtevalo mnogo stroškov. Socialistični listi opozarjajo lu-di na to. da so nemške olimpijske oblasti kratkomalo sporočile, da bo štafeto spremljalo dvoje nemških letal, ne da bi olimpijske oblasti smatrale za potrebno prositi za dovoljenje, da bosta smeli leteti nad češkoslovaškim ozemljem. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved za četrteki Oblačno, soparno, ponekod nevihte. Maši kraji in ljudje Ribnica vabi Premnogokrat se sliši: Povsod sem že bil, Ribnice pa še nisem videl. Delajo se popotni načrti in sklepi, prelepa ribniška dolina, obkrožena z vabljivimi hribi, visoko Veliko in Malo goro, številne lepo urejene vasi, ki so posajene sredi pisanega polja okrog slavne Ribnice kakor piščeta okrog svoje koklje, pa vendar ne pridejo do svojih turistov. In vendar je Ribnica eden najprikupncjših krajev v naši ožji domovini. Šegav narod je doslej pokazal smisla že za prav vse panoge, razen za tujski promet. Pa vendar ni to vpliv bližnjih Kočevarjev, ki so pred vojno trdili, da so Urban h Bibntce od vsega sveta gospodarsko tako neodvisni, da bi lahko okrog svoje republike potegnili kitajski zid. Ribničani niso tako ošabni, nočejo pa nikogar vabiti, zakaj to je njih taktika. Zato so se pa še vedno vsi, ki so prišli tja bodisi poslovno aH 2a zabavo, pohvalili in se vedno znova vračajo. Pred vojno, ko o tujskem prometu še ni Hlo govora, so se vedno znova pojavljali 1 ržaeani in Dunajčani na počitnicah. Neki Švicar, s katerim sem se slučajno peljal pred leti po dolenjski progi, je bil tako navdušen za Dolenjsko in naše lepe kraje, da je trdil, da niti njegova domovina nima tako lepo speljane železnice, da bi prišla vsa naravna krasota bolj do veljave. Pozimi so ugodne snežne razmere. saj leži Ribnica okrog 500 m nad morjem. Velika gora z nad 1000 m visokimi grebeni nudi nele ogromno lesa, marveč ustavlja oblake, skrbi za zadostne padavine in daje vsej pokrajini pravo alpinsko obeležje. Dolina ima več manjših in večjih potokov, ki vsi ponikajo, ko so dali prebivalstvu svojo moč za nebroj slikovitih mlinov in žag. Med njimi prednjači Bistrica, ki teče skozi Ribnico in ki nudi kopalcem prijetno ohlajenje in priložnost plavanja. Predaleč bi prišli, ako bi hoteli našteti vse dobrine. Da Ribnica ni brez dobrih gostiln, se boste prepričali, ko jo obiščete. Ribniška dolina je igrala v davnih vekih važno zgodovinsko vlogo. Valile so se preko nje armade raznih narodov in baje je v njeni okolici pokopan hunski vladar Atila, čigar grob so iskali podjetni kmetje, da se prilaste bajnega zaklada, ki je baje v grobu. Turki so neštetokrat plenili po ribniški okolici, dočim jim je ribniška graščina menda nudila vedno odločen odpor in so stari ribniški gardisti vsakokrat znova dokazali svoje junaštvo ter jih napodili. Za časa Napoleona so se Ribničani ogrevali za novi pokret m obstoja več osebnih sporočil iz tedanjega življenja. Da je Ribnica rojstni kraj slavnega skladatelja Petelina Galusa, čigar spominsko ploščo jc pritrdila ljubljanska Glasbena -Matica na dekliško šolo v Ribnici, in da je posečal Prešeren ljudsko šolo v Ribnici, je splošno znano. Kdo ne ve, da so naši klasiki Trubar, Levstik, Jurčič, Stritar, dolenjske korenine, ki so opevali in opisovali naše lepe kraje, ljudi in njih navade? Tudi v novejši dobi se ni moglo preko Ribnice. Imeli smo trasirano in že uzako- njeno jadransko železnico, ki se bo gotovo kdaj zgradila. Tedaj bo prišla ta pokrajina do svoje prave veljave. 2e več let je edina avtomobilska cesta k našemu morju speljana preko Ribnice in tudi zrako-plovna proga od Berlina do Sušaka pelje preko naših, žal premalo upoštevanih krajev. Zgodilo se je pa tudi že, da je tak jekleni ptič le sedel, čeprav zaenkrat še nimamo aerodroma, na preveč vabljive livade, tam počival ter nabral novih moči za nadaljnji svoj polet. Po svoji zgodovini, po svoji pokrajinski lepoti Ribnica res upravičeno vabi in miče, V nedeljo bo še prav posebno pri- vlačna. Sokolsko društvo, ki si je pred leti zgradilo svoj dom z zvočno filmsko napravo, bo praznovalo 30-letnico svojega obstoja m bo ob tej priliki odkrilo pred svojim domom spomenik nesmrtnemu kralju Aleksandru I. Gotovo se bodo ob tej priliki zbrali poleg številnih sokoiskih društev, katerim je bil ribniški Sokol matica in bodritelj, tudi številni stari borci, ki so pred vojno širili sokolsko idejo in se na javnih telovadbah vzajemno podpirali nedeljo za nedeljo po vseh mogočih mestih Slovenije. Prišla pa bo seveda tudi mlada generacija in vsi oni, ki so si že prej hoteli ogledati starodavno Ribnico, da se pridružijo številnemu kadru prijateljev in stalnim obiskovalcem lepega kraja. V nedeljo 12. t. m. torej v Ribnico! šentviški mojstri razstavljajo Uspela revija pohištvene obrti, ki kljub krizi izpričuje najlepši napredek Ljubljana, 1. julija. Razstava obrtniških izdelkov, ki jo je Društvo jugoslovenskih obrtnikov v Št. Vidu otvorilo v nedeljo in ki zavzema domala vse prostore domače meščanske šole, nudi obiskovalcem, ki so se udeleževali tudi dosedanjih prireditev, nazoren dokaz, kako se kvaliteta obrtniškega dela, posebej pa še misarskih izdelkov v tem važnem industrijskem kraju kljub težki gospodarski krizi vzdržema dviga, tako da prinaša vsaka razstava zmerom nova, zmerom lepša presenečenja. Letos se je zanjo priglasilo toliko interesentov izmed domačih obrtnikov, da organizatorji g predsednikom Vr-hovoem načelu zaradi pomanjkanja prostora kar r.iso mogli vsem ustreči. In ker so morali nekateri mojstri, »lasti zastopniki onih panog, ki se dajo z lepim uspehom propagirati že v lastni delavnici in po izložbah lokala, izostati, je do toliko efekt-nejšega izraza prišla pohištvena stroka, ki je v resnici kompaktno in dostojno zastopana. Kar bo obiskovalce šentviške razstave brez dvoma še posebej zanimalo, je dejstvo, da so se pohištveni izdelki v zadnjih letih v skladu s celotnim gospodarskim položajem naše zemlje in nam najbližjega sveta v izredni meri pocenili. Les. ki so se mu zaprla domala vsa kota v svet, je prišel ob svojo ceno, hkratu pa so se v veliki meri zaustavili stroji in delovne roke po delavnicah. Nizka cena surovin in pa skeleča potreba, da za vsako ceno poživijo svojo delavnost, sta tudi naše mojstre privedli do tega. da so šli z zahtevami po nagradi za svoje delo do skrajne mere navzdol. in tako smo doživeli, da so danes pohištveni kompleti, ki so svoj čas veljali do 30.000 Din. na prodaj že od 10.000—14.000 Din, a za višjo ceno že skoraj ni nobene opreme več na razstavi. Spričo tako ugodnih cen ni čuda. da so posamezni mojstri že takoj prve dni napravili nekaj dobrih kupčij. Tako je eden izmed razstavljalcev prodal jedilnico iz orehove korenine. ki je veljala za najlepše med vsemi in je bila menda tudi najdražja, za 14.000 Din nekemu gostu v Zagreb, neki drug pa krasno izdelano jedilnico iz jesenove korenine za 10.000 Din. Sicer pa je v pritličju in v obeh nadstropjih šole na prebitek vsega, česar je treba človeku, ki se loteva življenja od pravega konca. Nekateri izmed šentviških mojstrov so pravi umetniki, ki prihajajo zmerom na nove ideje, nove zasnutke in v neštetih variacijah ustvarjajo primerke resnične lepote. Posebno razveseljivo je pri tem dejstvo, da se med njimi vsako leto pojavljajo številni mnogi mladi podjetni mizarji, katerih delo je najzgovornejši dokaz, da more mizarska umetnost v St. Vidu doživeti samo Š8 pot k lepšemu, boljšemu, navzgor. A z enako vnemo, s kakršno se mojstri kosajo, da bi ustvarili čim dragocenejše, čeprav v resnici cenene izdelke, se znajo tudi potruditi, da nudijo preprostejšemu kupcu, kateremu so že tisočaki luk-bus, solidno izdelano pohištvo za najmanjši denar. Na prodaj so spalnice Iz imitirane orehovine od 2.500-3.000 Din — pred nekaj leti bi veljale vsaj dvakrat, če ne že trikrat toliko. Vsa razstava — razen pohištva, so zastopani še izdelki raznih sorodnih obrti — je kljub skopo odmerjenemu prostoru nadvse okusno aranžirana, a v nemajhni meri pomagajo do prijetnega vtisa lepa pregrinjala, ki jih je brezplačno dala razstavljalcem na razpolago tvornica »Štora«. Razen šolske razstave, o kateri smo že poročali, je na prireditev obrtnikov navezana tudi razstava malih živali, ki jo je oskrbelo društvo Rejec malih živali iz Tacna. Na dvorišču, ki ga je ta razstavica zasedla, vzbujajo pozornost poleg lepih eksem-plarjev perutnine in druge domače drobnjave skupine izbranih sanskih koz in pa angor-skih kuncev, , katerih reja zavzema med malimi ljudmi v našem položaju zmerom živahnejši razmah. Ker je prireditev šentviških obrtnikov v celoti prav lepo uspela, a tudi »avoljo ugodnosti, ki jih uživajo obiskovalci — Ljubljančani imajo za tramvaj tretjinski popust, medtem ko se bolj oddaljeni gostje lahko poslužijo nedeljske znižane voznine po železnici — prireditelji upravičeno pričakujejo čim številnejšega obiska. Strašna prometna nesreča Dve smrtni in ena hudo ranjena žrtev pri karambolu avtomobila z vlakom blizu Rogaške Slatine Pri Sv. Križu seka železniška proga ce-) sto, ki vodi iz Rogatca proti Rogaški Slatini. Delavec Anton Verk je prekoračil progo in, ko je bil kakih 40 m od nje, je čul signal osebnega vlaka. Videl je tudi tovorni avtomobil. Instinktivno je obstal in mahal avtomobilu, naj se ustavi. Šofer, ki je menda mislil, da se mu spet vsiljuje kak potnik, je s srednjo brzino vozil naprej. Steklar Jugovan, ki stanuje kakih 10 m od križanja proge s cesto, je slišal signal vlaka in hupo avtomobila, takoj nato pa strašen ropot. Potem je" videl, kako letijo po zraku večji in manjši kosi ter padajo na vse strani. Tekel je iz hiše in zagledal med tirom na trebuhu ležečega, strašno razmesarjenega človeka. Po progi in na okrog so ležale deske posode, iz katerih je tekla Rogaška Slatina, 8. julija. V ponedeljek popoldne se je po Rogaški Slatini razširila vest o strašni prometni nesreči na progi pri Sv. Križu. Tja je hitelo toliko ljudi, da so morali orožniki delati red. Okrog pol 14. je krenil iz Rogatca proti Rogaški Slatini tovorni avtomobil zagrebške tvrdke Mlinek in Šleger, ki je bil obložen s klobasami in 200 kg masti. V avtomobilu sta bila šofer Viktor Svoboda in zastopnik tvrdke Josip Hauc. Ko se je avto že premaknil, je priskočil klepar Maks Osrečki iz Rogatca ter prosil šoferja, naj ga vzame s seboj v Rogaško Slatino, ker je zamudil vlak. Šofer je prošnji ugodil in vsi trije so se odpeljali proti Rogaški Slatini. Nesrečni Osrečki ni vedel, da se voz! v smrt. mast in vse polno klobas. RazTTta mast je tako omastila tračnice, da je vlak drsel še kakih 90 metrov daleč od kraja karambola Sprednji del avtomobila se je nabil na odbijač lokomotive in lokomotiva ga je vlekla 8 seboj. 1 V razmesarjenem človeku, Iti je ležal na tiru, so spoznali zastopnika in inkasanta tvrdke Josipa Hauca. Drugo truplo je ležalo kakih 30 m od kraja nesreče. To je bil klepar Osrečki, ki je imel strašne rane po glavi in vsem telesu. Ko so ga našli, je še dihal, a ko je prišel banovinski zdravnik dr. Munda, je ugotovil, da je kakor Hauc tudi Osrečki že mrtev, šofer Svoboda pa je ležal na cesti. Njegove prve besede so bile: Kaj je z njima? — Ko so mu povedali, da sta oba mrtva, je rekel: Škoda, da sem ostal živ, ubijte me, saj ne morem živeti! Banovinski zdravnik je "Svobodi nudil prvo pomoč, potem so ga pa naložili na avtomobil in odpeljali v bolnico v Celje. Strašen je bil pogled na torišče katastrofe-. mlale krvi, na razdaljo kakih 100 m pa je bila proga posuta s kosi suhega mesa in klobasami. Med mesom in v razbitem avtomobilu je bilo tudi precej denarja v papirju in kovini. Okrog proge je stalo nad 200 gledalcev. Sprednji del avtomobila. ki se je nabil na odbijače lokomotive, se je dal le s težavo sneti. Pri pogledu na razbiti avtomobil se mora človek čuditi, da ni bil tudi šofer razmesarjen kakor sopotnika, ki sta sedela ob njegovi strani. Trgovski nameščenec Josip Hauc je živel v Zagrebu in je zapustil ženo in troje otrok. Klepar Maks Osrečki iz Rogatca pa je bil oče dveh malih otrok. Oženjen je tudi šofer Svoboda iz Zagreba, ki je nevarno poškodovan. Stavka rudarjev v Hrastniku Hrastnik, 8. julija. Po daljšem presledku, v katerem je v revirjih prevladalo tiho. mirno razpoloženje. čeprav nad vsem rudarskim življem v zdržema visi oblak najtemnejše negotovo- Vedno z GAZ TERPENTINOVIM MILOM Pere res belo! sti, je včeraj prišlo v Hrastniku do nove stavke, ki pa je za zdaj še povsem lokalnega značaja, in kakor smemo upati, bo v najkrajšem času dosežen sporazum. Ilrast-niški rudarji so po svojih zaupnikih predložili obratnemu ravnateljstvu nekatere konkretne zahteve, ki se tičejo načina izplačevanja mezd. Ravnateljstvo zahtevam ni ustreglo, nakar so včeraj ob 12.30 vsi rudarji odložili delo. Včeraj popoldne in danes ves dan se vrše pogajanja med zastopniki delavstva in podjetja, a razen zaupnikov je tudi narodni poslanec Plesko-vič interveniral za ugodno rešitev spora. Bodijeva afera v številkah Povračilo carine, takse in kazni bodo iznašale 23 ali pa 37 milijonov Beograd, 8. julija. Pri nas je vse gotovo, je rekel včeraj popoldne upravitelj carinarnice na Savi. Po tritedenski natančni preiskavi je carinarnica zdaj ugotovila, koliko bodo morali plačati bivši poslanik dr. Bodi in njegovi pomočniki, ker eo uvažali v državo brez carine preproge in drugo blago. Po ugotovitvah carinarnice bodo plačali dr. Bodi, njegova žena in Nečajev okrog 23 milijonov dinarjev. Če pa bodo višje oblasti ugotovile, da je bilo v tihotapstvo zapletenih pet oseb, potem bo kazen znašala 37 milijonov. Cariniki so doslej vršili posel preiskovalnih sodnikov. Osumljence so zaslišali, zbrali podatke o krivdi ter izračunali, koliko so tihotapci oškodovali državno blagajno. Zdaj dobi vse spise finančna direkcija, ki bo kot sodišče odločila, ali so osumljenci krivi ali ne. Ce so krivi, bodo morali plačati kazen. Finančni minister predstavlja za tihotapce višje sodišče in če bo on sodbo finančne direkcije odobril, bo imel zadnjo besedo državni svet. V hiši Bodijeve žene je carinska oblast zaplenila 54 perzijskih preprog in razno pohištvo v težini 1.300 kg. Vse to je bilo uvoženo brez carine. Carina bi morala znašati 302.275 Din v srebru. Če bodo višje oblasti Bodija spoznale za krivega, bo moral s svojimi pomočniki plačati 10 kratno kazen, kar znaša 3.022.759 Din. K temu se doda taksa za preiskavo in taksa za sodbo, s čimer se vsota zviša na 3.415.885 Din. Redno carino morajo tihotapci plačati solidarno, kazen pa mora plačati vsak tihotapec posebej. Če bo finančna direkcija ugotovila, da so bili trije tihotapci, potem bo vsak plačal po 3,415.885 Din. Pozneje so v stanovanju Bodijeve žene našli še 26 perzijskih preprog, za katere bo treba plačati carino, kazen in takse v iznosu 686.459 Din. Za vse, kar so našli v hiši ge. Bodijeve, bo treba plačati 4,102.345 Din. Toliko bi moral plačati vsak akter tihotapske afere. Potem pa pridejo še ostale vtihotapljoce preproge. Ko je bila razkrinkana Bodijeva afera, so carinske oblasti po vsej državi iskale preproge, ki jih je razprodajal Ivan Nečajev. Današnja »Politika« navaja, da so cariniki v Ljubljani zaplenili tri bale preprog (39 komadov v težini 423 kg.) Redna carina za te preproge znaša 173.298 Din. kazen 1,732.985 Din. takse in drugo 52.157 Din. skupaj 1.958.441 Din. Zagrebški cariniki so zajeli tri bale preprog, ki tehtajo 316 kg. in bo treba za to plačati 1,333.692 Din. Za preproge, zaplenjene na Sušaku, pa bi bilo treba plačati 369.149 Din. Za vse doslej zr.plenjeno vtihotapljeno blago znašajo carine, takse in kazni 7.673.627 Din. Ta vsota se množi s tremi ali s petimi po številu udeležencev tihotapstva in znaša tako vsa kazen 23 ali 37 milijonov dinarjev. Od kod bo država izterjala tolike milijone? Vse vtihotapljeno blago je zaplenjeno. Vredno je več milijonov. Ostane še posest tihotapcev, ki se spet ceni na nekaj milijonov. Državno pravobranilstvo bo dalo pod zaporo premično in nepremično premoženje dr. Bodija, njeg-ove žene in Ivana Nečajeva. Zagonetka Senekovičeve smrti Doslej je bilo aretiranih pet umora osumljenih oseb Ptuj, 7. julija Med prebivalstvom Ptuja in Dravskega polja vlada še zdaj veliko razburjenje zaradi zagonetne smrti 521etnega posestnika Sene-koviča iz Hajdine. V zadnjih dneh so aretirali več oseb, ki so osumljene, da so izvršile roparski umor. Dokazali jim menda se niso ničesar. Priče, ki so jih zaslišali. S profesorskega kongresa v Varaždinu Ko smo v Čakovcu prestopili na vlak za Varaždin, nas ie pestrost govorice sopotnikov lakoj opozorila, da smo na ozemlju, ker so dolga stoletja oblastno gospodovali Madžari in da se bližamo mestu, kjer je Avstro-Ogrska za obrambo proti Turkom ustanovila vojno granico z generalatom v njem. Po 20 minutah vožnje smo že v Varaždinu. Na postaji so nam prijazni tovariši Varaž. d;nci izročili kongresne znake_ tokrat brezplačno — v kuverti, kateri je bilo priloženo tudi vabilo načelnika ^slotodnog i kraljev-s'kog grada Varaždin a« na skupen banket po končanem kongresu. Ob izhodu eo sramežljivo stali varaždinski gimnazijci, ki naj hj vodili tuie profesorje v mesto, če bi sami tja ne znali priti- Vendar pa so v dobi splošne brezposelnosti ostali tudi ti brez posla. Komaj je bilo časa. da smo 6i s kavo privezali nemirno dušo, pa je že bilo treba odrinili k otvoritvi kongresa. Stopnišče v dvorano varaždinskega gledališča je bilo vse pokrito s preprogami in ob obeh straneh so stali v svojih slikovitih zgodovinskih uniformah varaždinski grenadirji s puškami na ramah. Njihov obilni kapitan v prav tako slikoviti uniformi jih je zadovoljno premo-tril in odšel v dvorano. Otvoritve kongresov vseh vrst eo si pač podobne kakor prsti na roki in taka je bila tudi ta v Varaždinu. Po sprejetju vdanost-nih in pozdravnih brzojavk sta se vršili dve predavanji. Prvo je bilo slavnostno predavanje ob 300-letnici varaždinske gimnazije — zato je bil letos za sedež kongresa izbran ravno Varaždin _ drugo je pa bilo strokovno. Po otavljenju še nekih formalnosti o poslovnem redu kongresa smo 6e razšli v 1 določene nam restavracije na obed. Da obed v Varaždinu ni bil brez kuretine, se razume. Popoldan prvega dne je bil namenjen ogledu mesta in izletom v bližnjo in daljnjo okolico. Varaždin je tipično ravninsko kmečko mesto. Po večini pritlične male hišice so še nekako prikupne; večja in starejša poslopja pa s svojo zunanjostjo groze, da s® bodo podrla na mimoidočega. Resen globok vtis napravi na tujca dobro ohranjen grad Zrinj-skih z visokim nasipom na severni strani- V gradu je prav skrbno urejen mestni muzej, ki razpolaga 6 prav lepimi zbirkami starinskega pohištva in slik. Ostale zbirke so bolj skromne. Varaždinci so menda ljubosumni na svoje 6tarine in bi jim ne bilo prav, da si jih vsak ogleda, zato pobira slu- i ga ob nedeljah dopoldne od posetnikov po 5 Din vstopnine. Slugi, ki je obenem vodnik, je govorica tako tekla, da smo mu komaj sledili, čeprav je kajkavec. Ob 4- popoldan je bil odhod na izlet v Varaždinske Toplice. Dva precej zrešetana avtobusa sta sprejela izletnike v svojo ne prav lepo notranjost. Kmalu smo ee začeli po serpentinah vzpenjati po bregovih zagorskih goric; pokrajina 6ilno nalikuje našim Slovenskim goricam. Obširni pasovi žlahtnega trsa so že oSkropljeni z galico. Prijazni uradnik kopališke uprave nam je povedal, da ima topliška voda temperaturo 58 stopinj m nam svetoval, da si jo pred kopanjem ohladimo z mrzlo. Vožnja pri povratku je bila še bolj neprijetna; prevozniško podjetje je poslalo po nas en sam avtobus, da smo se morali v njem natlačiti kot sardele. Ki;ub temu smo se s poldrugourno zamudo srečno vrnili v Varaždin. Večerne ure 60 potekale v ugibanju, kakšno bo razpoloženje drugega dne kongresa, ko se bodo obravnavale stanovske zadeve. Nekateri črnogledi so trdili, da bo ena skupina profesorjev navalila vehementno na drugo in da bomo morali mi, miroljubni Slovenci. posredovati. Drugi so menili, da je brezbrižnost že tako zglodala stanovske vrste. da se ni treba bati nikake nevihta. Pa to je bilo samo govorjenje ob čaši jeruzalsm-ca, ki ga imajo tudi Varaždinci radi. kakor nam je zatrjeval gostoljubni gazda. Po poročilu glavne uprave JPD, je naslednji dan predsednik R- Kneževič podal ostavko celokupne glavne uprave v znak protesta proti zapostavljanju in krivicam, ki jih mora trpeti profesorski stan. V znak solidarnosti eo sledile burne aklamacije navzočih. Naito se je zvrstila dolga vrsta govornikov, ki so vsi bolj ali manj ostro obsojali mero- Pri lenivosti črevesja je naravna FRANZ-JOSEFOVA grenčica prijetno, dobro delujoče domače sredstvo, ki zmaojfiaje težave, ker često dobro delujejo ie male količine Ogl. ref. S. bf. »174/36. dajne faktorje, ki so zakrivili, da so pripadniki profesorskega stanu prišli v tako kritične materialne prilike. Pa ne 6amo na svoj težavni položaj so opozarjali govorniki, nego so tudi drastično slikali žalostne razmere, v katerih je danes naša srednja šola. Predmod ostre kritike je bilo pomanjkanje primernih šolskih zgradb prenapolnjenost razredov, ki onemogoča slehrno uspešno delovanje, vzdrževanje zavodov s prevelikim številom vzporednic, ki bi se morali razcepiti v več zavodov. K debati se je prijavilo tudi več slovenskih profesorjev, ki so predlagali predvsem reformo predpisov za izdajanje učbenikov in pa sprožili vprašanje poenostavljenja šolske administracije. Seveda so tudi ti prav kot ostali govorniki po večini govorili za materialno izboljšanje položaja zlasti mlajših in za reaktiviziranje onih tovarišev, ki so od zadnjih redukcij še vedno brez službe. Zahteve in predlogi so bili vnešeni v resolucijo, ki jo bo glavna uprava predložila na vseh merodajnih mestih- Debata, ki se je zavlekla do druge poi>ol-danske ure, je bila stvarna in na visim, tako da se prerokovanja o burji in viharju na kongresu niso uresničila. Po sprejetju resolucije so se vršile vo;it-ve. pri katerih je bila z malimi spremembami izvoljena stara uprava z R. Kneževi-čem na delu. Z zavestjo, da smo z udeležbo na kongresu storili svojo stanovsko dolžnost, pa tudi s prepričanjem, da najbrž* tudi ta kongres še ne bo najpomembnejši mejnik v razvoju prosvetnih prilik v naši državi, smo se popoldne začeli razhajati A. G- niso mogle izpovedati kaj bistvenega. Domnevo, da je Senekovič umrl zavoljo padca s kolesa, je ovrglo raztelesenje, ki je pokazalo, da so bile rane na roki in glavi zadane z nekim okroglastim železnim predmetom. Udarec na roko je bil tako močan, da so 6e kosti dobesedno razdrobile, a udarec na desno stran glave je razbil lobanjo in so možgani zaradi tega na levi strani otrpnili. Nastopila je krvavitev v notranjosti glave, kar je naposled povzročilo smrt. Ta dejstva potrjujejo, da gre za napad. Tudi nepoškodovano kolo priča, da se pokojnik ni ponesrečil. Govori se, da so usodno noč okoli pol 1. videli na cesti neznanega moškega močne posiiave in v sivi obleki, ki je dalje časa hodil sem ter tja po cesti* kjer se je zgodil zločin. Žito na niivi blizu prostora, kjer so našli Senekoviča, je bilo pomendrano in je menda zločinec na tem mestu čakal svojo žrtev. Koliko je imel Senekovič denarja, še ni ugotovljeno. Pokojnik je usodno noč igral v gostilni za večja zneske in si je baje tudi izposodil večjo vsoto denarja. Preiskava se nadaljuje in "ie pričakovati, da bo zločinec kmalu razkrinkan. V zvezi z roparskim napadom so orožniki aretirali včeraj še dve osebi, tako da je zdaj pet osumljencev izročenih ptujskemu sodišču. Pogreb tragično preminulega posestnika Senekoviča FVanca je bil v soboto" popoldne na Haidini. Na zadnji poti ga je spremljala velika množica ljudstva. Udeležila sta se pogreba tudi domača gasilska četa in Lovsko društvo iz Ptuja. Ob grobu se je od svojega lovskega prijatelja poslovil tajnik Lovskega društva g. Maziu z ganljivim govorom. nato pa so lovci oddali salvo v zadnji pozdrav tovarišu. Točno plačo] »Jutru« naročnino Varuj svofcem zavarovalnino Domače vesti * Novi dekani zagrebškega vseučilišča. Na zagrebškem vseučilišču so izvoljeni za dekane za tekoče šolsko leto naslednji redni profesorji: na filozofski fakulteti s farmacevtskim oddelkom dr. Rudolf Cesarec, na juridični fakulteti dr. Ivo Krbek, na bogoslovni fakulteti dr. Janko Simrak, na medicinski fakulteti dr. Anton Šercer. na veterinarski fakulteti dr. Lovro Bosnič, na tehnični fakulteti inž. Miroslav Plohi, na polje-deljsko - gozdarski faknlteti inž. Stanko Flogl. — Profesorski svet ekonomsko-ko-mercialne visoke šole pa je izvolil za rektorja rednega profesorja Filipa Lukasa, za dekana pa rednega profesorja dr. Josipa Nagva. SAMO SE DNI LETNO BLAGO PO IZREDNO NIZKIH CENAH: MANUFAKTURA Ot^VCVtv * Spominska plošča Henriku Friedlu na Marjanu. V Split bodo prispeli te dni člani uprave Jugoslo venskega šumarskega združenja iz Zagreba. V Splitu se bo vršila seja upiavnega odbora, potem pa bodo odborniki odkrili na pročelju zgradbe priro-doslo^nega muzeja na Marjanu spominsko ploščo pokojnemu gozdarskemu svetnika Henriku Friedlu, začetniku akcije za ureditev gozdnih nasadov na Marjanu. Henrik Friedl je služboval kot gozdarski svetnik v Splitu od leta 1884 do 1893. Slovesno odkritje spominske plošče bo v nedeljo 12. julija. *Graditev zagrebške zvezdarne. V prisotnosti rektorja zagrebške univerze dr. Hondla. prorektorja inž. Stipetiča in direktorja geofizičnega zavoda prof. dr. Škreba so bili položeni temelji novega paviljona za zagrebško zvezdarnico. Ta paviljon bo priključen geofizičnemn zavodu, ki je zgrajen v pnviljonskem sistemu. Aparat za novo zvezdarnico je bil dolgo časa v Beogradu v skladišču blaga, ki smo ga dobili na račun reparacij iz Nemčije. Sredstva za zgraditev novegra paviljona so bila zbrana v Zagrebu deloma s prispevki zagrebške tehnike, deloma s prispevki privatne iniciative. Nova zvezdarnica je državna ustanova. katero gradi mesto Zagreb za državo. pričakujejo se pa od države primerne dotacije. SJ5S vrst vonjev KOLIČKE VODE 1 /4 litra samo Din 12'— Drogerlja KASC IVAS, Nebotičnik tel. št. 35-20 * Prenos teniških tekem Nemčija.Jugosla-vija iz Zagreba. Uprava radiofonske oddajne postaje v Ljubljani javlja radijskim naročnikom, da bo oddajala reportažo o teniških tekmah Nemčija;Jugoslavija v Zagrebu v slovenskem jeziku v dneh 10., 11. in 12. od 17. do 18. ure. Poročal to g- Er-nest Nagv, eand- iur. * Enotne karte za potovanja z železnico in parniki so, kakor je »Jutro« že kratko poročalo, uspeh sporazuma med predstavniki prometnega ministrstva in glavnih pa-robrodnih družb. Kdor bo-reckno-hotel potovati na otok Krk, bo lahko že na ljubljanski železniški postaji kupil vozovnico do Krka, ki bo veljala za vožnjo po železnici in parmkih. V pristanišču se ne l>o treba brigati za vozovnico s parnikom. Potniki se bodo lahko posluževali vseh parni-kov jadranske, dubrovniške in zctske plovbe. ki so s predstavniki prometnega ministrstva že sklenile dogovor. Direktne vozr ne karte veljajo dva meseca in se lahko jx>tovanje nastopi katerikoli dan v tej dobi. Doslej so veljale karte samo dva. največ štiri dni. V novi tarifi so predvidena tudi krožna potovanja po Jadranu in si lahko turisti nabavijo enotne vozovnice za taka potovanja na kaki večji železniški postaji. Začasno bodo take vozovnice, veljavne za železnice in parnike, na razpolago samo na 60 večjih železniških postajah in v 60 pristaniščih. Prekinitev vožnje z železnico je dovoljena po novi tarifi za eden dan. na morju pa za tri dni. Vozna karta. izdana za relacijo Split-Sušak, Dubrovnik-Sušak. Hercegnovi-Sušak. Met-kovič-Sušak, bo veljala tudi za potovanje do Trsta ali Benetk brez vsakega doplačila. Ravno tako se ho tudi prtljaga naravnost pošiljala z železnico ln parniki. Samo za prenos prtljage iz vlaka na parnik ali narobe bodo morali potniki sami skrbeti. Skupine osmih oseb uživajo pri direktnih vozovnicah 30 odstotni popust. Za šport iti sončenje C r e m a universa* TOJA« Velika doza Din 12.—, manjša doza Din 6.— * Jugoslovenski Tourinjr klub, podružnica Ljubljana. Gajeva 3 obvešča vse kolesarje, kateri se želijo udeležiti ciljne vožnje na olimpiado v Berlin od dne 1. do 10. avgusta t. 1- da sprejema prijave in potrjuje prevožene kilometre. Vožnje se mo-reio udeležiti vsi kolesarji z zahtevo, da dnevno prevozijo najmanj 120 km, in dame najmanj 80 km- Vsak udeleženec prejme plaketo »01yflHpia<- Prijaviti se je treba najkasneje do 20. julija t. L v pisarni Gajeva 3- Prijavnina BiM 1.—. * Prodaja neuporabljenih znamk v filate-Dstične svrhe. Jugoslovenska filatelistična zveza v Beogradu se je pritožila pri poštnem ministrstvu, da imajo filatelisti pri nakupovanju neuporabljenih znamk v filate-listične svrhe razne ovire. V poštnih uradih se jkn ne dovoli, da bi znamke zbirali in tako sploh ne morejo dobiti vseh znamk, ki jih izdaja poštna uprava. Te ovire občutijo posebno oni filatelisti, ki dobavljajo za inozemstvo serije znamk. Ker ima država od prodaje znamk velike koristi, je poštno ministrstvo zdaj odredilo, da morajo vse pošte v krajih, kjer delujejo fila-telistični krožki iD trgovci z znamkami, onim. ki se legitimirajo z obrtnim listom ali z legitimacijo strokovne organizacije, omogočiti zbiranje znamk po želji. Poštni uradi naj za prodajo znamk filatelistom odredijo posebne prikladne ure. * Smrt zaslužnega zdravnika. V Zagrebu je umrl sarajevski zdravnik dr. Veko-slav Kušan. star komaj 46 let. Dr. Kušan je dovršil svoje medicinske študije v Pragi in na Dunaju, potem pa se je specializiral kot internist. Uspešno se je udejstvoval na polju socialne medicine in v protituber-kulozni borbi. Velik ugled si je pridobil tudi v inozemstvu. Mnogo se je bavil 8 stanovskimi zadevami in so bile vse zdravniške strokovne organizacije v Sarajevu ustanovljene po njegovi iniciativi. Dolga leta je bil tajnik zdravniške zbornice v Sarajevu in predsednik društva za pobijanje tuberkuloze. Po njegovi meiativi se je nedavno v Sarajevu vršil kongres protitu-berkiiloznih lig. katerega se pa zaradi bolezni ni mogel udeležiti. Pomembno je bilo njesrovo delo v raznih kulturnih in narodnih organizacijah. Njegove temeljite študije so bile objavljene v raznih domačih in tujih strokovnih jrlasilih. Zadnja leta je bil vodja protituberkuloznesra oddelka državne bolnice v Sarajevu. Zapustil je ženo in dva m^la otroka. Ohranjen bo v častnem spominu! LIPINSKAJA velika umetnica gostuje v soboto 11. t. m. v „CASINO" - BLED Kot zaključek elitna plesna zabava. * Namesto venca na grob pok. majorja Franca Zacherla je daroval g- dr. Ciril Po-rekar, zdravnik v Ljutomeru. Družbi sv. Cirila in Metoda 100 Din Iskrena hvala » Največja kad v Evropi. Tako je bil 2. t- m. v >Domoliubu« naslovljen članeik, ki je poročal, da so v Novem Sadu izdelali velikansko kad z vsebino 95.000 litrov- Nagla-šeno je bilo. da to najbrž ni samo največia v Jugoslaviji izdelana kad, nego najbrž tudi največia v vsej Evropi. Znano pa je, da ta kad še daleč ni največja v Jugoslaviji, zakaj sodarji v Tacnu pod Šmarno goro so že leta 3919 izdelali kad, ki je držala 145 tisoč litrov in v kateri je bilo toliko prostora. da ie lahko naenkrat plesalo 14 parov. O tej kadi so pisali časopisi in nenavadno rajanje v kadi je še marsikateremu šiškarju v najlepšem spominu. Rekord se torej pač ne da pripisovati kadi, ki dosega komaj dve tretjini one, ki je bila že davno izdelana v Tacnu pod Šmarno goro. KINO UNION, tel. 22-21 Smeh in živahen aplavz je izzvala pri včerajšnji premierski publiki sijajna burka 2 x ZAROČEN Fritz Kampers — Lien Deyers Jakob Tiedtke Predstave ob 19.15 in 21.15 uri. (popoldanska ob 16. uri odpade) Predprodaja vstopnic od 18. ure dalje * Bivši orožnik je postal hajduk. V okolici Kosovske Mitrovice je polnih 18 let služboval orožniški narednik Bajgorac. Nedavno pa je bil odpuščen tz službe zaradi zlorab in nasilnosti. Ne ve se še zakaj je tedaj vdrl v hišo kmeta Jusufa Memeta, ubil gospodarja in njegovega sina. hudo pa ranil gospodinjo. Po krvavem zločinu je divjal po vasi in grozil tudi nekim drugim vaščanom s smrtjo. Ko so prestrašeni vaščani poklicali na pomoč orožnike, je zbežal v planine. Ves okoliš je v velikem stTa-hu pred podivjancem. ker preti nevarnost, da se bo krvavo maščeval nad ljudmi, ki so pričali proti njemu. Ubežnega bivšega orož-niškega narednika, ki je postal nevaren hajduk, iščejo močne orožniške patrulje. * Razbojnik, ki mu ni mogoče soditi. Ra-dislav Radojičič iz Ratarjev v valjevskem okrožju se more pohvaliti, da so mu oblasti naklonjene, dasi je v vednem boju z njimi. Leta 1921. je bil obsojen na pet let ječe. Leta 1929. je dobil novih šest let. Letos pa ga je valjevsko okrožno sodišče obsodilo v dosmrtno ječo, ker je umoril lastnega brata. Ta stvar pa je prišla tudi pred beograjsko kasacijsko sodišče, ki je razveljavilo razsodbo okrožnega sodišča in mu stvar vrnilo v ponovno razsodbo. Kedaj pride do te razsodbe, ali če sploh pride do nje kedaj je veliko vprašanje. kajti je Radojčič pred dvema mesecema s tremi tovariši pobegnil iz zapora valjevskega okrožnega sodišča in ga še danes niso zasledili kljub vsem tiralicam in iskanju. * Sonce s svojimi žarki tvori in vzdržuje vse organično življenje na zemlji. Pomanjkanje svetlobe šikoduje človeškemu zdravju Zato na sonce in zrak toda previdno, navadimo prej kožo nanje in ne pozabljajmo n;-koli na KREMO NIVEA ali OLJE NIVEA Samo KREMA NT VE A vsebuip ETVERTT * Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz LjnMfaiie u_ Minister 4r. 8pak. aa obisku ▼ Sloveniji. Včeraj je z jutranjim brzovlakom prispel v Ljubljano prometni minister dr Meh med Spaho. Na kolodvora «o f* pozda. vili pomočnik bana dr. Majcen, direktor ie-lezniške uprave dr. FaUir in predstavniki ostalih ob Last ev m železniških uradov. Minister dr. Spaho je nadaljeval vožnjo n* Bled, z večernim brzovlakom pa se je vračaj proti Beogradu. u— Ljubljanskema občinstvu! Obveščamo cenjeno občinstvo, da ima Udruženje jugo-slovenskih nacionalnih železničarjev in t redarjev svoj XVIII. kongres letos v Ljub ljani. Kongres se bo vršil v dneh 10. do 12. t. m. Glavni dan k or g resa je nedelja 12- t. m. s pričetkom ob 10- v veliki dvorani Sokolsikega doma na Taboru. Obveščamo ljubljansko občinstvo o svojem kongresu e prošnjo, da s simpatijami sprejme v goste iugosiovenske železničarje iz vse d žave. Obveščamo pa tudi vse prijatelje našega Udruženja. kakor tudi sorodne strokovne organizacije in društva o kongresu-Oblastni odbor UJNŽB. Okusen štedlfiv Izdelek: Osješke livarne železa In tovarne strojev d. d. - Osijek Samoprodaja za Ljubljano: FRANC GOLOB, železnima - VVolfova ulica. Za Maribor: PLNTER & LENARD u— Idrijčani in prijatelji V nedeljo bo odhod v Žiri ob 5. s prvim izletniškim vlakom do Škofje Loke. Železniško karto naj kupi vsak sam. Kolesarji se odpeljejo že ob 4. izpred Figovca. Ob pol 6. odhod iz Škofje Loke. Na Visokem bodo izletniki izstopili in Šli na grob pisatelja Ivana Tavčarja. Na grobu bo govoril Zorko Prelovec, oktet Ljubljanskega Zvona bo zapel Pre-lovčevo »Poljana toži«. Ob 8. prihod v Ži-ri. Pozdravi in razhod. Ogled Žirov in kopanje v Sori. Zaradi prehrane naj se izletniki drže navodil vodstva. Zbor popoldne ob 15. Program sestanka bo zelo pester. Sodeluje oktet Lj. Zvona pod vodstvom Doreta Matula in Cimermanov trio. Po programu bo prosta zabava s plesom. Odhod iz Žirov po dogovoru. Izlet in gostovanje v Žireh bo največji praznik za Idrijčane v Jugoslaviji in Žirovoe same. Tndi žlikrofi ne bodo izostali, saj se naše brhke Idrijčanke v Žireh vneto pripravljajo, da jih bodo napravile zadostno število, pristno idrijskih, z okusno »bakalco.« Prijave za avto sprejemajo še danes in jutri v trgovini Ivan ŽeleznikaT ' na Marijinem togo.- - r*l -' ' — - ' Danes zvečer KONCERT vojaške godbe NAVRTUHOTELA ŠTRUKELJ ~ ■ - n i j u— Nove oficirske legitimacije naj dvignejo v soboto, dne 11. julija 1936 ob 8. zjutraj pri poveljstvu ljubljanskega vojnega okrožja v Maistrovi ulici, v Ljubljani bivajoči rezervni častniki z začetno črko L- n— Združenje gostilniških pbdjetij rabi članstvo, da ee udeleži pogreba dolgoletnega člana gostilničarja Ložarja Jerneja. Pogreb bo ob 5. popoldne iz Sv. Petra ceste št. 20. u_ Pevsko društvo »Slavec« vabi članstvo na letni otčni zbor, ki bo 14. t m. ob 20. v društvenem lokalu. u— Gospodinje, danes predvajamo kuhanje s patentnim loncem »Problem* na Bregu 8, ob 4. Vabljene vse. Vstop prost u— Pozor, mamice in gospodinje, dane« ob 16- z malčki v Radiem posvetovalnico. Mestni trg 23- u— Ljubljanskemu Sokolu je nakazala odvetniška pisarna dr. Iva Lulika 100 Din. iz poravnave neke kazenske zadeve. Zobozdravnik DR. L VERČON, zopet redno ordinira u— Kino Union bo ttidfi še naprej predvajal premierel Da se tudi poletna filmska sezona čim bolj poživi »n da se mnogoštevilnim prijateljem filma tudi v teh mesecih nudi čim več novih dobrih filmov, se je uprava Kina Union odločila nadaljevati s filmskimi premierami tudi preko poletnih me&ecev- Tako pridejo še ta mesec na spored burka »Dvakrat zaročen«, veliki ScVmiidtov pevski film »Zvezdni utrinki«, Claudetite Colbert v veseloigri »Poročim svojega šefa«, Kathe Nagv v senzaeionel-nem filmu »Po krivici osumljen«, Magda Schneider v veseloigri »Lizelota«, senzaci-rnelmi film o Schmelini?nvem boksmatehu z Joe Louisom o »Kanadskih petorčkih« itd.. Julijski filmski spored je tedaj prav sTeč-no izbran in bo ljubiteljem lepih filmov nudil mnogo zabavnih in veselih uric. Zaradi poletne vročine "bo v mesecih julij in avgust ob delavnikih razen ob sobotah odpadla predstava ob 16. zato pa bo publika pri večernih predstavah ob 19.15 in 21.15 v prosrtrani in hladni unionski dvorani našla dovoli veselja, zabave in razvedrila. Ob vročih, sončnih nedeljah bo v teh mesecih odpadla tudi predstava ob 15. uri, o čemer bo občinstvo obveščeno po inseraitih v dnevnem časopisju. ČATEŠKE TOPLICE Najbolj vroči (54» C) radioaktivni vrelec v Dravski banovini. Krasni uspehi zoper revmo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni. Odprte od L V. do 90. IX. V pred-in po-sezoni 10 dni zdravljenja Din 600.—, 20 dni Din 1.100.— (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, taksa). Železniška postaja Brežice tn Dobova. Prospekti: Uprava CateClrih Toplic v Brežicah, i........i........................................... n— fieatitetui trg r junija. Na lealitetnem trgu je jonlja vladala večja živahnost kakor draga leta.. V okolici in mestu je bilo prijavljenih in zaznamovanih do 80 kupnih pogodb .za celotno kupno vrednost 7,500.000 Din. Stavbne parcele so bile prodane od 50 do 300 Din m2- G pasova pivovarna v Gradcu je po svojem pooblaščencu prodala Centralni vinarni d. d. v Ljubljani svoje nepremičnine s poslopji rL št- 467 k. o. Spodnja Šiška za 400.000 Din- Koslerjevj dediči so prodali Josipinj Zor €00 nri obsegaj obo stavbno parcelo v Spodnji Šiški za 102.000 Din. Računski inšpektor y p. Bojan Drenik je kupil od dedičev po Cirilu Kocbu vilo št 10 v Nunski ulici za 435-000 Din- Izvršenih je bilo še več drugih kupčij stavbišč in zemljišč- Zaradi mezdnega gibanja in«*! stavbinskim delavstvom se kljub živahnemu povpraševanju po stavbiščih ne more ugodno razvijati gradbena akcija. Leto6 je bilo že v 6 mesecih sklenjenih do 400 kupnih pogodb za vrednost do 35 milijonov dinarjev. Iz Celja e— Kopanje v Savinji — luksus! Prejeli smo: Mestni svet celjski je na svoji zadnji seji sklenil med drugim, da je kopanje na prostem v Savinji od prvega železniškega mostu do izliva Ložnice prepovedano, da se pa smejo mejaši kopati na prostem med izlivom Sušnice in Ložnice, če plačajo sezonsko karto. Proti temu sklepu morajo protestirati vsi Celjani ne glede na stan, narodnost ali politično prepričanje. Tak sklep je mogoč le iz fiskalnih, nikakor pa ne iz socialnih, zdravstvenih ali nravstvenih razlogov. Kopanje v Savinji pri »Savinjskem dvoru« je bilo n. pr. že več desetletij dovoljeno. Tam so se kopali povečini neimoviti sloji, ki si ne morejo privoščiti kopanja v mestnih kopališčih. Na kaki pravno utemeljeni podlagi bi moral celo lastnik parcele ob Savinji v primeru kopanja na prostem plačevati sezonsko karto. ko je obrežje Savinje vendar njegovo, Savinja pa javna voda in ne last občine! Namesto da bi se kopanje v Savinji orno-gočevak) najširšim plastem prebivalstva, pa se hoče utesniti samo na one, ki imajo še kaj pod palcem. In to naj bo socialno delo? Sklep mestnega sveta je potreben takojšnje revizije, ker je povzročil med prebivalstvom upravičeno nevoljo in ostre kritike. e— Pri invalidski tomboli, ki je bila v nedeljo popoldne na Dečkovem trgu, je zadel prvi tombolski dobitek invalid Franc Medved z Ljubečne pri Celju, drugi dobitek slikarjev sin Vojko Holobar iz Celja, tretji dobitek pa posestnikov sin Stanko Jane z Miklavškega hriba. Poleg tega je bilo še 13 tombolskih in mnogo drugih lepih dobitkov. Udeležba meščanstva je bila znatno manjša nego sicer. Za uboge vojne žrtve ne bo ostalo mnogo prebitka. e— Ugotovitev. V torek smo iz uradnega vira objavili vest da je mestni delavec Anton Rupnik v nedeljo napadel in poškodoval v Lebičevi gostilni na Sp. Hudinji delavca Josipa Polnarja in Aleksandra Mesarica. Naknadno pa smo izvedeli, da se to ni zgodilo v Lebičevi gostilni, marveč je bil izvršen napad na Polnarja v Dečkovem vinotoču v Gaberju, napad na Mesari-ča pa na cesti na Sp. Hudinji. e— Škropljenje cest izvršuje mestna občina" v Splošnem zadovoljivo, pozabili pa so škropiti ulico Pred grofijo, kjer -je okrožno sodišče. Upamo, da bodo odslej tudi to ulico, ki vodi obenem v park, redno škropili. . . , ,, e_ Žrtev napadalcev. Ko se je vračal 31- letni dninar Valentin Padežnik iz Stranic v nedeljo iz vinotoča posestnika Antona Klančnika, so ga na cesti napadli neznanci s kamenjem in noži ter ga hudo poškodovali po glavi in vsem telesu. Padežnik se zdravi v celjski bolnišnici. Iz Maribora a— Docent dr. Matko v Mariboru operiran- V mariborski bolnišnici se je včeraj podvrgel težki operaciji čeljustne votline docent dr. Ivan Matko iz Ljubljane. Operacija je dobro uspela in se g. docent počuti prav dobro. Želimo mu čim prejšnjega okrevanja. a— Letošnji jubilejni V. mariborski teden bo imel predvsem gospodarsko obeležje Zato ni povsem slučajno, da bo prireditev posvečena v veliki meri tudi naši industriji, od katere živi pretežni del tukajšnjega življa. Industrija daje obmejnemu Mariboru posebno karakteristiko, saj ga nekateri imenujejo z dzirom na visoko razvito tekstilno industrijo »Jugoslovenski Manchetiter«. Za tekstilno industrijo, ki je v Mariboru na prvem mestu in za katero je namenjena posebna razstava na V. mariborskem tednu, prednjači kemična industrija. To industrijsko panogo zastopa pri nas več tvornic, ki so znane ne samo r naši državi, temveč priznane tudi v tujini. Na splošno industrijski razstavi bo prikazana poleg mnogih industrijskih panog, tudi kovinska industrija, ki je za naše narodno gospodarstvo zelo važna. Med zelo važne činitelje v razvoju mariborske in okoliške industrije moramo vsekakor šteti tudi razvoj mariborskih Mestnih podjetij, predvsem električnega. Tudi mestna podjetja bodo na tej razstavi zastopana. Nikdo ne bo oporekal, aa je Maribor eno najvažnejših industrijskih središč naSe države. Seveda se povojna industrija Maribora bistveno razlikuje od prejšnje. Zaradi ugodnih elektrifikacijskih razmer se je v Mariboru najbolj razvila tekstilna induatri-,., ki je predvojni Maribor ni poznal. Tej panogi industrije bo na letošnjem Mariborskem tednu posvečena specialna razstava. Ker bo letošnja revija industrije prirejena zelo velikem obsegu, so potrebni razseS-ni in takim razstavam primerni razstavni prostori. Zato je uprava Mariborskega tedna upoštevala željo industrijskih razstavljal cev in jim dala na razpolago vse prostore v pritličju meščanske šole v Cankarjevi ulici. Številne prijave mariborskih industrijskih podjetij vseh panog jamčijo, da bosta velika splošno-industrijska in specialna tekstilna razstava na letošnjem jubilejnem V. mariborskem tednu res prava slika vse mariborske industrije. a— Pri okno obešeno so našli v torek zvečer v Zgornjem Radvanju St 2/a 35-let.no soprogo, trgovskega potnika Štefanijo Smolejevo, ki Je izvršila samomor t trenutku duševne zmedenosti Zapušča moža in O lnhKca otroka. a— Nekateri manjfti stavbeniki ao pod-pitan Situacija stavke stavbinskih delavcev pri manjših stavbnih podjetnikov v Mariboru in okolici v se je v toliko izpre-menila, da jo včeraj podpisalo ljubljanski sporazum pet manjših stavbenih podjetnikov in je pričakovati, da bodo sledili tudi ostali. Ti podjetniki niso svojčas podpisali kolektivne pogodbe, ker niso stavbeni gospodarji zgradb, ki so jih -letni moški srednje postave in zagorelega obraza, ki va. Petrov-Treybal, R.chter - Opočenski in Steiner- IrZiU pllL-rem?S- J*10"1*8 « Pelikan sta krenila. Partijo tz II. k >la Skalička - Fa- zekas, je Skalička dobil. V istem kolu je kor ^ ^aZl1 Treybala * ne Frydman, kakor je bilo pomotoma javljeno. Man je po III. kolu: Foltvs 3 AlMiir, o MU Firc- Kcttcu Ska- Gospodarstvo Pred obnovo trgovinskih odnašaJev z Italijo Naše store terjatve v Italiji majajo četrt mMjarde M* Iz Beograda poročajo, da se bodo v prihodnjih dneh vršile konference med zainteresiranimi ministrstvi glede vprašanja obnove naše trgovine z Italijo po ukinjenju sankcij odnosno protisankcij. Postavijo naj se smernice, da ee čim bolj zaščitijo interesi naših izvoznikov. V tej zvezi bodo prouči li tudi problem naših starih terjatev v Italija, ki znašajo v celoti skoro že trt milijarde dinarjev. Po podatkih Narodne banke znaša saldo naših klirinških terjatev v Italiji 41.1 milijona lir t. i. okrog milijonov Din; k t »mu pa je treta še prišteti terjatve nasproti italijanskim uvoznikom, k! meo bile vplačane v kliring. ker je po uvedbi sankcij prenehalo vplačevanje na klirinški račun s strani italijanskih uvoznikov. Te terjatve ee cenijo na okrog 100 milijonov Din. Izgledi za obnovo trgovine z Italijo ni-m trenotno preveč ugodni- v poučenih krojih računajo p tem, da bo mogoče obnovil i Irgovtno v višini ene tretjine prejšnjega obsega. ZlaMi ni računali s tem, da bi v staTem obsegu obnovili izvoz lesa v Italijo. Po informacijah italijanskih lesnih uvoznikov, ki so že vrsto let v trgovinskih odno-šaiih z našimi trgovskimi krogi, bo v tretjem četrtletju malo možnosti za naš izvoz lesa, kar je federacija italijanskih uvoznikov lesa že izdala dispozicije za uvoz lesa v tem četrtletja po katerih bo Italija uvažala les predvsem iz Avstrije. Nemčije. Švice in Albanije. Obseg našega izvoza v Italijo po končanih sankcijah bo docela odvisen od tega. koliko bomo mi lahko iz Italije uvažali, kajti novi režim uvozne kontrole, ki je stopil v veliavo 1. julija t. 1., uveljavlja pniKip lOOodsrtotne kompenzacije ln je posebno strog nasproti dosedanjim sankcijskim državam ter dovoljuje uvoa iz sankcijskih držav izključno 1« nt podlagi uvoznega dovoljenja trgovinskega ministra, ne glede na to, v katero kategorijo je uvrščeno dotično blago. Pri tem je treba tudi vpoStevati plačilne teficoče zaradi starega dolga. Zato bodo v Beograd« na me-rodajnih mestih predvsem obravnavali vprašanje. kako zmanjšati te stare terjatve- V poučenih krogih so mnenja, da bo mogoče ta saldo naših terjatev, ki znaša skoraj četrt milijarde, zmanjšati le na ta način, kakor smo to storili glede Nemčije. V takem primeru bo potrebno, da bo tudi naša država z večjimi naročili prispevala k likvidaciji salda, kakor je t« storila zaradi zmanjšanja nemškega salda. Anglija nun je skinfla kempeasaeijske keu-ti agente Kakor je znano, je Anglija dovolila naii državi, ker je bila hudo prizadeta zaradi sankcij, specialne uvozne kontingente v vrednosti 100 milijonov Din na leto. od katerih smo doslej izkoristili le okrog 30 milijonov. Po vesteh iz Beograda je angleška vLada pismeno obvestila našo vlado, da prenehajo ti kontingenti veljati na dan ukinjanja sankcij, t j. 15. t. m. Po 15. juliju ne bodo veljali ti kontingenti za ono blago ki je ie na pcrtu, če ne bo prispeto v Anglijo še pred 15. julijem. Pričakovati je pogajanja z Anglijo, in sicer tudi zaradi tega. ker spada Anglija med neklirinSke države, glede katerih velja uvozna kontrola. Od 25. junija, odkar smo uvedli za določene vrste blaga uvozno kontrolo. Narodna tanka ni izdala nobenih uvoznih dovo. ljeni za uvoz iz Anglije. Seveda pa je treba upoštevati, da smo pred uvedbo sankcij uvozili iz Anglije znatne količine blaga, zlasti tekstilnega. IZDELEK; UNION. ZAGREB rekcijj državnih rudarskih podjetij v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo strugar akega stroja za direkcijo državne železarne v Varešu. =: Dobave* Uprav« I. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu sprejem« do 9. t. m. ponudbe za dobavo izolirnih cevi za montažo pircmetra in porcelanastih cevi za prirometre, do 20. t. m. za dobavo 1.010 kg pocinkane pločevine Dne 16. julija bo pri upravi ofertna licitacija za nabavo 4XXX) kg bakrenih cevi Direkcija drž-rudnika Kreka sprejema do 20- t m. ponudbe za dobaivo 500 hrastovih pragov. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. t. m. ponudbe za dr>bevo zidne opeke, bitumena. žitnikov bitumizirene jute. hrastovih stebrov. remeHnov in raznega lesa. 02 rajni h lesenih št ako t in gozdnih drogov. Direkcija drž rudnika v Kaknju sprejema do 16. t. m ponudbe za dobavo cevi iz medi. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo 30 krilnih sesa!k raznih železnih vijakov z maticami in bakrenih zakovic Komanda podmorske flotilje v Tivtu sprejema do 30-t. m ponudbe za dobavo raznih električnih žam;r Sporazum glede kabla Dunaj—Beograd Iz Beograda poročajo, da &ta predsednik vlade dr. Stojadinovič m avstrijski poslanik na našem dvoru dr. Sehmidt podpisala S. t. m. sporazum med našo državo in Avstrijo o polaganju telefonskega kabla na progi od avstrijske meje preko Maribora in Zagreba do Beograda. Ta sporazum je podpisan na osnovi sklepov mednarodne konference o telefonskem prometu, ki je bila lani v začetku oktobra v Beogradu. Na tej konferenci je bilo med drugim sklenjeno, da se morajo na teritoriju naše države nemudoma zgraditi (poleg obstoječih) Se naslednje mednarodne zveze: Beograd—Dunaj, Beograd—London, Beograd—Berlin, Beograd—Pariz, Beograd—Curih, Beograd— Praga, Zagreb—Curih. Zagreb—Berlin Za^ greb—Praga, Zagreb—Dunaj, Ljubljana— Dunaj, Ljubljana—Graz, Maribor—Graz nadalje dve liniji za radijske prenose in tran-ratn« linije Berlin—Sofija, Berlin—Atene, Berlin—Carigrad in Dunaj—Sofija. Vsega bi bilo torej zgraditi 15 novih linij poleg ie 11 obstoječih. Sporazum, med našo driavo in Avstrijo, ki je bil te dni podpisan, pravi v uvodu, da razvoj telefonskega prometa, zlasti pa stalno naraščanje prometa z Balkanom in 7. vzhodnimi državami, zahteva nujno zgraditev telefonske kabelske svete za dolge linije. Ta nujnost je bil« fe priznana leta 1927. na sestanka po&tnih uprav obeh dr-ž?v na Bledu. Že takrat je bilo določeno, da f e položi kabel Dtntaj—Graz—Maribor—Slovenska Bistrica—Zagreb—Beograd. Na osnovi tega dogovora je avstrijska poštna n prava ie leta 1928. položila kabel za dolge proge od Dunaja preko Graea do jugoslovanske meje pn Mariboru, medtem ko na$a država v tem pogledu doslej še nič »i storila. Ta kabel pa postaja vedno nuj-nejši, zlasti ker r pravcu od Zapadne in Severne Evrope v smeri proti Beogradu, Atenam, Sofiji in Carigradu stalno narašča promet. Zato je bilo sklenjeno, da se mora ta kabel nemudoma zgradit!. Po izkuSnjah nemške avstrijske poštne »prave je računati, da se bo po zgraditvi kaMa promet, zlasti tranzitni, znatno dvignil (v petih letih za l nenadnega znatnega dviga cen. Zlasti na ameriških borzah 60 tečaji v nekaj dneh poskočili za. okrog lOVo Povod za to dviganje oea so neugodne vremenske razmere v Zedmjenih državah odkoder prihajajo Alarmantne vesti. Že' prej je suša povzročila veliko bojazen glede letine, nedavno pa je nastopila v državah srednjega zapoda, kjer pridelujejo največ žiita, strašna vročina. ki je ponekod letino cfocela uničila. Iz New Yorka poročajo. da znaša doslej Škoda, ki jo je povzročila ta vročima, okrog 300 mili jonov dolarjev- V severni Dakoti je zaradi silne vročine poginilo tudi precei žfrvine. Predsednik Roosevek je že uvedel akcijo za pomoč prizadetim farmarjem, ki jih je okrog 200-000. Pridelek v Zedinjenih državah bo vsekakor znatno manjši. Pri tem je treba še upoštevali okotuost, da svetovni trg nima več ne razpolago ogromnih množini žita. loi smo jih prej prenašali šz enega leta v drugo. Po podatkih angleškega statistik« Broomhalla (Liverpool) 90 1. junija 1934. mašade vidne svetovne zaloge pšenice Se 464 milijonov bušljev, lani 381 milijonov, letos pa le še 2B5 milijonov bušljev. Nadaljnje zmanjšanje svetovnih zalog pri izredno slabi letini, bi lahko ogrožalo sigurnost svetovne oskrbe do prihodnje letine. Zato kriva poslabšanje letine mnogo večji vpJdv na razvot cen kakor v prejšnjih letih, ko so bile svetovne zaloge še nim»4o večje. = v trgovinski register ae je vpisala tvrdka Malner a Ko, Ljubljana (izdelovanje in prodaja barv, lakov in firnežn ter v stroko spadajočih predmetov.) — Pri Mohorjevi tiskarni in knjigoveza! družbi z o. z. v Celju je sedaj vpisano kot obratni predmet: izdajanje in razpečavanje knjig, prodaja devocionalij, muzikalij, pisarniških ia šolskih potrebščin; kot poslovodja je vpisan dr. Franjo Kotnik, ravnatelj v Celju. Iz tvrdke Gerkman Ludvik, tekstilna tovarna »Lava«., je izstopil Hinko BreČko, industrijec v Laškem, in nadaljujeta družbo ostala dosedanja družabnika Gerkman Ludvik in Franjo. — Pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani je izbrisan član upravnega sveta Rado Hribar, vpisan pa je dr. Josip Kamušič, odv. v Ljubljani. Prokurista Ivan Hieng in dr. Janko Berce sta dobila značaj ravnatelje-vega namestnika. — Pri tvrdki »Gradivo«, družba z. o. z., preje C. Piekel, se izbrišeta poslovodji Josip Lehan in Frane Balanč, vpišeta pa sc inž. Boris Hribar ia Minko Battelino, oba industrijca v Ljubljani. — Pri Škofjeloški predilnici, družbi z o. z., sta se vpisala poslovodji Pavel Markgraf in Gustav Horak, oba industrijca v Kranju. = Jesenski velesejm. Kakor smo že poročali, je jesenski velesejm za nekaj dm preložen, in se ne bo vršil od 29. avgusta do 9. septembra, marveč od 1. do 13. septembra. Tudi železniška uprava je sedaj dovolila to spremembo in to veljata ugodnost 50% popusta na železnicah za odhod v Ljubljano r Času od 27. avgusta do 13. septembra in za povratek od 1. do 18. sep. tembra. = Ponovno znižanje diskonta v Ntaosan-«ki. Nizozemska banka je te dni ponovno znižata svoj diskont od 3-5 na 3*/« Konkura je razglašen o imovini tvrdke Strlič in drug v Dobračevem pri fflreh (upravnik mase Fran Primožič ,posestnik v žireh) prvi zbor upnikov prt sreskem sodišču v Logatcu MX julHa ob prijavni rok do 12. avgusta, ugotovitveni narode 17. avgusta. = Povišanje glavni ee. Družba »Astra« d d., industrija kemičnih proizvodov (Beograd). ki spada v koncem londonske Pho-nix OH and Transport Co (proizvaja tehnična olja in mesti v haniimfc v Zagrebu, Novem Sadu in Fetrovgrmda) je po odobren j« trgovinskem ministm riTiria glavnico od 6 na 10 miiijooor Dm. = Odtok »lata is Fraaef)e se je ■stavil Poslednji izkaz Franeoske banke od 26. junija zaznamuje po nekaj mesecih stalnega odtoka zlata prvikrat malenkostno povečanje zlatih rezerv, m aieer za M milijonov na 53.999 milijonov francoskih frankov, medtem ko je znašal v zadnjem tednu odtok zlata 609 milijonov, v predhodnih 2 tednih pa 960 in 1600 milijonov. Seveda pa ta dotok zlata de ne pomeni, da js devizna bilanca docela izravnana, kajti poslednji izkaz zaznamuje ie vedno odlAk deviz zs 188 milijonov. Po izjavi francoskega finančnega ministra je zadnje dni prišlo do dejanrirega večjega dotoka zlata. Portfeij privatnih in za-kladnih meme je nadalje zelo vSKk in znaša 21 milijard frankov, dočim je lani v tem času znaš«] le 8 milijard. Zaklsdne menice 60 ločeno izkazane v višini 13.8 milijarde frankov. To je vsota, za katera se je država pri Francoski banki zadolžila v letošnjem letu, ko ni našla druge moinoriH za kritje deficitov državnih financ. = Ikftavs, Dne 9. juAjja bo prt upravi vojno . tehničnega zavoda v Kragujeveu ofertna licitacija za dobavo papirja in dragih pisamiših potrehtt&in ter 1400.000 kg jekla, 10. t. m. za dobavo 13.000 kg profU nega želesa, 14. t. m. m dobavo 100.000 ofeoosivnih bomb (telesa), risanega jeUa, železa in 5.832 kg orodnega jeUa 16, t m. aa dobavo 10.000 kg medi in kompletnega rezervoarja za pljn, IS. t. m. aa dobavo 2,600 m parovodBdb cevi in 5 lokomotiv. Dne 25. t. m. bo pri komandi mornarice r Zernimu pismena ofertna Hejtaeija sa dobavo rasne Uvee vrvi in podBk«M jeklene žice, 10. avgusta pa aa dobavo raznega kabla. Dne 23. t. m. bo v pisarni toženjerlje štaba dravske divialjske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za popravilo konju«, niče r Mariboru. Dne 30. t. m. bo prt di- Borze 8. julij Na ljubljanski borzi so ofioielni tečaji deviiz ostali skoro brez izprememb- V privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.92 in v angleških funtih po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so hiti zaključki v avstrijskih šilingih po 8.80. v angleških funtih po 238. v grških bonih 27-8750 in v španskih pezetah po 6.50. Nemški klirinški čeki so se trgovali Ljubljani po 13-88, v Beogradu po 13-75 in v Zagrebu po 13.80. od nosno za konec julija po 13.70. Italijanske lire notirajo v privatnem klrri-nigu v Beogradu 311 — 321. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda notirala 366 — 36S brez prornefta (v Beogradu zaključki po 366 — 366.50). Promet pa je bil v 7°/o Blairovem posojilu po 75 (v Beogradu) po 74-50) in v delnicah PAB po 231 (v Beogradu po, 232 — 232.50). I »P117/ Ljubljana. Amsterdam 2962.43—2977.03, Berlin 1752.05—1765 93, Bruselj 734.62— 739.68, Curih 1424.22—1431.29, London 217,84—219.90, Newyork 4311.81—4348.13, Pariz 288.32—289.76. Praga 180.76— 181.87. OUrfh. Beograd 7, Pariz 20.2450, London 15.3250, Newyork 305.25, Bruselj 51.60, Milan 24.10, Madrid 41.95. Amsterdam 208.0250, Berlin 123.20. Dunaj 57-85, Stockhcim 79, Oslo 77, Kobenhavn 68.40, Praga 12.70, Varšava 57.70, Budimpešta 60.50, Aten« 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 366—368, za sept.—okt. 366 den., 4% agrarne 48 den., 6% begluške 68.75 den., 6% dalm. agrarne 66 den., 7% invest. 83.50 den., 7% stabiliz. 82—83, 7% Drž. hip. banka 85 den., 7% Blatr 74—75, 8% Biair 83—84; delnice: PAB 232—234. Beograd. Vojna škoda 365.75—366 (366 —366.50), 4% agrarne 48.5&-49, 6% be-gluške 69.25—70 (69-50-69.75), 7% invest. 83.50—84.25 (84), 7% stabiliz 83— 84 (83), 7% Blair 74^0—76 (74.50), 8% Blair 83—84, Narodna banka 6250 den., PAB 230—233 (232—232.50). ŠPORT Waterpolo v Ljubljani že marsikdo, Id so mu vsaj malo naše športne prilike, se je z začudenjem spraševal, kako je mogoče, da kljub vsem napredkom plavalnega športa, ni vidnejšega uspeha pri najlepši vodni igri. pri w»-terpolu. V plavanju m skokih smo Slovenci večkratni državni prvaki, v vraterpohi pa pobiramo le zadnja mesta in le redko se nam zasmeje sreča in nam pomaga do majhnega uspeha. Waterpolo je sama po sebi ena najlcp-ših, obenem pa najtežjih tn najnapornejših iger. Zahteva od igrača absolutno obvladanje plavanja in zopet plavanja ter končno — žoge! Potreben je ogromen trening, da se doseže vsaj povprečno znanje. Ne meseci, dve, tri leta morajo poteči, da se doseže vsaj delna popolnost. Naši Ilirijani, saj Jih moramo, vsaj za Sedaj smatrati kot edine predstavnike slovenskega plavalnega športa, absolutno ne trpe na pomanjkanju treninga. Tehnični del, obvladanje žoge in plavanje je vsekakor dovoljno! Vendar, kje »o uspehi!? In zakaj jih ni! Deloma moramo opravičiti neuspehe, sicer na račun vodstva, s tem. da so trenirali v petih letih Birijane kar štirje trenerji. In to vsak na svoj način vsak drugače! Radi tega sicer nj nastal v znanju igračev nikakšen kaos, temveč moramo reči, da je v tem tudi mnogo koristnega," toda posledice tega treninga se bodo pokazale morda šele letos ali pa celo pozneje. Nikakor pa ni moglo koristiti takrat, ko se je trener pojavil štirinajst dni pred državnim prvenstvom in mesto, da bi svoj čas izrabil v izboljšanje tehnike, je ubijal igračem v glavo igralne sisteme svoje domovine tn rezultat je bil seveda vedno enak ničli! In tako stojimo pred dejstvom, da razpolagamo z lepim Številom odličnih posameznikov. katere bi v svoje vrste sprejeli najboljši klubi, ne moremo pa oziroma doeedaj nismo mog4j sestaviti neke celote, moštva, ki nas bi dostojno reprezentiralo te pokazalo naše faktično moč in znanje Druga rak rajna naših uspehov pa je pomai l^ange tekem. Potekle so sezona, ko ni ilirijanska ekipa odigrala niti ene tekme do državnega prvenstva, kjer se je potem znašla pred dejstvom, da more v dveh dneh odigrati kar štiri do pet tekem, poleg tega morajo pa vsaj trije a^ štirje waterpolisti nastopiti tudj v plavalnih disciplinah in včasih najtežjih! Da smo potem zasedali zadnja mesta ni prav nič čudnega za vsakega, ki pozna napor plavačev na državnih prvenstvih, ko je potrebno absolvirati ves program, včasih z nezadostnim številom plavačev Da ni bito mogoče prirejati tekem, ne zadene pač nobena krivda vodstva, ker nas je peč težki f jnančfc i položaj prisilil k temu. Na ju goslovenske klube, ki so povečini zelo oddaljeni (Dubrovnik, Split) skoraj vsled prevelikih stroškov ni računati. Z bližjimi Inozemskimi (Trst, Gradec, Celovec) pa se le po izredno srečnem naključju sklene tekmovanje. Zaenkrat trpimo pri na8 na pomanjkanju plavalnih sekcij, to-da* kakor se zdi se bo položaj kmalu izboljšal. Ilirija se bavi resno z vvaterpolom nekako šest, sedem let. Treniralo se je veliko, uspehi pa so precej menjajoči. Ko so se še vršile velike borbe med Ilirijo in Primorjem za pod se. vezno prvenstvo, so bile pač vse sile in misli okupirane z delom. kako osvojiti prvenstvo Ko pa je ilirijanska sedmorica pričela domjnirati v tej panogi, pa smo se povzpeli korak naprej, gledali smo že na državno prvenstvo. V vsej tej dobi se je Ilirija izkazala kot najmočnejši celinski klub v državi, vendar je le s težavo konkurirala obmorskim. Šele po dolgem in napornem treningu se ji je posrečilo .da se je postavila v isto vrsto s splitskim Jadranom in celo pregazila sušaško Viktorijo, dočim dubrov. niškemu Jugu dosedaj še ni mogla do 21-vega. Pravzaprav je že s tem samim dosežen precejšen uspeh. Kajti če pomislimo, da imajo obmorski klubi zaradi dolgotrajne tradicije nekak monopol v vaterpolu in da jim ga Ilirija nekako kazi, včasih celo prav občutno, vidimo, da je nekak uspeh vendarle tu Lepše rezultate pa je dosegla Ilirija na svojih mednarodnih prireditvah. Doseže so bili odlični rezultati z nekaterimi prvovrstnimi madžarskimi in avstrijskimi klubi. Vedno je dosedaj bil slovenski waterpolo sam kot tak nekako dostojno reprezentiran, če smo pa pogledali plavalne uspehe in Jih nato primerjali z uspehi v waterpolu, smo uvideli ogromno razliko. V letošnji sezoni kaže, da se stvar nekako popravlja. Pod vodstvom novega trenerja, ki je član enega najboljgih moštev Madžarske^ trenira dnevno ilirijan-ske ekipa, kj .ie letos prvič sestavljena iz samih waterpolistov-specialistov. Pozna se predvem, da je imela priliko trenirati v zimskem bazenu, kar bo seveda k formi precej pripomoglo Rezultat, ki je bil dosežen v Gradcu napram štajerskemu prvaku, govori o veliki formi našega moštva. Pa tudi izjava trenerja, ki jo je dal takoj ob svojem prihodu, nam daje upanje, da bo letošnje leto boljše, uspešnejše. V splošnem pa moramo odkriti reči: Popularizirati je treba ta šport- Neznan je dosed&j še našemu kmečkemu prebivalstvu. Reči moramo in to z veseljem, da se je v zadnjih letih mnogo pripomoglo k temu. Vsa čast in hvala Iliriji ki je, skoraj na svoje stroške s svojo ekipo potovala po deželi in privabljala mladino v plavalne vrste. Blagorna tržišča ZTTO + CMeago. 8. julija. Začetni tečaji: pšo-: za julij 106.875, za sept. 107, za dec. 109; koruza: za juBj 82.75, za sept. 80.25, za dee. 77.625. + WinnJpeg, 8. julija. Začetni tečaji: pienlea: za julij 92, za okt. 91, za dec. 91.25. + Nevosadaka blagovna borza. (8. t. m-) Tendenc« prijazna. Plenica (stara): baska, sremska in banatska 120 — 122: baška, okolica Som bor 119 _ 121; ladja Tisa 123 — 125; ladja Begej 122 — 124; slavonska 131 — 123 Ječmen: baški in sremski novi 64 kg 78 — 80. O ve*: baski, sremski in slavonski 100 — 102. Koruza: baška in banaitska 97 — 99. Meka: baška. sremska, slavonska in banadska »Og« in »Ogg« 197 — 207 50; »2» 177,50 — 187-50; »5« 157.50 — NCTJ50; »6« 137,50 — 147.50; »7« 117-50 — 127.50: »8« 105 — 107.50. Otrobi baški, sremski in bsnatski 85 — 90 -f Bodimpeitonska terminska borza (8. t. m.) Tendenca prijazna. Koruza: za julij 12.38 — 12.40, za avg. 12.35 — 12.38, za sept 12.25 — 12.27. BOffllAi 4- Liverpoei, 7. julija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za julij 6.79 (prejšnji dan 6.78), za dec 6.27 (6.27). -f- New York, 7. julija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za julij 12.59 (12.52), za dec. 11.85 (11.78). Zanimiv nogometni turnir V soboto in nedeljo na igrišču Hermesa Da ne bodo ostali Ljubljančani prihodnjo nedeljo brez nogometnih prireditev, je poskrbljeno. V dneh od 10. do 12. t. m. bodo v Ljubljani zborovali delegati železničarjev iz vseh delov države ter je pričakovati. da bo zbralo v teh dneh v Ljubljani do 800 delegatov-železničarjev UJNŽB. Ob tej priliki se bodo odigrale nogometne tekme železničarSkih klubov za pokal g. ministra saobračaja in Oblastnega odbora Udruženja jugosl. nacionalnih železničarjev in brodarjev Ljubljana. O klubih, ki bodo nastopili v soboto in nedeljo, bomo poročali prihodnjič. Ljubljanski plavalni podsavez. Za tekmo proti Celovcu so določeni naslednji plava« Ilirije: 200 m prosto: Wilfan, Mi-halek. 200 m prsno: Cerer, Bjnder. 100 m hrbtno: Wilfan, Schell, 4X100 m prosto: Witfan, Cerer, Ziherl, Mihalek, skoki: Ziherl, Kržan. Waterpolo: Linhart, Jam-nik. Otruba. Fux, Lenart, Jesih, Čuden, rezerva Mihalek, Vrankar. Dame: 100 m prosto: Bradač, Groschel. rezerva Lam-pret 100 m prsno: Binder. Fine. 3X100 m mešaro: Binder. Bradač, Groschel, rezervi: Lampret. Fine. Skoki: Kržan. Vsj navedeni naj si preskrbijo trikoje pri Otrubi. Odhod je v soboto ob 15.30 izpred kopališča Birije. Službene objave LNP 30. seja k o. dne 7. VEL 1985. Kaznujejo se: Trček Ciril, Korotan-Lj. po § 18 k. p. z enomesečno zabrano igranja. — žohar Franc. Olimp, po 55 30. 31 k. p. s 14-dnevno zabrano igranja. — Klo-kočovnik Franc, Celje, po J 18 k. p. a tritedensko zabrano igranja. — Stakovič Ivan. Rapid, po 5$ 30 31 k. p. z uporabo iS 13. 14 k. p. s 3-tedensko zabrano igranja. — Vse kazni tečejo od dneva objave. Božič Stanko, Olimp, po § 18 k. p. e 3-tedensko zabrano igranja; všteje se suspenz in mu je kasen potekla 28. VT. 1936. — Suster Robert, Amater po I 25 k. p. s 3-mesečno zabrano igranja; všteje se suspenz in mu kazen poteče 24. IX. 1936. — Bartovič Josip, Rapid, po § 22 k. p. z uporabo SS 13, 14 k. p s 6-teden-sko zabrano igranja; vSteje se suspenz od 20. VI. 1936. do 27 VL 1*3«. m mu kazen poteče v teku 5 tednov po objavi. — Frangeš Franjo. železničar po I 24 k. p. s 6-tedensko zabrano igranja; všteje se suspenz in mn kazen poteče 7, VIII. 3996^ TI čar Boris, MaHbor, po I M k. p. % spenz in mv kazen poteče 19. IT 1937. — Kirbiš Josip, Maribor, po § 27 k. p. z uporabo §§ 13, 14 k. p. g 3.mesečno zabrano igranja; všteje se suspenz in mu kazen poteče 19. IX. 1936. Ponovno se poziva Svoboda Zagorje, da takoj pošlje zapisnik o zaslišanju igralca Mostarja Evgena v zadevi prestopka na tekmi Svoboda-Amater z dne 24. V 1936. U. o. se preda odbornik o. o. v Celju m predsednik Olimpa g. Svetek po prijavi sodnika g. Vebleta v poročilu o tekmi Ce-lje—Olimp jun. z dne 24. V. 1936 Uvede se kazensko postopanje zoper Ambroža AdoKa, Zalog. Hribarja Henija, Lopana Josipa, oba Trbovlje in Regenška Lada, Hrastnik . Športniki! Pomnite: 19* trn. bo vaš dan Tour de France V torek se je pričelo, kaikor smo že poročali, ve&ko kolesarsko tekmovanje okoK Franoije, na katerem so stantali tudi jugoslovanski kolesar,ji Abulmair, Grgac, Ljubič in Fiiket. Prva etapa je šla od Pariza do Lillea ter je znašala 258 km- Naši dirkači., katerim se mora brez dvoma priznati velika požrtvovalnost, saj so potovali na te-darke popolnoma na lastne stroške, so imeli že na prvi etapi veliko smolo. Pri St. Gemrašiu v bližini Pariza je Hermežan Abutnar padel ter si ziomil sprednje kolo. Pri tem se je tudi nekoliko ranil. Po tej nesreči »o tudi ostali trije jugostovensiki tekmovalci odstopili- ReziAaitii prvega dne so biiš: 1. Egii (Švica) 7:06-18, 2. Archaimbanid (Francija) isti čas kot Egk, 3. Bettdni (turistične skupina) 7:06.23 4- Doneels (Belgija) 7:07.15, 5. Bulla (Avstrija) 7:07.25, 6. Bautz (Nemčija) isti čas kot Buila, 7- CJoorec (luiristič-na skupina) 7:07.32, 8. Marcariilon (turistična skupina), 9. Mersch (Luksemburška), 10 Conardo (Šipanija). Vabila Moto-Hermesa, danes našega gotovo najbolj agilnega motokluba, se je odzvalo lepo števiJo tekmovalcev. Pa kaj se tudi ne ba? S»i je razpis tega tekmovanja tako nov in nudi -vsakemu vozaču toliko prilike za individualno udejstvovanje, da je sigurno. da bodo taka tekmovanja prešla v stalni športni koledar vseh naših motoiklu-bov. Kakor vse kaže, bo v nedeljo na cilju kvalitetne vožnje pred Narodnim domom na Bleiweisovi zelo živahno. Zamudniki naj takoj dvignejo razpis in prijavnice pri blagajni kavarne »Zvezde«. SK LJubljana. Seja tehničnega odseka danes ob 20. v tajništvu. Od 17. naprej obvezen trening prve skupine. Lah I, Slapar, Janežič sigurno. 2SK Hermes. Danes ad >6-30 trening L moštva na igrišču, isto ortali radi razdelitve v skoptoe. IMBBIBAJTS r. »JUTRU«? Višja sila je zmagala Zakaj ni uspela zadnja ekspedicija na Mount Everest Ruttledgcva ekspedicija na Mount Everest še ni podala sklepnega poročila o svojih doživljajih in vzrokih svojega neuspeha, vendar si moremo napraviti že iz tega, kar pišejo angleški listi doslej", dober vpogled v velikanske ovire, ki so ji zastavile skoraj ob cilju zadnji korak do njega. Rutledge se je gotovo kaj težko odločil za povelje, ki jc pomenilo odhod nazaj, ne da bi stopili na zaželjeni vrh najvišje gore sveta, a navzlic temu povelju umika je treba reči, da jc angleški alpinist pokazal mnogo poguma, mnogo odločnosti — ali duha odpovedi, kakor vzameš. Bitka je bila izgubljena in ostavil jc bojišče kot dober vojščak, ne da bi žrtvoval niti enega moža, kar bi se moralo na vsak način zgoditi, če bi angleški plezalci vztrajali na tem, da se bodo borili proti viharju in snežnemu metežt/ oziroma proti monsunu, kajti bil je ponovno monsun, ki je odpravo prisilil, da se vrne, ne da bi izboljšala niti rekorda, ki ga je pred tremi leti dosegel Smythe v višini 8500 m. Kakor pišejo londonski listi, je eden izmed vzrokov za ta neuspeh v tem, da je ekspedicija dospela kakšnih deset dni pozneje, nego je bilo določeno, do samostana v Rongbuku, ob vznožju silnega lednika istega imena, nad katerim se dviga ogromna severna stena Mounta Everesta. Deset dni se vam ne bo videlo dosti, toda pri takšnem podjetju odloči lahko vsak izgubljeni dan. Če so hoteii od vznožja Rongbu-ka dospeti do vrha, bi morali to izvršiti še pred prihodom monsuna, ki prinaša deževno dobo, strašne viharje in snežne meteže z nevarnostjo plazov vred. Monsuna je bilo pričakovati v treh tednih, kvečjemu v štirih, najpozneje sredi junija bi morali biti že nazaj, kajti gorje mu, kogar zaloti monsunska glavna sila v višini nad 5000 m. Izgubljen je brez milosti, čaka ga usoda slavnega Mummervja, ki ga je bela smrt z dvema nosačema ujela nad prepadi Nanga Par-bata, kjer je pričakala ista bela smrt tudi člane zadnje nemške odprave na to goro. Treba je šc dodati, da so bile okoliščine letos še posebno neugodne, kajti monsun je začel divjati prej nego običajno in že od konca maja so dale kratke brzojavke slutiti, da se bo ta odprava končala na isti način kakor že štiri pred njo v zadnjih petnajstih letih. Beseda o tem, da bodo poskusili plczalci še »zadnji napor«, je po- Dve sliki, ki jih je posnela Rutledgeova ekspedicija menila toliko, kakor da hočejo javnost pripraviti na neuspeh. Ta neuspeh je časten, gre za višjo, nepredvideno silo. Vendar pa je vprašanje, ali bi bilo kaj bolje, če bi monsun ne začel razsajati tako zgodaj. V nekem bengalskem dnevniku, piše neki častnik, ki je napravil že neštevilno topografskih pohodov na Himalajo, do danes še ne poznamo vseh tehničnih težkoč, ki se ponujajo plezalcem v zadnjem predelu Mounta Everesta, v višini med 8600 do 8900 m. V tem zadnjem delu gorskega orjaka se skriva velika neznanka. Kajti če bo treba plezalcem v takšni višini še kaj živahnejše »telovadbe«, če jim bo treba plezati preko strmih sten, tedaj bi lahko rekli že sedaj, da je zasedba najvišjega vrha sveta človeško nemogoča, pa čeprav bi ne bilo monsuna vmes in bi plezalci imeli več mirnih tednov na razpolago. Prav za prav nam najvišji del Mounta Everesta ni tako neznan, ker so ga med si- jajno letalsko ekspedicijo 1. 1934. prefoto-grafirali od vseh strani. Toda navzlic temu, si je kaj težko ustvariti pravi pojm o strminah pod vrhom, saj so bile posnete od zgoraj in takšen pogled vsako strmino zelo ublaži. Nastaja vprašanje, ali bodo Angleži po vseh dosedanjih neuspehih še nadaljevali svoje poskuse ali pa jih bodo opustili, potem ko so izdali zanje ogromne vsote in žrtvovali več človeških življenj, med njimi tudi življenje Malloryja in Irvina, ki sta v juniju 1924. izginila nad višino 8500 m. Nekateri menijo, da sta postala žrtev gore šele potem, ko sta se morda vračala z njenega premaganega vrha. To so gole domneve, ki je vsaka beseda o njih odveč. Končni odgovor more dati le tista ekspedicija, ki bi ji uspelo, da bi stopila na vrh in našla tam morda kakšen znak, ki bi dokazoval, da sta stala izginula plezalca na njem. Ta ekspedicija, posebno po zadnjem neuspehu, pa gotovo ne bo tako kmalu. Politična nevrastenija A r t n r Greiser, predsednik gdan-skega senata, ki je sporazumno z Berlinom napovedal v Ženevi nemški napad v severnovzhodni Evropi. Uradna varšavska »Gazeta Polski« mu je odgovorila, da bo Poljska znala čuvati svoje pravice v svobodnem mestu Gdansku Naraščanje japonskega prebivalstva Kakor sporoča japonska vlada, je bilo ob zadnjem ljudskem štetju 1. nov. lanskega leta na Japonskem (brez naselbin) 69.2 milijona prebivalcev.. Od predzadnjega štetja L 1931. je naraslo za 4-8 milijona ali za 7 :n pol odstotka. Tokio šteje 6.36 milijona prebivalcev. Strah pred nevihtami Kaj moramo vedeti in kako se moramo ravnati, kadar treska Mnogi ljudje se boje nevihte, zlasti pa strele. Ta strah pa ni posebno upravičen, nevihte niso tako grozotne. Blisk, ki ga človek vidi, mu na pr. ne bo napravil zlega, kajti v trenutku ko ga vidiš, ga je že konec. Grom nam pa sploh ne more hudega. Potrebno pa je seveda, da se v primeru neviht držimo nekih varnostnih ukrepov. Znano je, da ne smemo stati v bližini železnih in žičnih ograj ter pod posameznimi drevesi ali pod takšnimi, ki sosedna drevesa po višini močno prekašajo'. V sobi je tudi najbolje, da se držimo bolj v sredini, proč od peči dimnikov ali oken. Nasprotno pa smo v jamah ali globokih soteskah lahko brez skrbi. Nesreče, ki jih povzroča strela- so dosti 'tniaerd/i&a rova VSAKEMU NI MOGOČE ITI V KOPALIŠČE VENDAR MORE VSAK ŽRTVOVATI DIN 100 — (20 DO 25 VELIKIH STE. KLENIC) TER MESEC DNI PI. TI MESTO DRUGE VODE NAŠO ZNAMENITO RADENSKO Z RDEČIMI SRCI! Afriški bojevniki se vračajo v Italijo bolj redke, nego si mislimo. V Nemčiji kjer vodijo o vseh stvareh statistike, trešči na leto na primer komaj v 200 do 300 ljudi, a niti v polovico primerov (50 do 100) ni izid smrten. Strahu pred nevihto to je pred bliskom, ne moremo odpraviti kar tako. Medikamenti so brez učinka. Ostane nam samo prigovarjanje k obvladanju samega sebe. Morda vpliva tudi nekaj hipnoze ali sugestije. Sreča je. da ni strah pred nevihto v nobenem razmerju s škodo, ki jo strela napravi na Človeku. Malo strahu se morda iz-nebimo na ta način, da si ponazorimo oddaljenost nevihte. To oddaljenost izračunamo iz časa. ki preteče med pojavo bliska in gromom. Če sekunde, ki preteče jo med obema dogodkoma pomnožimo s 333, dobimo oddaljnost "nevihte v metrih. Če nekoga zadene strela, tedaj so mogoči razni učinki. Ali je ponesrečenec mrtev ali pa samo onesveščen. Nezavest je lahko tako težka, da je že podobna navidezni smrti. Če se je nekomu zavoljo strele ustavilo srce in dihanje, to še ne pomeni, da je mrtev. Prav pogostoma mn pomaga umetno dihanje spet v življenje in neredko se prebudi še po mnogih urah umetnega dihanja. Nastop smrti more ugotoviti strokovno le zdravnik. Zanimivo ]e. da se ponesrečenci po streli, ko se zbude v življenje, običajno ne spominjajo, kaj se jim je zgodilo. Kdo je bil,stric Sam'? Po vsem svetu poznajo Zedinjene države pod imenom »Uncle Sam« (stric Sam). Sedaj so oficielno dognali zanimiv izvor tega imena. Vlada je bila naročBa nekim brezposelnim duševnim delavcem, naj napišejo uradni vodič skosi zgodovino Zedinjenih držav. V tem vodiču bereš med drugim, da je leta 1812 v Trovu v državi New York živel neki Samuel Wilson. ki je delal v nekem podjetju za dobavljanje mesa. ameriškim četam, ki so se tedaj borile proti Angležem. Bil )e delovodja. Na velikih zabojih, v katerih so razpoš;1jali meso, je stala z velikimi črkami označba »U. S.« (United States — Zedinjene države). Ko so Wilsona nekoč vprašali, kaj ta označba pomeni, je odgovoril šaljivo: »Uncle Sam«. Ta odgovor je postal med delavci m vojaki zelo popularen in se je razširil po vsej deželi, pozneje tudi po vsem svetu. JBataljoni italijanskih vseučffiškfli prostovoljcev defflfrajo po izkrcanju v Napoliju pxed prestolonaslednikom Umbertom List blaznežev Blaznica v Leicestru ki je urejena samo za ženske paciente, izdaja poseben list, ki ga od začetka do konca urejajo, tiskajo in ekspedirajo same bolnice. List ima mnogo rednih naročnikov in čitateljev po vsem Angleškem. Po mnenju zdravniških in časnikarskih strokovnjakov dokazuje ta list prav posebno nadarjenost blaznikov za časnikarsko delo. To bi se dalo razlagati z njihovim izredno tenkim čutom. List izhaja brez kontrole in brez cenzure, in vsebuje znanstven« članke, stalen roman, majhne podlistke in izredno mnogo pesmi, ki kažejo globljR občutek nego povprečje moderne angleške lirike. Tvegano podjetje Z balonom iz Amerike v Evropo Sloviti belgijski balonski pilot Demuvter 6i je napravil načrt, da bo v treh, štirih dneh z balonom preletel Atlantski ocean od Amerike do Evrope'. Demuyter hoče pri tem izkoristiti zapadne vetrove, ki vladajo kolikor toliko stalno nad severnim Atlantikom. Pri tem gre v glavnem za spretno izkoriščanje trenutnega vetrovnega in vremenskega položaja. Poleg Demuvterja se hoče te ekspedicije udeležiti tudi eden najboljših francoskih meteorologov. Navzlic vsemu znanju, ki ga imata oba moža- o zračnih razmerah nad severnim Atlantikom, pa je to seveda nad vse tvegaaio podjetje. Ko se bo balon dvignil, bo postal skoraj popolnoma odvisen od vremena in vetrovne smeri. Potnika bosta morala v nezadostno zaščitenem zračnem vozilu prele-teti tudi do 5000 km. Pri takšnem poletu je eden glavnih pogojev, da bosta mogla v za^ dostno močnem vetru potovati vsaj z brzino 80 km na uro. Če bi veter popustil, bi balon letei dosti počasneje, ne bi dosegel Evrope v nameravanem času in bi mu pretila velika nevarnost, kajti balon se more držati v zraku le neki določen čas. Samo ob sebi se razume, da bo moral veter pihati tudi stalno od zapada proti vzhodu, kar je veliko vprašanje. fP'^ Po izkušnjah, ki so si jih pridobili g spuščanjem balonov s parnikov, je zapadni veter nad severnim Atlantikom do višine 5000 m zelo nezanesljiv, šele nad to višino se je mogoče nanj bolj zanesti. Podnevi bo Demuvter morda brez nadaljnega dosegel to višino, toda ponoči, ko se balon stisne, bo skoraj nemogoče, da bi letel tako visoko. Tako preprost, kakor je videti na prvi pogled, ta načrt belgijskega letalca torej ni. Sovjetska geografija Kako in zakaj so spremenili v Rusiji v zadnjih sedem* najstih letih krajevna imena Nedavna odredba sovjetske vlade prepoveduj? vsako preimenovanje mest in občin brez dovoljenja vlade. To naj bi preprečilo neredno »prekrščevanje« krajev, kakršno so prakticirali v zadnjih 17 letih po vsej Rusiji, saj je hotel vsak vaški sovjet preimenovati svoj kraj po Leninu, Marksu ali vsaj z rdečo barvo. Nemosroče je navesti vse spremembe, ki so se izvršile v tem času na ruski zemljepisni karti. Od kakšnih 1700 prekrstitev so mnoge, ki ?e niso priznane, druge se še niso udomačile, tretje so krajevni činitelji sprejeli, toda višje instance so jih odklonile, mnogi kraji so bili celo dvakrat prekrščeni. Pri prekrstitvah ni imela posebne vloge samo želja, da se caristicna in cerkvena imena odpravijo, a tudi prizadevanje, da se uvedejo revolucionarna imena. Tu so ljudje najbolj razsipavali z rdečo (>krasno«) barvo: Jakaterinodar je postal na primer Krasnodar, Sarepta Krasnoarmejsk. Carevo-kokšajsk Krasnokokšajsk, Konsfantinograd Krasnograd itd. Velik delež je pripadel sovjetskim voditeljem: Petrograd je postal Leningrad. Murmansk Kirovsk, Vladikav-kaz Ordžonikidze. Bahmut Artjemovsk. Bo-gorodsk Noginsk, Tver Kalinin. Aleksan-dropol Leninakan. Jenakievo Rikovo, Sim-birsk Uljanovsk. ogovo Urick. Gurjev Ča-pajevsk, Saimara Kujbišev itd. Ko je padel Trocki v nemilost., so Gačino, ki so jo bili imenovali po njem. takoj prekrstili vKra-noarmejsk. Ivaščenko je iz Trockega postal Čapajevsk. Zasluge Zinovjeva. kakor vse kaže. danes v Rusiji višje cenijo nego zasluge Trockepa. kajti JeliKtvetgrad. ki so spomnili razbojniškega poglavarja Pugače-va, po katerem so imenovali obvolžno mestece Nikolajevsk. V nekaterih primerih prekrstitve niso bile izrazito revolucionarnega značaja. Carskoje selo ie postalo na pr. Detskoje selo. Novo Nikolajevsk je postal Novosibirsk, Aleksan-drovsk ob Murmanu se je spremenil v Po-Tjarnojle. Aleksandro-Gruševsk se imenuje sedaj Sahti. .Tekaterinoslav Njepropetrovsk. Petrovsk Zabajkalskij je sedaj Petrovskij Zavod. Zelo številni so primeri, da so se ruska imena krajev nadomestila z imeni v jeziku ljudstva, ki v kakšnem kraju prebiva. Vjernij je na pr. postal Ahna Afca. Jefi-zavetpol Gandža, Temir Kan Sura (ki sicer ni rusko ime, a je nastalo pred revolucijo) se imenuje danes Bujnaksk, Semrre-činsk je Džetisu. Prševalsk je KarakoL Lokalno ime Prikums (po reki Kumi) je dobilo mesto Svjatoj Krest. bivša Beodosja pa se imenuje še po starejšem zgodovinskem hne-nu Kffe Smrt ruskega državnika Bivši sovjetski komisar za vnanje radevp Čicerin, (glej poročilo na IL strani) ANEKDOTA Pri neki rekonstrukcij čsL vfca<*e »o novinarji, kakor pbkiajmo, čakaii n& konec Posvetovanja. Prvi je prišel vz posvetovalnice minister Bechyne, ki je med novinarji aelo priljubljen zaradi svoje šegavo&tL Ko so ga pbstoprli, je napravil ae&o zaskrbljen obraz in se popraskal za, ušesom. «tAli je kaj novega, g. minister«? so ga vpraša'i. Rechvne je odvrnil: »Pravkar je prašla novica — vi ažja reč: — iz Pod-k«rjKftek « Rusije t N,.vinarji so nastaviti STOičnifce, minister pa je nadaljevaA: *»Y neki vensko mešani pbčini so blagoaiav-1-jaSi novo brizgatao- Katoliški dobovnik je imel lep govor, ki je splošno ugajal. Za njnm je nastopil pastor. Obnese! se je Beio zaradi tega, ker je bij kratek in je citiral samo neki izrek iz svetega pasma. iPoeornost ljudstva je dosegla, vrhunec, ko je pristopil rabin. Saj razumete: on je ime1 iažje stališče, ker ni smel biti niti kratek, niti doteovezen. In v^ste. kaj je storil? Vael je nož iz žepa m pdreaal košček gasilne cevi na koncu. Grozno, kaj?« Preden so ee novinarji zave) i bistva potegavščine, je Bechvne s širokim smehom izginil skozi vrata. VSAK DAN ENA >Da, da, če bi gospodje modemi arhitekti vedeli, kaj se pravi enažiti okna, bi gotovo čisto drugače zidali biše!< (»Udens Tegn«) ZANE GRET: 15 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije S temi pridgam} se ii ie posrečilo, da ie premagala svojo pobitost, a nemir je ostal. Betty ni vedela, da si jo je biil mali, slepi bog, ki zavratno išče žrtev, že zaznamoval v last i.n da je bila vsa sladka zmeda le nezavedno prebujenje srca. Mladi ljudje v obmejnih naselbinah so se navadno možili pred dvajsetim letom. Vzrok je bil v tem, da so jih ločile le zelo majhne razlike čina in rodbinskega ponosa. Pionirji, ki so se odpravljali na zahod, so imeli seveda namen zboljšalti svoje razmere; toda spoznanje, kolikaini so odvisni drug od drugega, skupni vzroki njihovega vsakdanjega truda in strašne nevarnosti, ki so jim bili nenehoma izpostavljeni, vse to jih je družilo v eno samo veliko rodbino. Zato so dajali zgodnjim ljubezenskim zvezam celo potuho, ne pa da bi jih bili krivo gledali, kakor danes ta dan — in posledica je bila navadno zgodnja ženitev. Vendar nikar ne mislite, da je bila pot ljubečega mladeniča z rožami posuta. Cas snubitve ni bil samo čas veselja, ampak je imel tudi mučne strani. Premnogo je bilo nagod ki jih je moral srečni zaliubljenec pretrpeti d svojdh tekmecev za dekletovo naklonjenost. In res junak 3e M mo, ki jo je osvojil. Ko jo je zgodaj zvečer ubiral proti neni hiši, je bU tarča neštetim šalam, in celo izvoljenkina rodbina se je vneto udeleževala teh burk. In ko ie 'potem SDet stopil na cesto, je bilo več ko verjetno, da so ga — če je bilo pozimi — pozdravili s točo namočenih kep ali z velikimi vedri ledenomrzle vode. če ne kar s snežnim plazom, ki ga je potrpežljiv porednež s strehe zavalili nanj. V poletnih nočeh se je utegmol prepričati, da so mu bili ukradli konja in ga odvedli v gozd in kje privezali, ali pa sneli kolesa z voza in jih skrili, tako da se je moral peš vrniti, domov. Navadno se je uspešni ljubimec, posebno če ie živel količkaj delj od izvoljenke, le po enkrat na teden, in se še tedaj le pozno ponoči odpravi k njej na dom. Neslišno, kakor tat v temi, se je plazil po travi in grmovju do njenega okna. Na tiho, dogo-vornjeno znamenje je smuknila k vratom in ga spustila v hišo, ne da bi zbudila očeta in mater. Potem sta tiho sedela skupaj, ker sta se baila prižgati luč in se morda tudi nista nerada okoriščala s tem izgovorom, da sta mogla biti v tema, ki je prijateljica zaljubljenih. Tako sta se rahlo šepetaije pogovarjala, dokler ni zarja na vzhodu napovedala novega dne in ni mladi mož srečen in z lahkim srcem zapustil deklice, da se loti svojega vsakdanjega deia. Stari in mladi so z veliko radostjo pričakovali svatbe. Ta je bila pfav za prav edino snidenje na-selmikov, ki ga ni spremljalo delo z žetvijo, gradba hiš ali neljuba dolžnost vojnega pohoda, bodi Si v lastno obrambo, Sodi si kaki sosedni naselbini na pomoč. Vsem jim je bila veselo kratkočasje; starim ljudem gostija in zabava, ko so gledali radosit svojih otrok — mladim pa prijetna izprememba v enoličju delavnega življenja, dan šail in kramljanja, in, kar je bilo najboljše, dan plesa. Zato je bila tudi svatba Alise Reyrooldove za prebivalce Forta Hen-ryja velik dogodek. Veder im jasen se ie zasvital dan. Solnce, ki je na lik rdečezlati krogli vzšlo izza obzorja, je sipalo svoje rumene žarke po golih rjavih gričih, se iskrilo na ivnatih strehah koč ter oživljalo nežno, kakor pajčevina tanko ledeno plast na reki, da se je lesketala v milijonih drobcenih demantov. William Martiin, ženin, in njegovi svatje so se zbrali ob določeni uri, da bi obhajali staro, častitljivo slavje, ki se je zmerom vršilo, preden se je svatovska druščina odpravila na nevestin dom. To prireditev so imenovali »dirko za steklenico«. Nekaj mladih mož, izbranih od ženina, so povabili, naij se udeležijo te dirke po najbolj neravni in nevarni progi, ki jo je bilo moči najti. Kolikor slabša je bila^cesta in kolikor več je bilo jarkov, močvar, štorov iti" grmovja, skratka, vsakršnih ovir, toliko bolje je bilo, zakaj prav te so ponujale pri£iko za drzne in spretne jahaške umetnije. Ta dan ni bila dirka nič manj razburljiva kakor drugače. Konje so kar moči vestno postavili v vrsto, in spuščač je zagnal indijanski bojni krik. Nato se je začulo pokanje bičev, divji topot težkih kopit, povelja tekmovalcev in klici gledalcev. Kakor blazna burja so zdrevili p0 cesti. Dirkalna proga je vodila miljo daHeč naravnost po dnu doline. Prvih petdeset metrov so ostali konji tesno skupaj. Pri iarku onkraj mostu čez rečico se je od divje skakajočega krdela odtrgala lepa, gibčna žival in kakor ptica splula Čez globoki jarek. Vsi so spoznali jezdeca: bil je Alfred Clarke na svojem pOlnokrvnem vrancu. Tik za njim je drevil George Martin na velikem sercu mogočne postave in zleknjene hoje. Podili so se po pašniku, čez debla in grmovje, navkreber po nizkih kopcih, nizdol v plitve globeli, ne meneč se za bodeče veje in za pljuskajočo vodo. Ko je Alfred predirial pol proge, se je oZrl in zagledal serca tik za seboj. Na ravni cesti bi se bil smejal prizadevanju tega kljuseta. da bi ostalo z njegovim pflemenitim konjem vštric, a zdaj se je jel ba-ti, da ne bi čvrstoudi serec zaslužil svojega slovesa. Tik pred njim se je dvigal kup debel in zaraščene hoste, delo drznih nasehikov, ki so bili pripravili dirkalno progo. Z bledimi lici in stisnjenimi zobmi je Aifred izpodbodel svojega konja in se nato vrgel naprej. Plemenita žival je ubogala povelje. Visoko, visoko se je vzpela in preskočila oviro, tako, da se je dotakniila samo najvišjih vejic. Alfred se je znova ozrl in videl velikanskega serca, kako Je preletel kup, -ne da bi se vobče kam zadel. A v naslednjem trenutku je čofnil »Roger« v sredo majhnega močvirja in se do kolen pogreznil v mehko črno prst. Samo drugo za drugo je še mogel prestavljati noge, in Alfred je takoj izprevidel, da je zmaga njegova. Mjiltnrni pregled Pri Otokarju Fischerju Dr. Otokar Fischer, profesor germanistike na Karlovi univerzi in sedanji naslednik K. H- Hilarja v vodstvu drame Narodnega divadla v Pragi, sodi med predstavite!je češke intelektualne elite. Tankočuten, razgiban duh evropskega formata, literarni znanstvenik iz šole F. X. Salde, idejno izoblikovan tudi pod vplivom T. G. MasarVka; prevajalec, esejist, lirični pesnik, dramatik in gledališki kritik. Pred vojno se je uveljavil s študijo o Nitzscheju, čigar Zarathustro je prevel v češčino. Prevajalsko mojstrstvo in t enak posluh za najrahlejse jezikovne in ritmične tone in j>oMone češkega jezika je pi.-kazal v svojih prevodih Shakespeara in Goelheja: njegov prevod :Fausta« je bil pred nekaj leti dogodek v češki literaturi-Izdal je vrsto pesniških zbirk (naj omenim s; mo »Horici ker«, - Leto«, »Poledne«. in se z zbirko esejev - Duše a slovo« pomaknil na eno prvih mest med češkimi esejisti. Njegov esej kaže v nasprotju z Brezinovim ali Šaldovim večjo primes znanosti, vzdržnost v liričnih prilivih in metaforični slikovitosti, toda za njim vedno čutiš stvarjajočega pesni-k:>. Fischeria predvsem zanimajo psihološki problemi stvarjanja in oblikovanja. V tem-p h pokrajinah duše se najrajši giblje tam, k er se mu zdi. da tipl.ie meje med zavestnim in podzavestnim, med normalnim in nenormalnim, pri čemer ga vzpon nad normalo v strme višine genija zanima prav tako kakor padec pod to skrivnostno črto, v globeli, kior polagoma ugaša luč duha. Fischerievo dramatsko-kritično izpoved predstavlja kmalu po CHVoboienju izišla zbirka esejev in kritik »K dramatu«, v kateri je med drugim obdelal tudi dramatski značaj Ive Vojnoviča. Ogromna plast njegovega dela leži v revijah in dnevnikih; tu je zlasti zakopana njegova bistra dramatska kritika. Ko je po smrti naivečjeera povojnega češke, ga dramaturga K. H. Hilarja stopilo pred kulturno javnost kočljivo vprašanje njegovega naslednika in .ko eo se v polemikah in izjavah pojavljale razne osebnosti in za njimi razne smeri, je imenovanje prof dr. Oio-karia Fischeria znatno osvežilo zatohlo ozračje. V reprezentativno češko gledališče je prišel mož. ki s svojim odličnim poznanjem dramatske literature in vseh problemov sodobnega odra sodi na vodilno mesto, obenem pa s svojo osebno avtoriteto in življenjsko izkušenostjo uravnoveša nasprotujoče si tendence brezpogojnega modernizma in narodno kulturo predstavliajočega tradicionalizma. Ko sem šel na obiske k prof. dr. Fischerju. je bilo za kulisami mogočnega odra v dekorativni palači ob Vltavi na moč živahno, ik.ikor v vseh gledališčih ob polnem, čeprav že poznem utripu sezone. Na hodniku so pred številnimi vrati gledaliških funkcionarjev čebljale mlade dame, režiserji in igralci so se klicali med seboj, od nekod so prihajali zvoki klaviria in petja. Pravo gledališko ozračje, v katerem so dihali in ustvarjali toliki slavni umetniki; mais ou sont les neiges d'antan? sem se vpraševal z Villonom- Z nekih vrat je resno, kakor Dantejev lasciate ogni speranza, opozarjal lakonični napis, da eo ponovni obiski gledaliških kandidatov nezaželjeni: zdi se, da ga mlade dame. ki so imele v očeh sanje o bodoči gledališki karieri, niso opazile. Nadpro-dukcija igralskega naraščaja: pri sleherni špranji h »karieri« se iih tesni množica. Toda to je le majhen del velikega kompleksa problemov in skrbi, ki tarejo kulturni narod- llilarjev naslednik me ie sprejel v svoji tesni sobi, nekoliko odmaknjeni velikemu obratu na hodnikih; njenega vstopa ne straži nikak mrki Cerberus z uradno čepico na glavi, marveč ljubka gospodična tajnica. Sicer pa mi je odpiralo viata prejšnje poznanstvo s prof. Fischerjem in prijetna okol-nost, da sva se srečala na hodniku. Uimijivo je, da je bilo med prvimi besedami v teh prostorih kar že simbolno ime; Hilar. Hi-larjeva dedščina. Nadaljevanje dela, ki ga ie izvrševal eden največjih čeških dramaturgov in režiserjev. —Da. ililar ni bil samo dramaturg, marveč tudi režiser, — je dejal prof. Fiecher, — zato je tako težko izpolniti njegovo mesto-Nadomestiti ga — to nikakor ne. Velike osebnosti so nenadomestljive. Za njimi zija večna praznina. _ Moia naloga v teh častitljivih prfSltarih je ta: preko vseh individualnih mnenj in stremljenj dati drami Nar. divadla posebno in res reprezentativno mesto med češkimi gledališči. Treba ga je zlasti razmejiti nasproti Mestnemu gledališču, tako da bo vsako zase predstavljalo poseben gledališki slog. Skrbeti moram, da se razvija v duhu tvorne tradicije, ne da bi bilo zaradi tega staromodno; hotel bi mu dati znatno primes tega. kar imenujemo v najboljšem smislu besede ljudsko gledališče, vendar daleč od sleherne bulvarnosti in vsakdanjega okusa. Uml.jivo je. da dajem prednost češkemu repertoarju. V tem pogledu bi hotel izvršiti nekako revizijo preteklosti, tam imamo marsikaj, kar še ni izgubilo življenjskega soka; ali veste, da je bil stari J. K. Tyl naš prvi socialni dramatik? Opozoril sem prof. Fischeria, da so pri nas očitali Nar. divadlu pretirano zapadnja-ško usmerjenost, češ, iz zapadne dramatike uvaža celo povprečno blago, slovanskih literatur pa ne upošteva. Prof. Fischer je zavrnil ta očitek in dejal: —In če bi bil v preteklosti kakšen greh te vrste_skrbel bom, da se ne ponovi. V tem, da naj naša drama uprizori kakšno slovensko ali srbskohrvatsko novost, ne vidim le obzira in dolžnosti, marveč tudi kos programe; toda, povejte mi. kaj? Takoj sva se sporazumela v načelu, da ima dejansko učinkovitost za občinstvo in kritiko zgoli kvalitetno delo, ki prepriča neposredno in samo potegne za seboj. Govorila sva o Cankarju. Vojnoviču, Begoviču, Nu-šiču, Krleži, Kreftu. G problemu »Gospode Glembajevih«, ki so bili na pr. v Ljubljani eden najuspešnejših domačih komadov povojnih sezon, medtem ko v češkem okolju kljub istemu režiserju niso užgali- Je to nekaka prostorninska relativnost; zdi se. da smo mi dojemljivejši za svojsko ozračje Glembajevih, saj se sicer osnovna ideja — propadanje družabnega sloja — ponavlja v neštetih variantah tudi v češki literaturi. Prof. Fischer sodi, da daje erbohrvatska epika dokaj rodovitna tla dramatskemu razvoju. A tu prihaja vprašanje forme, oblikovalnega mojstrstva: ob tem so se zlomili nekateri dosedanji poiskusi. Narodno jedro mora biti položeno v lupino, ki bo dostopna vsem narodom: gre torej za srečno sintezo narodnega in občečloveškega. regionalnega in svetovljanskega elementa. —Drama Nar. divadla bo z veseljem pripravila sleherno igro iz vaše domovine, samo da vzdrži višje meriio. Valeur edini opravičuje medsebojno izmeno; to bodi uvozna in izvozna znamka. Sporočite mi, če opazite kaj primernega! Razgovor se je zasukal k skupnim literarnim simpatijam, k velikim Mentorjem kakor sta Goethe in ' Salda. Prof. Fischer mi je dejal, da sedaj prevaja Puškinove drame za novo jubilejno izdajo. Zavidam češkega čita-telja... Toda bolestno poglavje o slovenskem Puškinu sem bil načel že pred dnevi. Samo slovenski prevajalec Shakespeara bi nam mogel dati iz Puškina to, kaT bo dal Čehom češki prevajalec Shakespeara: stična točka, ki mi je tisti hip živo stopila pred duha. Vprašal sem prof. Fischerja, ali je v njegovem delu kaj jugoslovanskih elementov? Omenil je dalmatinske pesniške motive v zbirki »Poledne« in se bežno dotaknil mediteranske lepote naše Dalmacije. Ko sem odhajal po hodnikih Narodnega divadla, sem moral zopet misliti, da so se v tem zakulisju kristalizirale najčistejše umetniške vrednote češkega gledališča, liana Kvapilova, Vojan, Hubnerova i- t. d—koliko imen, koliko usod! Preko davno posušenih vencev veje otožni veter slave. In pred gledališčem, ob vstopu na široko Narodni tfido, sem se spomnil na nekdanjega ljubljanskega igralca R. Deyla, ki mi je tu v majniški noči recitiral slovenski odlomek iz Schillerjevih »Razbojnikov«; gladko, točno v elkajoči odrski govorici, kakor je bila na ljubljanekem odru pred tridesetimi leti. In še mnogo drugih vezi se je pletlo med našim gledališčem in slavnim Narodnim divad-lem tu ob valovih VI ta ve. Najnovejša; Zvo-nimir Rogoz. B- Borko. Drugi zvezek Melikove „Slovenije" Slovenska Matica je pravkar izdala 2. zvezek splošnega dela velike zemljepisne monografije univ. prof. dr. Antona Melika »Slovenija« (IV + 395 — 702 strani, 95 slik in risb, v prilogi 6 kart). O splošnem pomenu tega spisa je bila beseda na tem mestu, kakor tudi v drugih listih in revijah, že ob izidu prvega zvezka. Z Melikovo »Slovenijo« dobivamo "delo velikega pomena, zgrajeno na vseh dosedanjih znanstvenih raziska-vanjih in obdelano po metodi sodobne geografske vede: delo, čigar vrednost sega še v bodoče rodove. Pričujoči zvezek ki ie nadaljevanje prvega (odtod Skupna paginacija), je razdeljen v tri dele. Prvi del obravnava gospodarsko stanje in sicer najprej prirodne pogoje, nato razmere po kulturnih kategorijah zemljišča, zatem pa pogoje in stanje posameznih gospodarskih panog, kakor so kmetijstvo, rudarstvo, obrt in industrija, promet in trgovina. Ker ne gre za kak gospodarski priročnik, marveč za geografsko — znanstveni oris, je seveda stanje prikazano v svoji osnovni, od zemlje in naravno danih okoliščin potekajoči podobi, tako da se jasno vidijo pogoji in smernice našega gospodarskega razvoja. Tako bo knjiga ohranila veljavnost tudi za bodočnost. Pri razčlembi posestnih razmer in zemljiške razdelitve je avtor prikazal zlasti njih zgodovinski razvoj v zvezi z geografskimi einitelji. Drugi del tega zvezka se bavi z naselji in podrobno obravnava kmetska naselja z vsemi tipi naših selisč (vasi in kmetskih do. mov), zaustavljajoč se tudi pri njihovem geografsko utemeljenem zgodovinskem raz- voju. Umljivo je, da je oris kmetskih naselij zavzel največ prostora. Pomembno pa je tudi poglavje o mestih, trgih in drugih urban-skih naseljih; tu je posebno zanirniva razčlemba vzrokov in značaja rasti naših mest in trgov v razdobju 1880-1931. Ta del zaključuje poglavje o gradovih, samostanih in cerkvah. Tretji del (Demografske in narodne razmere) utegne posebno zanimati politično zainteresiranega čitatelja. Pisec obravnava notranje selitve prebivalstva v novejši dobi (posebno zanimive so selitve v luči priimkov), beg z dežele in izseljevanje, pri rodni prirastek, gostoto prebivalstva, delitev po veri in rasni setavi ter prehaja nato na I narodno stanje. Tu prikazuje gibala in učinek narodnega preporoda, boj za obmejna mesta, etnografične posledice narodne osvoboditve in nato podrobneje riše narodno stanje na Koroškem in v slovenskem Pri-inorju od preporoda do naših dni. Zvezek zaključuje bibliografija s seznamom slik in z vsebino. Založnica je omogočila, da je ta pomembna znanstvena publikacija, obilno ilusiri-rana; slike, risbe in karte izpopolnjujejo besedilo in so posebno važne tam, kjer kažejo na pr. gospodareko-kulturne tipe slovenskih krajev in tipe naših kmetskih domov. Zapiski Dva nova člana Francoske akademije. Minule dni so člani Francoske akademije zopet volili dva nova »nesmrtnika«. Na mesto romanopisca Pavla Bourgeta je bil izvoljen pisatelj in kritik Edmond Jaloux, na mesto Th. Bainvilla pa Joseph de Pesquidoux. Jaloux je po rodu iz Marseilla in je vstopil v literaturo s knjigama »Crime et Cli&ti-ment« in >Les Oiseaux s'envolent et les fleurs tombent«. Nadebudnim začetkom je sledila daljša vrsta pripovednih knjig, med katerimi zavzemajo posebno mesto romani »La Fin d'un beau jour«, »Profondeurs de la mer«, »La Chuie d'Icare« i. dr. Jaloux je tudi eden najboljših sodobnih francoskih kritikov, ki je enako oddaljen Brunetičrjeve-mu dogmatizmu kakor Lema>troveniu impresionizmu. Znane so njegove kritike novih knjig v pariških »Les Nouvelles Litterairee«. — Joseph de Pesquidoux je v inozemstvu malo znan. Svojo prvo knjigo »Chez nous* je izdal 1. 1921. Henri Bocquier poudarja v svojem članku »Les Nouvelles Litteraires« z dne 4. t. m.) njegovo latinstvo. Ves njegov svetovni in življenjski nazor je sikrit v tehle besedah, ki jih je zapisal ob neki priliki: »Če je v prevratih držav, ras in idej ostala kakšna reč trdna — reč, ki je živa in odporna kakor človek sam, — tedaj je to očetovska streha, ljubezen do domačega ognjišča kot trdne točke v prostoru in čustva v srcu: tako je pač pri slehernem izmed nas«. Novi nesmrtnik, ki je naslednik odličnega desničarskega ideologa, zgodovinarja in publicista je potemtakem predstavitelj francoskega tradicionalizma, klasičnega življenjskega stila in zvestobe zemlji. Izmed njegovih knjig je treba zlasti omeniti »Livre de raison« in »Sur la glete«. Radio Petek, 10. Julija Ljubljana 12 Valčki in polke na ploščah. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Cas, spored, obvestila. _ 13.15: 40 minut narodne glasbe. Sodelujejo: Radio orkester tergdčni Poldka Zupanova in Leopoldina Rupnikova. gg. Banovec in Tone Petrovčič- — 14: Vreme, borza. — 17: Prenos teniške tekme iz Zagreba. —19; Čas, vreme, poročila, spored-obvestila. — 19.30; Nac. ura. — 19.50: Vesele pesmi Josephine Bakerieve (plošče)— 20.10; Ženska ura: Kaj je z našim šolskim zobnim ambulatorijem (ga. Hočevar-Megli-čeva). — 20.30; Prenos iz Zagreba- — 22; Čas vreme, poročila, spored. — 22.20: Kmečki trio na ploščah. — 22-30: Angleške plošče. Beograd 17.30: Narodne pesmi. — 18.30: Komorna glasba. — 20= Prenos iz Zagreba. _ 22.20; Plesna muzika. — Zagreb 20: Koncertni večer. Komorni trio in pevski solisti. _ 22.15: Lahka godba orkestra. — Praga 19.20: Koncert orkestra. — 20.20: Koncert Moravskega pevskega kvinteta. — 20-40; Pesmi. _ 20.55: Simfoničen konccrt _ 22.15"- Plošče. — Varšava 19: Orkestralen koncert poljske glasbe. — 21-05: Glasbeni mozaik. — 23: Ples. _ Dunaj 12; Koncert orkestra. — 15.20; Komorna glasba- — 16.10: Plošče. — 17-30: Koncertna ura. — 19.30- Adamova opera »Ko bi bil kralj«. — 22-10; Lahka godba. — 23.15: Nadaljevanje koncerta. _ 23-45; Dunajska glasbai — Beriin 20.10: Klavirski virtuozi minulih dob. _ 21: Pester glasbeni program. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — Miinchen 19; »Fran-kovsko žegnanje.« — 21.10: Večer nemške umetnosti. — 22.30; Majevskijeva kantata za recitaitorja, zbor in orkester. — Stuttgart 19: Spevoigra. _ 20.10; Mešan glasbeni program. _ 21; Zvočna igra »Življenje je vrt«. — 22.30: Komorna glasba- — 24: Nočni koncert. Iz Julijske Krajine Reorganizacija šolskih skrbništev Pred kratkim smo poročali o reorganizaciji šolskih skrbništev v Italiji. Kakor znano, se ie v Julijski Krajini ukinilo enotno skrbništvo za vso deželo, ki je imela svoj sedež v Trstu, in so se ustanovila posebna skrbništva za vsako posamezno pokrajino. Tržaški listi so zaradi tega protestirali, češ, da odslej ne bo več mogoče voditi enotne fašistične prosvetne politike za vso deželo, kar naj bi zelo oviralo asimilacijo obmejnega prebivalstva. Uredba o reorganizaciji šolskih skrbništev je 6topila v veljavo s 1. julijem. Tedaj so prevzeli 6voje posle tudi novi pokrajinski šolski skrbniki, tako dosedanji ravnatelj tehniške srednje šole v Rovinju dr. Arci-diacono v Puli, dr. Borzellino v Gorici itd. Znani šolski skrbnik dr. Josip Reina pa je bil degradiran od deželnega na pokrajinskega šolskega skrbnika in ostane še nadalje v Trstu, seveda z zelo omejenim delokrogom. Dr. Reina je v 12 letih svojega delovanja v Julijski Krajini z malim presledkom od 1-1927—1933 vse od prevrata izvedel svojevrstno organizacijo italijanskega šolstva v obmejnih krajih. Na svoje mesto je prišel naravnost iz kadra. Že od vsega početka se je uvrstil med fašiste. V Trstu si je ustvaril pomemben politični in socialni položaj. V listih je seda; objavil pismo, v katerem ne skriva svoje užaljenosti zaradi degradacije, ki ga je doletela z novo ureditvijo šolskih skrbništev. V njem opozarja posebej na svoje vojaške, fašistične in šolniške zasluge. Tudi oba tržaška lista v 6vojem komentarju hudo obžalujeta, da je dr. Reina izgubil svoj dosedanji položaj. Jasno pa je, da bodo mogli pokrajinski šolski skrbniki samo še bolj podrobno realizirati fašistični šolski program v deželi. Drobne novice Tržaški Lloyd. Pred dobrima dvema tednoma smo objavili pod tem naslovom nekaj podatkov o reorganizaciji italijanskih pa-roplovnih družb in posebej o omenjeni tržaški družbi. Za izhodno točko vseh njenih pomorskih zvez je določen Trst, ki bi moral biti že zaradi tega tudi favoriziran. Sedaj pa se »Popolo di Trieste« pritožuje zaradi voznine za potnike, ki potujejo na pr. v Masauo, ker je družba določila za Benetke nižjo tarifo kakor za Trst. Tako celo Trža-čanom bolj konvenira, da se z vlakom peljejo do Benetk in se šele tam vkrcajo na parnik. Potniki iz inozemstva pa se bodo kar izognili Trstu in potovali naravnost v Benetke. Morda bo v kratkem kaj sličneta tudi v blagovni tarifi. Kljub temu pa bo Tr- stu vendarle tudi še nadalje prepuščena im-perijska vloga, da veže Abesinijo z domovino Italijo. Na Govejku pri Idriji so zadnje dni ustanovili novo dopolavorovsko društvo. V društvu so se včlanili obmejni miličniki, finančni stražniki in delavci, ki so zaposleni pri tamkajšnjih cestnih ter drugih javnih delih. V Cerknem je v noči od predzadnje sobote na nedeljo deloma pogorela hiša 291 oinega Aleksandra Jereba. Uničena je bila vt-a oprema, poljsko in drugo orodje in zgorelo je tudi mnogo krme. Škode je preko 10.000 lir. Na Zapoški pri Cerknem ie pred dnevi nekaj pastirjev našlo na dnu globokega p e-pada truplo 701etnega užitkarja Petra Mavriča iz Cerknega. Prepeljali so ga v domačo vas in ga preteklo soboto pokopali. Mavrič se je, kakor vse kaže, po naključju ponesrečil. Blizu Sv. Lucije je pretekli torek neki avto povozil 241etnega Marija Pavletiča. Fanta so nemudoma prepeljali v goriško bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. V Logu pri Vipavi se je smrtno ponesrečil 741etni posestnik France Svagelj. Po neprevidnosti je prišel v dotiko z električnim tokom visoke napetosti. Bil je pri priči mrtev. Na Krasjem Thu nad Ravnami pri Kobaridu pa je postal žrtev granate kmečki fant Lojze Skubin. Granata ga ie vseua raztrgala. V Komnu je 6trela udarila v hišo 60 letnega posestnika Josipa Kodriča. Poslopje je pogorelo do tal. Ogenj je uničil tudi hlev, poljsko orodje in 30 stolov sena. Škoda znaša okrog 20-000 lir. Iz Pule v — Gondar. Te dni je moral zapustiti svoje službeno mesto tudi dosedanji tajnik pokrajinske pulske fašistovske zveze miličniški konzul Bellini. Bil je počaščen s tem, da so ga premestili v abesinsko mesto Gondar. POTNIKA mlado moč išče tovarna barv za takojšnji nastop za potovanje po Bosni, Hercegovini in Črni gori, ali stanu-jočega v Sarajevu. Ponudbe s sliko, katera se bo vrnila, in navedbo znanja jezikov, naj se pošljejo na Aloma Company d. z o. z. Ljubljana, pod št. 2174 Vsaka dama in vsak gospod želi, da so rokavice lepe, čiste in mehke. Nošene rokavice, ki jih doslej nismo mogli čistiti doma, pere v tem trenutku idealno ČttdeŽttO sredstvo za pranje brez luga in mila Barva voljnost in mehkoba občutljivih predmetov ostanejo nespremenjene. TEXIti je takisto posebno pripraven za pranje in čiščenje volnenih, svilenih stvari itd. Pere tudi v najtrši vodi. Dobiva se povsod. Originalni zavitek Din 2.50. Glavna prodaja za Jugoslavijo: Hinko Mayer in drug, Zagreb. t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, i. t. d., gospod JOŽE GERMOVŠEK, POSESTNIK IN GOSTILNIČAR, dne 7. t. m., po kratki in mučni bolezni, v 43. letu starosti, previden s tolažili sv. vere« Truplo blagopokojnika prepeljemo lz ljubljanske splošne bolnice v Dobrnič pri Trebnjem, kjer se bo vršil pogreb v petek, dne 10. julija 1936, ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče. DOBRNIC, dne 8. julija 1936. Globoko žalujoči: PEPCA, roj. BUKOVEC, soproga; JURCEK, sin; MARJANCA, hčerka in ostalo sorodstvo. JI d dijsica patru))d — Jlentan v slikah. Copyright »Pantheon« & »Jutro«. umna uhe Medtem ko je razgovarjal Sam a; lastnikom rea-litetne pisarne, je kramljal Pat z gospodično Lukes. Obljubil ji je, da ji bo pokazal zbirko slik zločincev. Gospodična Lukes je z velikim veseljem brskala po zbirki slovitih ameriških zločincev. »Vojvoda? Po opravljenem deln soditi je bil »Zgani se, Pat! Obiščeva .vojvodo4, da nama »Vojvodo? Potem pa CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjdi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši zneseh za enkratno objavo oglasa Din 17.—<. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TM«. 1 . — « odgovor, priložite UM ▼ ZHamKan Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim prisiojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičcča se ms lih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana« Rvm^mn Beseda 1 Din, davek S Din šifm ali dajanje naslova 6 Din- Ne jraa.uajžl snetek 17 Din. Služkinjo ki zna samostojno kuhati in opravljati vsa druga hišna dela, sprejmem k tr.-m oGebara pri Mariboru. Naslov v vsnh posl. Jutra. Ii57f4-1 i IHB, lave* -i !>••: i;, "ilro ali dajanje naslov "> Din. NajmAnajS zne«>k 17 Din Učenko pridno, poštenih starišev sprejme takoj veletrgovin I. Andrašič veletrgovina Kranj. 115752-44 Perfektno šiviljo za šivanje pletenin i®itrje-dc na Interloock in irber-ck-ck stroju, sprejme tovarna pletenin, Henrik FamzI, Ljubljana, Pri voz !7. 16780-1 V Prtidajh Beseda i Din. lavek 3 Din la Sfro ali dajanje aslova 5 Din. NajmanajSi znesek 17 Din. Šotor fne.mški) za 4 do 5 oseb. dobro ohranjen poceni naprodaj. Ogled Vodnikov trg štv. 2/n., vbod Študentov-ska ul. 3 15774-6 Prvovrstno kuharico sfirejme Ponsioo »Olga«, Kranjska gora. 1.7772-1 Pekovski in gostilniški inventar poceni prodam. Poizve se Sv. Petra c. štv. JI. 16767-6 šoferja mehanika ne^ženie-nega sprejmem takoj v službo. PTešern Kranj 16753-1 mnmsm Foto-aparat Zeiss-Tessar, F 1:4.5 com-pour 9X12, prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Din 1.000.-«. 15631-6 Vsaka beseda 90 par; davek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek lt2 Din. Brivski pomočnik dober bubistucer vojaščine prc*t.. želi »talno službo za 16. juli. Ponudbe na naslov Ru>li Košir, Slov. Bistrica. 16160-2 Pozor frizerji! Aparate Z3 trajno kodranje najnovejše znamke .razpro-dajoim proti tedenskemu odplačilu Din 100,- Š trans Kranj, Blejska c. 17. 15754-6 Natakarica začetnica stara 231et, z dovoljno prakso, išče saižbo na do-broidoči gostilni na deželi, kamorkoli, najraje v okolici Celja. Ponudbe n-a ogl. odi. Jutra pod »Poštena natakarica«. JE758-2 Mlin za pesek dobro ohranjen. prod« elektropodjetj« Oblak, Logatec. li5755-6 Dekle vajena poljskih dal in pranja išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridno dekle«. 16649-2 1 Wa 3 39 Beoeda 1 Din. lavofc S Din za šifro al: dajanje naslova 6 Din. N« ima najsi znesek 17 Din Zastopnik ki je vpeljan pri trgovinah s kratko robo v Dravski banovini, more premeti za-stopstvo za prodajo sukanca (preje) za ročna dela. JVednost imajo, ki že imajo druga zastopstva za kn-tera potujejo. Ponudbe poslali na Poštamski fah 500, Beograd. 15737-5 JNSERIRAJ V wJUTRU" Pohištva Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanajši znesek 17 Din. Spalna soba orehova, krasna, kompletna s pianimom. vse novo naprodaj radi preselitve za zmerno ceno . Naslov v vseh posl. Jutra. 16779-12 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanajši znesek 17 Din. Javorjeve sveže hlode od 40 cm naprej, debele ter orehove in bukove hlode od 50 e.m naprej debe le, kupujem stalno pr dnevni ©eni. Ponudbe nn Iv. Zakotnik, parna žaga Ljubljana, Kabarids>ka 41". 16763-1« <» Fh. Rotman: Miha Klapouh lin njegovi prijatelji 78 Bum! Lepo sliko je zadela brca, in — rompompom! se je zakotaii! slikar po njej, in tako je šlo dalje in dalje, dokler ni bila vsa slika na koščke raztrgana. In kar je bilo še hujše: Spodaj, ob znož-ju griča, je tekel globok potok! Avtoiiriioio Beseda 1 Din. lavek b Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Tovorni Ford 2 do 3 tone nosilnosti Buick model 1929. ? sedežni od prt v brezhibnem sta nju. Chevrolet 5 sedežna limuzina Kot nov in več drugih vozov najugodnejše proda J. LOVŠE Tyrševa 35. — Telefon 26-57. 15476 10 Tovorni avto 4 do 5 ton nosilnosti, rab ijen. v dobrem stanju, ev s prikolico, i močnim ko šem za pesek zemljo itd. kupim. Obširne ponudbe z vsem! podatki na ogl. odd. Jutra uod »St. 339«. 15339 10 Horch 8-cilinderski kabriolet ugodno naprodaj ali je za menja proti vsakovrstnemu drugemu blagu. Vpraša se pri Ed. Suppanz. Pristava 16750-10 E32E53 Beseda 1 Din. davek S Dir. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din Kolesa kromirana in poniklana najboljši nemški ^abrika-t dobite po najnižjih cenah samo v Novi trgovini Tyr-ševa. 36. 15785-1)1 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Psa volčjaka, 6 mesecev starega, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čistokrven«. 15705-27 -Seseda 1 Din, davek 3 Din '.a šifro ali dajanje iaslova Din. Najmanajši znesek 17 Din. Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov vnovčuje in prodaja najboljše za takojšnjo gotovino ALOJZIJ PLANINŠEK ig. bančnih poslov Ljub-ja-na, Beethovnova ul. 14. . nad. Telefon a5-M>. — Znamke za odgovor. 14080-16 »ančno kom. zavod .vlarlbor, Aleksandrova »O. Izvršuje najbolje na kup ln prodajo dRANILNIH KNJIŽIC /seh denarnih zavodom odgovor Din 3 znamk 191. lf- Frizerko iO.OOO. Din. sprejmem kot Iružabnico v dobo vpeljan _.il©n, center Ljubljane. \aslov v vseh posl. Jutra. 15770-16 ragocenosti Vsakovrstno zlato upuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir .ttibliana. VVolfova ujka 3 eseda 1 Din. davek 3 Dim a šifro ali dajanje naslova Din Najmanajši znesek 17 Din Pisarniški lokal trisobni. oddam nasproti odišta s 1. avgustom 1936. N'aslov v vseh posl. Jutra. 157i«-19 Malo trgovino i mešanim blagom iščem v prometnem kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro vpeljana št. 3500«. 15768-19 ¥ hitjeih Beseda 1 Din. -lavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanajši znesek 17 Din. Pekarno pri farni cerkvi, zelo prometna točka, dam v najem. Eksistenca sigurna. Vpra šati: Leon Rataj Sv. Lenart SI ov. gorice. 16783-17 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Kovačijo nov oz i da no z malim posestvom na zelo prometni cesti prodam. Vprašati: Rataj Leon, Sv. Lenart, Slov. gorice. 15781-30 Gostilno s posestvom ca. 8 he na zelo frekventni cesti radi bolezni prodam. Vpraša se Rataj Leon, Sv. Lenart Slov. gorice. 16782-90 Posestvo v vznožju Kamniških planin. 3 ha. njiv, 1 ha travnika. 5 ha. gozda in poslopje prodam za primerno eeno. Lepe stavbene parcele za letoviške hiše. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdravo podnebje«. 15646-20 Za letoviška selišča pod Karavankami primeT-ne parcele. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Letoviško selišče«. 1G&18-90 Stanovanje 2 enosob. stanovanji oddam. Izve se v trg. Š^ajger. Podgora St. Vid. 15776-31 Dve enosobni stanovanji krasna lega, oddam e 1. avgustom. V/34. Rožna diolina 15750-31 Sobo odda Opremljeno sobo oddam v centru. Na-slov v vseh posl. Jutra. 16789-23 Sobo lepe opremljeno s kuhinjo oddam takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 15736-23 Separirano sobo takoj oddam. Sv. Petra c. 63/1. 16775-23 Prazno sobo veliko, parketira.no, lepo, ter no ulico, pripravno za vsako obrt ali stanovanje takoj oddam. Mestni trg M/L 16765-23 Sobo in kuhinjo brez štedilnika, oddaon z av gustom v vili.. Cesta IX. štv. 7. Cena Din. 200,- 1675.1-23 Opremljeno sobo lepo s poseb. vhodom oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 36614-23 'tJ> Vsaka beseda 2 Din; davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 20 Din. Lovec išče inteligentno, simpatično spremljevalko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Roža-nemško«. 15788-24 Razno Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din- Najmanajši znesek 17 Din. Lahka LETNA OBLAČILA buret, kaša i i s t e r i. t. d. v odlični izdelav •si nabavite naic» aeje pr; PRESKERJL SV PETRA C. 14 Sobe išče Opremljeno sobo iščem v bližini »Saturnuso« s 16. julijem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cista«. 16771-33a E hformacije Preklicujem moža Antona Ponikvar, mesarja, da nisem plačnica za dolgove, ki jih dela. Ivana Ponikvar, mesarica, Poljanska cesta bi. 16732-31 Telefon 2059 Suha drva, jFj^ premog, * karbopakete m ^ dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5. Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik »PLANINSKI DOM" pri Sv.Treh kraljih na Pohorju (1200 m) moderni dom, 10 sob — z verando. Krasni sprehodi na Veliki vrh (razgledni stolp) ter Črnemu jezeru. Popolni pension Din 35.—. Polovična vožnja. — Prospekt ima »Putnik«. Informacije S.P.D. Slov. Bistrica. i Globoko sklonjeni pod težkim udarcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, pretužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati v svoj angelski zbor našega edinega sinka TOMAŽEKA. Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 9. julija 1936. ob 9. uri v Šoštanju. Prosimo tihega sožalja. ŠOŠTANJ - LJUBLJANA. Globoko užaloščena rodbina MARIJAN KALINOVA. Dajte hrane svoji koži in napravite jo čvrsto, svežo in mlado Odlični profesor medicine na dunajskem vseučilišču odkriva novo hranilo za kožo, pridobljeno r^ ^ iz mladih U GUBE^ RAZŠIRJENE ZNOJNICEs OHLAPNE MIŠICE LICA Poizkusite ta nov način da boste mladi in lepi Evo novega hranila za kožo, pridobljenega iz mladih živali. Globoko prodre v Vašo kožo ter jo hrani baš na mestih, kjer se tvorijo gube, kjer se tkivo začenja omehčavati in veneti, in kjer se najprej pojavljajo ohlapne mišice lica. Tisoče žena so to hranilo že preizkusile s presenetljivimi rezultati. To je edini izdelek te vrste na svetu. Zdaj je v sestavi kreme Tokalon in to baš v odmerjeni količini, da lahko hrani ali redi Vašo kožo. Uporabljajte zvečer rožnato kremo Tokalon, zjutraj pa belo kremo Tokalon. S kremo Tokalon uporabljajte vedno puder Tokalon, ki je odporen proti vlagi. Iz kožnih znojnic neprestano puhti vlaga in če puder proti vlagi ni odporen se z vlago zmeša in tvorijo se trda zrnca, ki se vježejo v znojnice, šijo ter uničujejo polt. Da bi puder preizkusili, dajte prst, ki ga pomočite v vodo. Ko prst potegnete iz vode, bo še vedno suh. ga malo M zaradi česar se znojnice razširijo, zapra- Izgledajte vsako jutro mlajši. POD LASTNO CENO i: 14 dni vse manufakturno blago samo Neizmerno potrti naznanjamo tužno vest, da so nam nad vse dobri, nepozabni, polni ljubezni in dobrote, oče, stari oče; tast, svak in stric, gospod Miftucl Korošec, HIŠNI POSESTNIK V HBUŠICI, danes ob 7. uri zvečer, v 77. letu, prevideni s tolažili sv. vere, nenadoma mirno v Gospodu zaspali. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 9. julija ob 16. uri iz hiše žalosti na Hrušici, na mestno pokopališče na Jesenicah. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi na Jesenicah. Vsem, ki ste jih poznali, jih priporočamo v molitev in blag spomin. JESENICE, 7. julija 1936. Rodbine: KOROŠEC, HROVAT, BAJZELJ. pred izselitvijo. — Nikdar več ne morete kupiti Eponge in Panama od 12.— do 14 Din la volneni deleni 90 cm široki 25.— Din gradi za modroce 14.— Din BELO BLAGO IZ LASTNE TOVARNE PO NABAVNI CENI. SPLOŠNA TEKSTILNA d. «L Ljubljana - Mestni trg 17. ZAHVALA Za mnogobrojne izkaze prisrčnega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nad vse ljubljenega moža, papana, brata, starega papana in tasta, gospoda JOSIPA MAZIJA direktorja I. državne realne gimnazije v Ljubljani, izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno smo dolžni našemu požrtvovalnemu domačemu zdravniku g. dr. Franti Misu, monsig. stolnemu kanoniku g. dr. Mihaelu Opeki, preč. duhovščini, ravnateljstvu, profesorskemu zboru in dijaštvu I. drž. realne gimnazije, g g. profesorjem Jušu Kozaku in Franu Grafenauerju za iskrene poslovilne besede, dijaškemu pevskemu zboru in pevovodji g. prof. Pavelu Rančigaju, čč. sestram usmiljenkam, Profesorskemu društvu, stanovskim tovarišem, Jadranski straži, predstavnikom raznih društev in korporacij, darovalcem vencev in cvetja, ter končno vsem, ki so ljubega pokojnika spremili na njegovi poslednji poti. V LJUBLJANI, 9. julija 1936. Žalujoče rodbine MAZI, JURKOVIC, PERNE. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnlkar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni det Je odgovora Alojz Jfovak, Ignbljaai