Št. 70. V Goriei, v soboto dne 2. septembra 1905. ( Letnik VII. Izhaja vs;i' torek in Nobotuob 11. in i predpoldno /.a meslo ter oL 'A. uri pop. za dožolo. Ako pa na ta dneva praznik izide dan prcj ob (5. zvHönr. Staue po pošti projeinan Jili v Gorici na (lotn .pošiljan cnlolfitno 8 '<, pollctno 4 Kin čftrtletno 2 K. Prodaja s<' v Glorici v to- bakarnau Schwarz v Solskili ulica.li, J <> I l ersitz v Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijevem tekaliäöu po 8 vin. GOKICA (Vefeerno lz, ulica Vetturini h. Sl. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice<. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkral tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marnaič). Mir. V torek zjotraj ni nikdo pričakoval tega, kar je svetu aporočil brzojav istega dne popolndne, namreö da bo prišlo med Rusijo in Jnponako do sklepa miru. Mir je torej aklenjen. In to, kar je vea avet v torek zjutraj smatral öe že ne za ne- mogoče, vßekako pa za neverjetno, se je vendarle dogodilo. Med dvema državama, ki 8ta se dve leti v straäni vojski borili za prvenstvo na Skrajnem Vztokn, prišlo je do sporazumljenja. In to se je zgo- dilo navzlicvsem peaimističnim poročilom o napredovanja pogajanj, s katerimi bo vai liati polnili svoje predale. „Associated Press" pravi namreč, da je priSlo zato do mim, ker so Japonci od vBeh zahtev odnehali ler vaprejeli pogoje, katere so jim stavili Rusi. Kdo bi ai vendar mogel äe pred par tedni misliti, da bodo Ja- ponci kar najedenkrat tako popuatljivi ? Saj so vendar trobili na vso moč v svet, da so oni zraagovalci in da je Rasija poražena. Zahtevali ao iz začetka od Rusov razoroženje Vladivostoka, vojno odäkodnino, omejitev ruske mornarice na Skrajnem Vztoku, prepustitev otoka Sa- halina itd. itd., a zdaj opuatili so vse te zahteve, ki bi dokazale avetu, ako bi jih bili Rasi vsprejeli, da ao bili Rasi pora- ženi, in zadovoljili so se s tem, kar jim je Rnsija hotela dovoliti še predno so začeli ž njo vojako. Kaj se je vse moralo goditi za ka- liaami, kako je Roosevelt meäetaril in kaj vse so započele drnge velevlasti, da je prišlo v pogajanjih do takega velikan- akega in neverjetnega prevrata, o tem ne bode javnost äe dolgo časa nißeaar izvedela. Sestanek nemäkega ceaarja z roskim carjem, izjave o napetosti med Anglijo in Nemöijc na eni strani, a na drugi strani zbližanje Francoake in An- glije, kar 8e je najbolj dokumentiralo s protiobiskom eakader teh dveh držav, in konečno pohod baltiškega morja po angleäki eskadri, vsa to ao dejstva, ki bo druga za drngim sledila na obzorju ave- tovne politike. Ali pri vaem tem je ven- darle težko verjeti, da bi bila Japonska toliko popuBtila prav zaradi omenjene spremembe evropske konätelacije. In rav- no tako neverjetno je tudi, da bi bila Japonska pretrgala vojsko, ki jo je stala na stotisoče človeških žrtev, zgolj le iz hamanitete. Saj je Japonska prav na azijatski naöin zaöela to vojako, ko je, äe predno je bila ista napovedana, za- vratno napadla v temni noči Port Artur. In tndi kasneje tekom vojske bo Japonce presneto malo vodili hnmanitarni obziri. Obsedanje Port Artara je paö dovolj do- kazalo, da ae ni Japonaka prav nič ozi- rala na ätedenje cloveäkih žrtev. Moderna vojna tehnika, ki ae je skoro popolnoma približala idealom iz- najdilelja razstreljivih atvarin, Nobela, pokazala ae je v ti vojaki v vai avoji grozovitosti. Moderna vojna tehnika a pomočjo razstreljil, katere je iznaäel No- bel, dosegla je v tej vojaki, kakor rečeno, 8voj višek, in zaaluge na takem bojeva- nju ao na btrani Japoncev gotovo večje, nego pa na strani Rusov. Japonci 80 v zadnji vojaki dokazali, da jim ni prav niö mari za cloveäko življenje. Z ročnimi bombami in z drngimi strašnimi vojnimi sredstvi pripomogli so namreč Japonci do tega, da je bila ta vojska najstraänejäa izmed vseh, kar jih pozna zgodovina. S pomočjo svojih zaveznikov Američanov poskusili so Japonci vse, da potencirajo strahovitost vojske do skrajnosti. Zaradi tega je pa tndi popolnoma neverjetno, da bi bili humanitarni oziri dovedli Ja- ponce do tega, da so bili pri aklepanju mira tako akrajno popastljivi. Francoski list „Matin" je poslal fiicer v svet originalno vest, da hoöe Japonce najbrže odškodovati največji ameriäki bogataä Rockefeller, ki premore nad ätiri milijarde dolarjev, samo zato, da preneha prelivanje človeške krvi. No, da je to čaanikarska äala, o tem je danes paö vaakdo prepričan. Sicer v tem alučaju ne pride v poštev le denarno vprašanje, marveö tndi vpra- Sanje čaati. Rusija bi gotovo lažje pla- čala Japoncem one pol miljarde, katero so zahtevali od nje, nego pa Rockefeller. Za Rusijo bi taka denarna avota bila pravcata malenkoat z ozirom na nadalj- nje žrtve človeških bitij, ki bi jih zahte- valo nadaljevanje voJ8ke, in bi se torej zaradi take zahteve ne bila nikdar pre- trgala mirovna pogajanja, ako bi älo v tem alučaju le za denar. Ali Rasija bi s tem objednem tadi priznala, da je bila premagana, in ravno tega ni hotel že iz začetka pogajanj nikdar prlznati ruski pooblasöenec Witte, in ravno tega hotel ni tadi nikdar priznati vea raski narod. Ta ne pomagajo nič vsa izmiäljena po- roč'!a židovakih in aploh Ruaora sovraž- nih listov, da so ai Rasi želeli mira. Mira, ki bi značil ponižanje rnske časti, takega mira ai ni želel nobeden Rua in tadi najavobodomiselnejäi ne. Sicer pa ne bi privedli Japoncev do popastitve od avojih zahtev vsi Wittejevi napori in V8a odgovornost Ruaije, da ni bilo ta dragega vzroka, ki pa obstoji ravno v tem, kar je Witte vedno trdil, da Rasija ni nikakor poražena. In ravno strah pred raako premo- čjo, o kateri so Japonci dobro prepričani, in katero so vai dosedanji japonski vspehi presneto malo zmanjäali, je priailil Ja- ponce, da se zadovolje s tem, kar jim Raaija aama ob aebi da in dovoli. Ni dolgo tema, odkar je priaeael neki mona- kovaki list značilno karikataro in k»tero bo posneli tudi raski listi. Ta karikatura predstavlja ruskega pooblaščenca na mi- rovnih pogajanjih Witteja, kot velikana, sedečega nasproti japonskema poobla- Ščenca Komuri, ki je naslikan kot pritli- ksvec in ki ma prezirno reöe : Mi do- volimo, da nine Mikado oatati v Tokiju. Ta izrek Wittejev je jako značilen in četudi priobčen v karikatarni obliki. In rea je konec pogajanj dokazal, da R>asi niso prišli nikakor v Portsmuth za to, da bi Japonce prosili za mir, ampak le za to, da se ž njimi pogajajo. Rasija torej ni proaila mira, Rasija ni vaprejela ponižajožega mira, Rasija ni odnehala, ampak odnehali ao Japonci. To dejstvo dokazuje jasno, da vojska na Skrajnem Vztoku ni nikakor apremenila medna- rodnega položaja Rusije na Daljnem Vztoka in da ni Rase tadi bogve kako oalabila. Dandanea atoje v Londonu Raski papirji veliko na boljem nego Ja- ponski, a v Portsmuthu morali bo od- nehati Japonci. Dve leti trajajoča krvava vojaka, Mnkden in Sušima vse to doka- zaje, da so taki udarci za Rusijo le ne- kaka prehodna mrzlica, kateri p» ne sledi nikaka nevarna bolezen. Konečni vspeh mirovne konference je torej ta, da je Rasija ostala na žalost njenih ao- vražnikov äe vedno prva država na a veto. Dopisi. Iz Gorice. — (Veselioa v So- T o d n j a h.) — Čakal sem, da bo kako apretnejše pero piaalo kaj v naäe liste o veselici, ki Be ja vrlila v Sovodnjah 20. avgusta, a zsman. Čadno se mi je to zdelo, posebno pa še zaradi tega, ker se o nekaterih veselicah, ki niso vredne par vrBt proatora v javnem listu, piäe veliko več nego zaslužijo. 0 veselici, ki je bila v Sovodnjah 20 avgusta in ki je bila res vredna, da bi se ji posvetilo malo pro- atora v javnem listu, pa 86 ni skoro niö pisalo. Zato naj 86 mi dovoli, da po vrednosti ocenim, kar sem na laatne oöi videl in na laatna uäesa slišal. Namenil sem ae, da ae popeljem s tramvajem v Sovodnje, katerega aem tadi Čakal ne samo jaz, ampak Se več dra- gih, katerega pa ni hotelo biti od niko- der. Več njih ae je vrnilo, jaz pa in äe nekaj drugih smo jo udarili peä doli. Ko smo prisopihali do cilja, je bila ura že pol petih, začetek veselice pa ni bil äe, öeravno je bil napovedan točno ob 4. uri. E, pa smo res točni Slovenci. Ko ae pririjemo skozi gnječo, ki je bila pri blagajni, vidimo že vse natlačeno ljud- stva, ki je nestrpno pričakovalo, kdaj se dvigne zagrinjalo odra. Obiskal aem Ietos že veö veaelic, ali toliko ljudstva vseh barv zbranegh. nisem videl kakor v So- vodnjah. Veaelični prostor je bil res lepo prirejen, na katerem so ponosno vihrale samo naäe trobojnice. Prostor je bil okin- čan s amrekovljem, mlaji, zaatavicami, baločki, verigami itd. Posebno oder je imponiral. Ko je vojaški orkester zaigral par komadov, se zastor dvigne in na odra 80 86 pokazali prvič po tridesetih letih sovodenjski in rubinski pevci. MoSki zbor, močan okoli 25 pevcev je kaj krasno zapel težko Aljaievo akladbo „Občutki" z baritonovim aamoapevom. Občinatvo je kar obsulo pevce s ploskanjem in odo- bravanjem. Drugič je naatopil meäani zbor. Ta se nam je prikazal lep prizor: venec sovodenjakih in rubinskih deklet LISTEK. Kazen za greh. Povest: Spisal Janko Bratina- (Dalje.) — Bog se usmili takih očetov kot je naä, vzdihnila je Pepca, in mati ji je pritrdila, češ, le molči, zato te pa jaz rada imam, če te on ne mara. — Tako je bilo vedno in stara je hčer popolnoma razvedrila. Že kot malo dekletce ee je Pepca poatavila očeta po robn, mati ji je stala vedno ob strani in vaak, ki je poznal to razmerje, je vedel, da iz tega dekleta ne bo nič. Jabolka ne pade daleč od jablane, tako ao govorili aosedje. Semenj je bil kakor so vai taki aemnji. Sredi trga ao stale ute z raznim blagom, pri kraju tarn Ribničan s „suho robo". Na drugi strani trga „ringenäpil" in „komedije", čadovite zveri in kaöe, zamorci in ljudje, ki zrö oglje in vrelo olje. Vse to ae vidi na takih semnjih. Zunaj trga je bil živinski semenj. Koren je imel tarn avojo kravico. Stal je že dolgo Čaaa tako ob nji, nikdo se ni oglasil. — Ti äment, dejal je aam se aabo, danes pa ne bo dosti kupöije. Oglpdoval je potem drugo živino, pogladil tupatam svojo Čado po hrbtu in pričakoval sina, ki je bil äel malo med ljudi. — Kakö je, oče, pravi sin, äe niste prodali ? Še vedno čakate ? — Bo že, bo — in stari je umolknil. Proti poldnevn se je oglasil kupec in naredila sta, da sta bila oba zado- voljna. Veselo si je mencal Koren roke, ko je 8eätel äe enkrat denar in se od- pravil potem na trg, da kupi äe to in ono. Sin je äel za njim in kmala sta bila v gnječi, ki se je pehala sem in tja. Sredi trga je stal na voza laäki trgovec; hvalil je svoje blago in trgajoč ga z obema rokama dokazoval, kako je trdno. — Ta sem pojte, ljudje božji, tu sem. Pol za denar, pel tako, kričal je in dajal cele kose blaga za 20—30 vi- narjev. Koren se je vatavil ob tej gruči in kmalu je opazil hčer, ki je stala tarn sredi med ljadmi. — Pepca je tudi tu, dejal je. Sem vedel, da ne bo ostala doma. Zraveu nje je bil Tone in sme- jala sta se in si pravila to in ono. Go- tovo ji je pripovedoval kaj lepega, kajti dekle se je amejalo v enomer in kazalo svoje bele zobe. — Pepca, ali si mi kaj kapila, dejal je oni. — Sem. A ti meni ? — Kaj hočea, pokaži mi. Pojdi, iz- bereva. Šla ata potem skozi gručo in prišla ravno mimo Korena. Ta ni dejal nič, a oko mu je bilo tako hudo in osorno, da ae je dekle vendar malo atreslo. — Si videla starega, dejal je Tone. — Sem ; pa hud je videti danes. — Naj le bo ; midva ae ga že ne bojiva. OJäla ata dalje in začela tarn pri sladčičarju izbirati razne drobne atvari. — Kaj bi hotela ? Srčk, cukerčke, punčko, konjička ali kaj ? — Kar hoceä mi kupi. — No, pa naj bo ; en aröek ti bo ravno prav. In vzel je z mize medeno sree z ogledalom in belim papirjem. Tista pesem : Bod moje, bod moje, Ti m lešnikov dav, Kar bš tiste potolkla, Ti m druzih nabrav. je bila napisana gori in Pepca je z ve- selim obrazom spravila sree v žep, kakor bi bilo bogsivedi koliko vredno. — Semenj je äel proti koncu. Krčme ao poatajale veduo bolj polue in ropot in Sum ae je večal. Koren je tudi stopil malo v gostilno, „v gatsi" kakor so pravili. Vae polno je bilo že tarn domačinov, vae se je trio. Korena so klicali piti aem In tja, tako da dolgo ni priäel do avojega proatora. VeBel je bil precej in spil ga je par öaä, ceä, Baj ni vaak dan tako. Sin je bil tadi ta, a na drugi strani mize med fanti. Harmonika je začela hreačati, tupatam ae je kedo zasukal in nazadnje je za- čelo ple8ati vse, kar je le imelo mlade noge. Med tem je priSel Tone. Pijan je že bil, gagal se je zdaj na eno zdaj na drugo stran in kriceö je naročil vina na mizo. Natočil je in ta zapazil Korena. (Dalje pride.) (16 po števila) v belih oblekah in sslo- venakimi trakovi na prsib. Zbor je zapel Nedvedov „Nazaj v planinski raj" tako Jepo in precizno, da nas je kar očaral. Lepi pianissimo in mogočni fortissimo, cresendo, decresendo in taka glasbena znamenja so se tako lepo ajemala, da smo z napetostjo poslušali proizvajanje te krasne skladbe. Komaj je zbor konöal, se je kar vsula ploha ploskanja in kri- čanja Joä, joä", kar je zbor primoralo, da je moral pesem ponoviti. Zatem se je vprizorila spevoigra „Dijakorazarubitev", ki so jo diletantje pray lepo dovršili. Di- jak ves obnpan, ker je zagazil do grla v dolgove vsled lampanja in pumpanja se nam je kar smilil. V tern pride žid Jaj- teles s cilindrom in t fraku s kocinasto brado ter terja dijaka dolžni denar. Di- jak pa ma nima kaj dati. Čifutovič po- kliče zdaj biriča, ki ma začne rnbiti, pa ne najde nič. Zdaj pa nastopi stric z ve- liko brado in prinese dijaka trikrat po stotisoč kronic, katere ma je xapustila uinrla teta Neia. Zdaj je bilo veselje na odru. Igra je vzbodila mnogo smeba. Za tern so nastopili dornberški tambu- raäi, ki so lepo igrali, a žal, da na jav- nem prostoru se tambnranje zgubi; toje bolj za dvorane. Ko so ti končali, na- stopil je moški zbor in zapel pesem „Cr- nogorac Crnogorki", ki je občinatvu kar T arce segala. Ta pesem je res krasna, ako jo poje izvežban zbor, in lahko re- čem, da zbor je častno izvräil svojo na- logo. Roneöno je nastopil meSani zbor in zapel celi venec narodnih pesmij do- mačink, ki so priprostema ljudstvu naj- bolj Dgajale, posebno pa „Čukova ženi- tev", ki se je morala ponoviti na sploäno zahtcvanje. Pevovodja, pevci in pevke so res užili zaslaženo pohvalo hvaležnega ob- Činstva in le en glas se je sliäal med množico, glas, da so sovodenjaki in ru- binsk1 pevci ž njih pevovodjem vredni vse ča8ti. Za kar smo se pa najboli bali, je bila vprizoritev igre „V Ljubljano jo dujmo", in zdelo se nam je neverjetno, da bi se b priprostimi domačimi močmi mogla vprizoriti, kajti igra je obäirna in težka. Pa glejte Gašparja, kako je moža- to in včasih tadi energično nastopal, da ga je bilo groza pogledati. Njogova žena Rotija pa je vselej lepo in pomirjevalno naatopala kakor skrbna gospodinja in nzorna mati. Raj pa Pavle, hlapec Ga- äparjev! Ta vam je uganjal prave burke na odro, da se je moralo vse za trebuh držati. Posebno z Nežo, deklo, ki je bila pravcata tercijalka, je imel mnogo opra- viti tako, da je navsezadnje bočeš, nodes, moraš zaplesal ž njo z odra. To je bilo smeha. In Marica ? To je bilo pnnče za- ljubljeno, katero je očeta opeharilo za .ženina, kalerega ji je oče ailil. Sama pa je bila vsa zatelebana v mladega do- htarja Mirkota rfnoja. Nad vsa pričako- vanja dobro so izvršili igralci svoje ne- lahke naloge. Po veselici so se začeli mladi pari sukati, kar za nas bolj Btare ni veö, kajti te čud"ne muhe bo nam Že davno poäle in zato smo se raje podali na kozarec pristnega Gočana in potem domov. V Sovodnjah res nismo pričakovali tako lepe veselice in vsa cast priredite- ljem. Ro smo zapnstili Sovodnje smo si vsi želeli, da bi še katerikrat imeli pri- liko obiskati tako veselico. Živio I Politični pregled. Razpor med Itallfanl zaradl sedeža Italijanskega vseučllliča. Med Halijani nastal je had razpor zaradi sedeža italijsnakega vseučilišča. Rakor smo poročali, vršili so se na jnžnem Tirolskem shodi, na katerih so zborovalci protestirali proti paroli Trst ali pa nič, in so se izrekli za to, da se ital. vaeučili^če uatanovi lahko tadi drugod. V nedeljo pa so sklicali liberalni Italijani shod v Rivo, na katerem so se izrekli za atališče : Trst ali nid. Pri ti priliki so leteli budi napadi na naslov ital. drzavnih poslancev in tadi na na- delnika ital. državnozborskega kluba ba- rona Maifnltija, katerega so ital. listi 8e pied malo dnevi povzdigovali v deveta nebesa. Malfattiju izrekla se je nezaup- nica, vsled česar je odložil svoj državno- zborski mandat. Nemcl nevoljnl na Gautscha. Vsenemški tabor je zopet po konci. Zgodilo se je pa res nekaj, kar mora vzbaditi in razbariti kri najmirnejäega čestilca Vodanovega. „Politik" namreč poroča, da podržavi vlada 1. janavarja 1906 öeäko zasebno gimnazijo v Misteku na Moravskem. Več desetletij so vzdrža- vali misteški Čehi s pomočjo „Ustredni Matice äkolske" v Mistekn za öeäke di- jake sami svojo gimnazijo, dasi bi imela država skrbeti za prosveto slovanskih dijakov. Zdaj pa, ko hoče vlada mißteäkim Cehom dati, kar jim gre po astavnih določilih, so pa Nemci razbnrjeni. Ubogi Nemci ! Razdor med berollntklml «ool|alnlml demokratl. V 8redo, dne 24. avgusta, ee je vräil v Berolina velepomemben shod, ki ne ostane za nemško socijalno demo- mokracijo brez posledic. Na shoda se je loöilo od socijalno-demokratične stranke 8000 delavcev. Izjavili so, da nočejo več nositi imeoa socijalni demokratje, ime- novati se hoöejo marteč „anarhistični socijalisti", ki hoöejo prevreöi kapitalizem s splošno stavko. Tadi berolinske kra- jevne strokovne organizacije se hoöejo pridružiti anarhistiönim socijalistom. Pri glaRovanjn je glasovalo le 20 oseb proti loöitvi. Na sbodu so odklonili resolacijo, naj se dela za sploäno stavko, a prizna naj se parlamentarno in politiöno delo- vanje socijalno demokratične stranke. Mnogo pristnih anarhiatov se je tadi adeležilo shoda. Novo stranko je uata- novil bivši socijalno-deoiokraski be ro- linski mestni svetnik dr. Frideberg, ki je rekel v svojem govora : Po aaarhiatiönem zgleda hoöemo delati za osvobojenje po- sameznika, a da dosežemo ta namen, se hoöemo organizirati po socijalistiönem zgleda. Socijalna demokracija je zapa8tila socijalizem in ne zastopa veö „visokih idealov": delovati brez zakonov, brez domovine in brez vere. Te ideale je prevzel anarhizena. In skapno z anarhisti hoče delavatvo z vsemi sredatvi izvojevati razredni boj! — Glasilo neinške soci- jalne demokracije „Vorwärts" se peöa jako reano s tem novim pojavom, a dr. Adlerjeva »Arbeiter Zeitung" hoče bolj poznati berolinske razmere, kakor jih poznajo Berolinöani samt in pravi, da je nova stranka aocijalistiönih anarhirftov brez vsakega pomena. Dogodkl na Baikanu. Bolgarski in arnavtwki zločinci silno mucijo Srbe v ohridski okolici, a podpira jib Mersim Dema, Arnavt iz Malesije, ki poveljuje oddelek turäke vojske v veliki vasi Jablanica. Merairn Doma pozna na- tančno kretanje vojske v okolici, ve, kje se bo vršilo zasledovanje ter vedno že vnaprej obveäca o tem bolgarske in ar- navtske razbojnike. Natančno jim spo- roöa, kje naj se skrijejo, da jih ne dobi vojska. Tako je odslej ostalo vsako za- sledovanje brez uöpeha in razbojniki se svobodno gibljejo pr» celi okolici. Večkrat skrije Mersim rasbojnike v sami vo- jaänici. Mersim jo pomagal Bolgarom tudi tedaj, ko ao pred kratkim ubili srbskega prvaka Ivana Markov'ca iz Nereza. Narod Be nahaja v težkem položaja. In kako tudi ne, ko ga „led bije z one strani, s katere bi ga moralo greti solnce." V debarskem drimkola je zavladala prava anarhija. Bolgarake čete jako ^'rdo ravnajo b Srbi in kar po vr.^ i koljejo srbske prvake. Namestu pa, da bi turäke oblasti branile narod pred zločinci, so Se celo v dogovoru ž njimi. Vedno bolj odkrito pomagajo turäke oblasti razboj- nikom, a ti zato dele ž njimi vse, kar zaplenijo. Tu se sedaj nahajajo sledeöe bolgarske čete : Miloä s 30 možmi; Mar- ko z 20 možmi in ostanki čete vojvode Ačima, ki so ga ubili Tarki na migljaj vladike Rozme, ker ni hotel napadati Srbov. lato delajo v ohridskem drimkola Arnavti. Žalostna nesloga med Bolgarl In Srbl. Apostol JovanoviČ, kmet iz srbskega sela Štalkovice, v kratoväki ka^i, se je vračal iz Rratova, kamor je neael davek, ki ga je v svojem sela zbral. Blizu sa- mega Rratova pa je bil napaden id abit. Apostol je bil najuglednejsi Srbin v kra- tovaki kazi. Iz maäcevanja so ga ubili Bolgari, ker ni hotel prestopiti na nji- hovo stran. Apoatol je zapustil ženo in ätiri otroke. Ta političen unaor je zelo razburil Srbe, ki iščejo prilike, da glavo svojega prvaka zamene z glavami bol- garskih prvakov. Tako so bo medsebojni bratomorni boj vršil toliko öasa, da bo obeh konoc na radoat Turkov, ki v Bvoji molilvi molijo: „Ne zjedini bože, kau- rinov (kristjanov)". Črnogorska osveta. Štirje Črnogorci, iz sela Sv. Jurij na Bojani, so prestopili tnräko mejo. Ta so zajeli turäkega öaatnika, ki so ga ubili mu odaekali glavo, po črnogorskem obi- čaju, in jo odnesli seboj v Crnqgoro, truplo pa pustili na mestu smrti. Grno- gorci, ki so s tem ubojem OBvetili smrt, dveh svojih rojakov, katera so Turki ubili v vasi Vraci, so nabili na kol glavo tarškega častnika, na kateri je bil äe fe8, in jo po8tavili na ogled, da se ostali Črnogorci prepričajo, da so „osvetili krv" svojih rojakov. Türke je ta dogodek silno razdražil in bati se je skoro mej- nega boja roed Turki in Črnogorci. Grkl protl Bolgarom. V selu Rladoraci so Grki ubili 17 Bolgarov. Gräka četa je štela okrog 100 ljudi, od katerih je bilo 20 iz Grške, 14 pa je bilo turäkih najemnikom. Grki so ubili tele Bolgare: Ivan Stefov (star 66 let), Vasil Vačev (star 70 let), Lazo Georgijev (star 65 let), Stojöe Tomev (star 70 let), Rrsto Rolev (star 60 let). Ivan Dimov (star 52 let), Ilija Stojčev (star 60 lei), Temeljko Popov (star 60 let), Spas Stefov (star 63 let), Rrste Pe- trov (star 48 lei), Pavle Hristov (star 46 let), Trendo Hristov (star 42), Todor Dimov (star 40 let), Tosa Stojanov (star 38 let), Ristov Rrstev (star 26 let), Gjorje Stojöev (star 26 let) in Petkov Ivanov (star 26 let). Te nedolžne žrtve so za- pu8tile mnogo dece, ki je ostala brez hranitelja in branitelja. Mlrovna pogajanja. Mir je torej sklenjen. Zgodilo se je to v torek. Mirovno pogodbo, ki bode baje v desetih dneh sestavljena, izdelajeta pravni zastopnik Japonske Denison in pravni zastopnik Rasije profesor Martens. Pooblaščenci zapuate Portamath okolo 12. septembra. Vest o sklepu miru ni bila na Ruskem vsprejeta s posebnim navdušenjem. Na Ruäkem ata dve stranki. Jedna je zadovoljna, da bo je sklenil mir, druga pa ne. Tadi na Japonskem niso kaj zadovoljni b takim sklepom miru, od katerega nima Japonska nobene denarne koristi. Iz Pariza poročajo: Takaj bivajoöi Japonci so užaljeni radi sklepa miru. Elen njih je rekel dopisniku „Matina", da se mora Romura ubiti, ako noče, da ga ubije užaljeni in ponižani narod ja- ponski. To ni mir, je rekel Japonec, ampak premirje, in povrh tega se poni- ževalno premrje. Japonaki vojaäki ataäe je pričel jokati, ko je izvedei, da jo sklenjon mir. \z Tokija poročajo, da nekateri ja- poiibki liHli zhhtevajo, da se baron Ko- mura sam ubije, sicer ga ubijejo ljudje iz najnižjih alojev prebivalatva, ČeŠ, da je on kriv ponižanju, kakoršnega še ni doživela Japonska. V Portsmuth so brzo- javili, da naj policija pazi na Ramuro in Takahiro, da bi jn ne ubil kak fa- natičen Japonec. Medtem, ko se ves svet raduje radi sklepa miru, so japonski novinarji v Portainuthu besni. Oni izjavljajo odkrito, da je Romura skleml mir, ki je za do- movino nepovoljen in predvidjajo, da v Japonski nastanejo nemiri. 0 pogojih, na kateri podlagi je bil mir sklenjen, ni äe nikdo natanöno po- ducön razum prizadetih strank; le toliko je gotovo, da ne plača Rusija nobene vojne odškodnine in da dobi severni del otoka Sahalina v svojo last, ne da bi Juponski za to kaj plačala. Witte jo brzojavil carju Nikolaja : Cast mi je javljati VaŠemo Veličanstvu, da so Japonci sprejeli zahteve Vašega Veličan8tva v zadevi miru in da je tako mir zopet dosežen. Vsem navodilom Va- šega Veličanatva smo bili zvesti. Ruaija ludi po miru ostane v vzbodni Aziji ve- levlaßt, kakor je bila in kakor bo vedno. V službo domovine smo kot Rusi po- Btavili vse svoje duäevne in patriotiöne moči in proairao, da nam premilostno odpustite, ako nismo dosegli več in bolj šega. Domače in razne novice. Smrtna kosa. — V torek umrl je v Gorici umirovljeni viSji računski svetnik, ki je bil veöletni predatojnik ranunskega oddelka tak. gozdnega ravnateljstvn, g. Franc Gridl. Pokojnik bil je odlikovan z zlato kolajno za zvesto 40-letno službo- vanje. Naj počiva v miru ! Itnenovanje v sodnijski stroki. — Praktikanta Oton Weinberger in dr. Gvidon Gastin sta imenovana avskul- tantoma. ImcuovAnje I.judsklh učlteljev i v gradiščanskein okraju — Oxrajni • äolski svet v Gradišču irnenoval je za ¦ provizoriönega uöitelja v Devinu goap. | Edvarda Praprotnik. Za provizorični učiteljici pa sta bili imenovani in sicer za Devin g.čna Pavla Praprotnik, za Me- : dano g.čna Ljudmila Gazzafara. Za „Šolski Dom" je prejelo uprav- ništvo: Ahasver dal za „SoUki Dom" 2 R in za „Mali Dom" 2 R. Hvala I Preplftče za „Solski Dom" za S. Gregorčičevo knjigo „Job" so po- slali naslednji rodoljubi in dobrotniki : Fr. Leban, učitelj, Trnovo pri Gorici 60 vin. Začet^k šolskegA leta v zavodlh društva „Solski Dom". — V otroäke vrlce v ulici sv. Rlare št. 4, pod kapelo ät. 1 in v „Malern Domu" Via Bertolini se sprejemajo otroci v starosti od 3.—6. leta vsak dan od 9. zjutraj in od 3. ure po- poludne naprej. V 6-razrednodekliäko in 4-razredno deško ljudsko äolo v „Šolskem Domu" bodo se vpisavali otroci 14. in 16. septembra od 9.—12. dopoldne, pa od 2.-4. ure popoludne. V to äolo se sprejmejo otroci bivajoči v meatu, le v višje razrede se bodo sprejemali izjemoma tudi iz oko- lice goriäke. V dekliäko nadaljevalno Solo, zdru- žena 8 strokovno žolo za umetno ve- zenje in belo šivanje in v äolo za kro- jenje in äivanje oblek se bodo sprejemale deklice, ki se dovräile Ijudsko šolo. V posebne tečaje strokovnih äol za odraale sprejemale se bodo do konca septembra deklice, ki so dovräüe ljudako äolo ter so v ročnih delih, sosebno v äivanjn, nže izurjene. Ob istih dneh in času sprejemali se bodo v trirazredno ljudako äolo v „Malern Domu" otroci bivajoči v do- lenjem delu mesta. Tako ae bode vpisavalo v „M. Dorau" tudi v pripravljalnico za srednje äole in v oba letnika pripravljalnice za izobra- zevaliäöa za uöiteljice. Učenci in učenke, ki niao hodili v äole „Šolskega Doma", se bodo izpraäe- vali, ali so dovolj pripravljeni,dazamorejo v teh vspešno napredov%ti. Rdor želi vstopiti v katerpkoli na- vedenih äol, mora se skazati s posled- njim äolskim spričevalom (äolakim spo- ročilom), in na novo doäli tadi s krstnim listom, oziroma listkom, v katerem je potrjen njih rojstni dan. Iz obzira, da ima druätvo ogromne stroäke za vzdržavanje navedenih za- vodov, pričakuje, da bodo roditelji tudi zdatno podpirali zavode 8 tem, da bodo po Bvoji moči plačevali äolnino, ki znaäa v dekliäki nadaljevalni äoli do 4 R na mesec, in v obeh pripravljavnicah do 1 R. Ubogim in pridnim učenkam se äolnina zniža ali celo opusti. V obrtno-nHiialjevalno äolo, name- njono za rokodelsk»» in trgov.ske vaience, se. bodo vpiaavali uö^nci 16. sept ob 5. nri popoludne. Tega dne se bodo na novo vpisani učenci izpraätvali, da se jih po njih zmožnosti uvrsti v razrede. 17. septembra ob 9. uri dopoludne prične v tej äoli redon pouk. Pouöevalo se böde na tej äoli, kakor minulih let, v „Šolskem Domu" ob ponedeljkih, sredah in petkih od 6.—7. zveöer, pa ob nedeljah od 9.—12. predpoludne. Ti učenci so prosti äolnine ter dobivajo v äoli vsa potrebna učila. Začetek šolskega leta na c. kr. ^imiiftziji v Gorici. — Sprejemanje v 1. gimn. razred bo 14. sept. od 9.—12. ure predp. Sprejemni izpit bo 16. sept. Dijaki, ki so že bili na tem zavodu, zgla- siti se morajo dne 16. ali 17. septembra. Sprejemni in ponavljalni izpiti za te di- jake bodo dne 16. in 17. sept. Dijaki, ki vstopijo v ta zavod znova, morajo pla- čati 4 R 20 v pristojbine. Sprejemanje v pripravljalnico bo 16. septembra. Začetek šolskega leta 1905-6 na c. kr. žcnskcin učiteljlšču v Ciorlcl In na ž njim združemh vadnicah. — Vpisovanje na tukajänjem c. kr. učite- ljiäca se bode vräilo 14. in 15 septembra od 8.—12. predpoludne. Dne 16. sept. ob 8. zjutraj priönejo vsprejemni kakor tudi ponavljalni izpiti; reden poduk pa priöne, ko bodo omenjeni izpiti končani. V viäje tečaje (2., 3. in 4.) se novih gojenk ne vsprejme. Na c. kr. deäki in dekliäki vadnici so bodo vräilo vpisovanje 15. aeptembra od 8.—12. predp. V visje razrede se novih učencev oziroma uč>nk ne sprejema. Solsko leto 1905/6 se zaprične 16. aeptembra s av. maša, reden pouk pa 18. istega meseca ob 8. uri. C. kr. slovenska srednjesolnka prlpravljalnlca na glmnaLiji v Go- rici. — Vpisavanje učencev b alovenskim materinim učnim jezikom bo 15. kimovoa od 8.—11. ure. Dečki, kateri nimajo manj kot devet, pa tudi ne veö kot 13 let, se oglaeijo vsak s svojim očetom ali na- ineatnikom v gimnnziji, v II. nadstropju, in prinesejo s seboj : 1. kratni list, 2. äolsko izpricevalo o dobro dovräenem III. ali IV. razredu ljudske äole, 3. zdrav- nikovo izpricevalo o stavljenih kozah, o zlravih očeh, sploh o popolnem zdravju, 4. ubožni list, če stariäi niso premožni, 5 dve popisani rodovnici. V.sprojem jo vendar le zučnsen ; učenci, ki ne znajo toliko voronauka, slovenščine in račan- stva, da bi mogli napredovati in dobro končati äolsko lelo, se vrnejo konec meseca vinotoka v ljudsko solo. Prednost imajo nadarjeni in marljivi nčenci lepega obnašanja, ki prebivajo v takem krajn, kjer nimajo nobene priložnosti, naočiti se nemščine in ki äe ne hodijo v tukaj- šnjo c. kr. deäko vadnico. Učnine je plačati 10 K vsako polletje; nbogi in vredni učenci so celo ali na pol opro- «Sčeni. Odličnim in dobrim učencem c. kr. srednješolske pripravljalnice se c. kr. gimnazija ali realka odpre brez vspre- jeranega izpita. Šolsko leto 1905/6 se začne v pondeljek 18. kimovca. V Gorci, 1. kimovca 1905. Fr. 0 r e š e c, c. kr. vodja. Vojaške vesti. — Včeraj popo- ladne prišli so vojaki, ki so imeli vaje med GradiSčem, Sovodnjami in Zagrajem v Gorico. Defiliranje vräilo se je ob ätiri nri in pol na velikih Rojicah. Na Trža- ški cesti pričakovalo jih je polno ljudstva, ki se je pa jako varalo, kajti večina vo- jaških krdel priälo je v mesto po malih Rojicah. Danes se vräe vaje po Brdih med Št. Ferjanom, Korminom in Gorico. Vo- jaki se vrnejo v mesto okolo 3. are po- poladne. Vojaška poljefca pekarna. — Na Rojicah se nabaja vojaäka poljska pe- karna, v kateri se peče krnh za vse vo- jaštvo, ki se nahaja sedaj na Goriäkem na vajah. Krnh se peče tndi mehaničnim načinom, namreč v dveh pečeh, ki sta onaki motornema stroju, v katerih stoji do 60 vojaških hrebov. Ker pa ta stroja ne zsdoščata, napravili so tudi lončene peči v podobi zvona, v katerih stoji do 16 hlebov. Vojaki pravijo, da kruh iz teh peči je boljši kakor iz pravevojaške pekarne. Nezgoda na vojaških vajah. — V pond, je imela 56. pehotna brigada, ki jebila nastanjenav Sovodnjahin GradiŠču, 8voje vaje okoli Št. Martina. Tam je bila tndi artilierija, ki je streljala na „sovražnika". Kakor povsod, tako so bili tudi tukaj zbrani otroci, ki so gledali, kako se strelja s topovi. V trenotku, ko je vojak sprožil strel iz topa, skoči okoli 12-leten deček kakih 20 korakov pred istpga. Smodnik je dečka vrgel v neza- vest, g% pnSkodoval na obraza in sicer praviin prav hndo in ma izbulil eno oko. D°<*ka prppeljali so v trž«Sko bol- niSnico in tam so zdravniki *poznali. da j> priiM deček v resnici ob oko M^d častniki, ki se odHežaj^jn vojaSkih vhj, zaÖPÜ en 8« nabirati m'lodari za neqrfc- nega dečka, in kakor čujemj, nabrali so zanj nekaj sto kron. Vojaški koncert. — Danes na veöer bode na Travnika vojaäki koncert. Pod kolo priäla je včeraj na Tr- žaški cesti 9-letna deklica Marta V., ki si je pri padcu zvenila roko in Be je tudi sploh še precej poäkodovala. Kolesar, ki je zakrivil nesrečo, pa je obežal. Ko- lesarji postajajo od dne do dne večja nadlega občinstvu. In predrzni, in nesramni ao tudi do akrajnosti. Ne meneö se za vse pre- povedi, vozijo se z vso naglostjo po prepovedanih nlicah. Po noöi celo brez svetilk. Kaj delajo naäi redarji, da vsega tega ne vidijo. Jutri izlet kolesarskega drustva „Gorica" v Dornberg; odhod točno ob 2. ari popoldne izpred kavarne „Central". Odbor. Tiskovna pomota. — V zadnji at. našega lista priobčili smo gospodarski članek „Gnoj od peratnine in njega važ- no8t za gospodarstvo". Ta članek posneli smo iz „Narodnega Gospodarja" in ne iz „Kmetovalca", kar bi znal marsikdo sklepati iz črke K, ki je priäla pod ölanek po pomoti, mesto örk N. G. Mrkneuje soliica. — Mrknenje solnca, ki je bilo v predo, pričelo je ob jedni nri 15 minat popoladne in je do- seglo svoj vis>k ob 2. nri 28 rainut ter končalo ob 3 uri in 36 minat. Tožakl in vozTiiki v G«>r!cl ki to nameravHli pričeti ätra|k v pjndrtljek, so za fedaj opa^tili to mis^l, ker ao jim delodajalci odgovorili, da pripoznavajo opravičenost njih zahtev po zboljšanju materijalnega stanja, v katerem se na- hajajo sedaj. Omenjeni gospodarji so nadalje omenili v svojem odgovora, da se hočejo ozirati na opravičene želje težakov in voznibov, kakor hitro se ti zdrožijo v kako zavevo, pri kateri hočejo sodelovati tadi goapodarji. Na vse to so težaki in vozniki odgovorili, da odnehajo z ozirom na ta odgovor s štrajkom za štiri teine, v katerem času naj bi se nameravana zadroga nstanovila. Strela. — Strela je te dni ndarila v hiäo BlaŽa Bremic v Laznem pr Lo- kovca. Hiša je vied tAga pogorela in škoda se ceni na 1200 K. Bremic ni bil zavarovan. Nesreča. — V ponedeljek vozil je Č. J. seno s Skalnice pod Sv. Goro. Ko je priäel z vozom po kolovozu, ki pelje ob neki hndi strmini, se ma je voz pre- vrnil in potegnil s seboj konje, ki bo se z vozom vred delj časa valili po strmini narzdol in pri ti priliki tadi poginili. Griža. —• V Solkana razsaja med otroci že delj öasa hada griža in jih je na ti bolezni že mnogo amrlo. Poseben vlak v Ljubljauo. — 0 priliki odkritja Prešernovega spomenika v Ljabljani rozil bo med Trstom in Ljubljano poseben vlak. Vlak odide iz Trsta v nedeljo dne 10. septembra t. 1. ob 4. ari in tri četrt zjatraj ter pride v Ljubljano 4 minute pred 9. .aro. Iz Ljubljane odide ob 10. ari in 5 minat zvtčer ter pride v Trst ob 2. ari in 5 minat popolunoöi. Jažna železnica je dovolila polo- vično voznino in sicer za tja in nazaj : v II. razreda 8 K 80 stot., v III. razredu b K 80 stot. Pripravljalni odbor pa je za stroäke priprav dostavil k ceni po 40 stot. za osebo, tako, da znaäa skapna cena: za II. razred 9 K 20 stot., za III. razred pa 6 K 20 stot. Vsak izletnik dobi znamenje z napisom „Trst", ne da bi mu bilo treba za to äe kaj posebej plaöati. Sloveuskft uarodna druStva naj blagovolijo čimpreje prijaviti se glavnemu odboru Prešernovega spomenika, ako se udeleže slavnosti odkritja, da ne nastane odboru zadnje dni preveč posla ter da se mora ukreniti pravoöasno vse po- trebno. Tat je prijetl. — V četrtek zaprli 80 v Trsta ätiri osebe, med njimi tudi klobačarja Franceta Tragherja, o katerih se sami, da so ukradli svoječasno na tržnSki po^ti poätne znamke v vrednosti knkih 30 000 K. Ko so Tragherje prijeli in ga prfiskali, naäli so v njegovih Skor- njih poštnih znamk za 13.600 K. Vellka tatv Ina na tržaški poštl. — V sredo zapazil je neki uradnik na glavni tržaški pošti, da so na nekem de- narnem pisma, v katerem bi se imelo nahajati 3000 K, peöati pokvarjeni, in ko je pismo natančneie preglndal, in konečno v navzočno^ti dragih aradnikov tadi odprl, prepričal se if», da so se v pipnriu nahnjali mfsto 3000 K časniški odr* zki. Pismo bilo je na.nenjeno v Kotor, Velikl uesrečl pri pomorskih vajah se je zgodila v četrtek ponoči bliza Palja. Torpedovka štev. 38 je za- dela v torpedovko „Satellit" in se kmalu potopila. Moštvo se je razen dveh po- moräcakov reäilo. Nesreča se je zgodila 12 milj od obrežja. V noči od četrtka na petek zgodila se je pa druga nesreöa. Torpedovka ät. 33 trčila je ob torpedovko „Kobra" in se je pogreznila Moätvo bilo je rešeno. Beračica tatica. — Neka siromašno obleČena ženska je priäla v stanovanje g. Vittorija v ulici Spiridione ät. 10 v Trsta in ga za božjo voljo prosila mi- loščine, češ, da je reva in ima seboj 8tradajočih otrok. Gjspod je šel v sobo in ji dal nekaj vinarjev. Ko je beraöica odäla, je zapazil, da mu je pokradla v predijobi nekaj nad 10 goldinarjev. 3IiiiFstri v Ljubljunl. — Te dni bil je v L nbIjHni trg'>vHki mini«tnval na Dunnj. k|»»r jftdsibil od tarn najno pismo. B iron Gill pa sh povrne dno 20 t. m. zopflt v L'abljano, in takrat pride v Ljobljano baje tudi ministerski predsednik baron Gautsch. Roparski umor. — Pri mosta mv^d Idnjo in Vojsko so našli mrtvo truplo, katero je gostilničar Tajč spoznal za lesnega trgovca Janeza Oswalda iz Gornjege Logatca, ki je 25 t. m preno- Čeval pri njem. Sledovi kažejo, da se je izvräil roparski nmor. Pri mrlvem trapla niso našli nobenega denarja, arapak samo aro, ki je kazda na 6'6 min., rožni ve- nec in usnjato moänjo, napolnjeno s tobakom. Čuden koncc domačcga prepira. — Pred nekaj dnevi je nastal v Slov. Goricah na prav nepričakovan način ogenj, kar je dalo povod hudomnänemu smehu. Mož in žena sta izkaäala po do- mačem prepira svojo moč v srditem dvoboja. Tako Ijato sta navalila drag na dragega, da sta peč podrla, v kateri je gorelo. BÜ8kovito se ogenj po sobi raz- širi, skoči do nizke strehe ter vpepeli poslopje. Vabilo na XX. redno veliko skap- Sčino družbe sv. Cirila in Metoda v St. Juriju ob juž. žel. četrtek, dne 14. sep- tembra 1905 leta. Vspored : I. Sv. maša ob 10. uri v župni cerkvi. II. Zborovanje ob 11. uri dop. 1. Prvomestnikov na- govor; 2. Tajnikovo poročilo; 3. Bla- gajnikovo poročilo; 4. Nadzorniätva po- ročilo; 5. Volitev jedne tretjine drnžbi- nega vodstva za fankcijsko dobo 3 let; a) Volitev prvomestnika; b) Volitev 3 udov družbinega vodatva. Po pravilih iz- 8topijo letos naslednji adje dražbinega vodstva: 1. Ivan Hribar, 2. Luka Svetec, 3. Ivan Šubic, 4. Tomo Zopan; 6. Volitev dveh odov dražbinega vodstva za funk- cijsko dobo 2 let mesto odstopivših gg. dr. Frana Štora in dr. Frana Tominäeka; 7. Volitev nadzorništva (5 članov); 8. Vo- litev ra8odnižtva (5 članov). Vodstvodružbesv. Cirila in Metoda. V Ljabljani, 30. avguata 1905. Prvomestnik : Odbornik: Tomo Z u p a n 1. r. Luka Svetec 1. r. Denar v beračiuvih čovljih. — Na Viöu pri Ljubljani je 25. t. m. nagloma umrl pod nekim kozolcem nepoznan berač. Traplo so prenesli v mrtvaänico na Viču. — Pri ogledu trapla naäli so v njegovih öevljih 300 K denura v zlata. Sneg je zapadel vrhove koroäkih hribov. Cesarske vojnškc vaje na južnem Tlrolskem dovršene. — V sredo so bile vojaäke vaje na jnžnem Tirolnkem, katerih se je üdelezil naä cesar, dovräene. Ceaar je ta dan zjutraj ob 5. uri in pol jahal iz Romena v Cavareno na viäino in je od tam ogledoval vaje ter se je ob 10. ari predpoladne povrnil v Ro- meno, kjer se je ob 1. ari popoludne v dvornpm äotoru vräil obed. Pred obedom se je cesar dlje öasa razgovarjal z ital. generalnim lajtnantom Bisestijem in po- ročnikom Piccionijem ter se je od njiju oprostil. Iz Romena odpeljal se je cesar v MpzzöIo - bnrdo, kjer je bil od prebi- valstva navdašeno pozdravljen. V Mez- zolombardu so bili navzoči zastopniki raznih mest, med temi tadi žapana iz Trenta in Rovereta. Cesar je nato na- daljeval svojo potovanje v Iäl. Število odveiaikov v Avstrijl koncem leta 1904. — V Avstriji je bilo koncem leta 1904 4572 odvetnikoy. V okrožju deželnega sodišča v Trsta jih je bilo 114, v okrožju okrožnega sodiiöa v Gorici pa 23. Odvetniäkih kandidatov je bilo v Avstriji 1751. Iznajdba. — Kakor smo že evoje- časno poroöali, sta Rihard Rottenbacher in Ivan Haberle v Palja iznaäla pripravo, s katero se prepreči tröenje dveh vlakov. Ta iznajdba j« patentirana v Avntriji, na Os?«rfikem, Švici, Francoskem, Nem- čiji, Danskem, Angleäkem in Luksem- burškem. Vojno mi^hterstvo je odnidüo, da se lfltos ne vrä'i kontrolni shodi, to pa z«t », kf»r se ni mogel dosHÖi mihnv tiHmpin nnrnr^ö dn sp ima rez^rvno mo- ätvo v evid^nci. GUvni raport rezervnih (^astnikov pa ostane in se vrši kjt doslej 4. novembra. »Obzor" dvakratni dnevnlk je v petek začel izbajati kot dopoldanski in popoldanski list. Straäna ljubavna drama. — V Balaszfalvi pri Temeävara se je kmeöki fant zaljabil v lepo hčerko bogatega so- seda Molnarja. Zidnje case je opazil, da se vede deklica naprarn njeraa hlnino ; obenem pa je izrei FRANC PDDBEiČ avtorizovan tamnoseski uiojster, Gorica, Tržaška cesta 17, priporoča slavnemn občinstva za bližajoči un praznik vseh vernih dui dan svojo bogatn zaU go nagrobnih spomenikov bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna naj- boljše vrste za 15 K in vise. V zalogi ima tudi razne kamenite plošče, z'ebe, umivalnike za ku- hinje, itd. itd. Sprejema in izdelnje vsakovr-tna v karnnoseško slroko spa . dajofa dela po prav zmernih cenah. ^ .Gentpalna posojilnica pegistroffana zadruga D Gorici, ulica Uetturini his. Utev. 9. Posojuje avojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|2°|0, na vknjizbo pa po 5°|0 z 1|80:0 apravnega prispevka za vsacejja pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena. V zavarovalni stroki vec let sluzbujoci potovalec se sprejme. Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo našega lista. !! Najvgodnejši pogojü! jy^. --------- za zavarovanje v^<^ '\fi S Edina zavarovalna - - ^^^<^y^ glavnega J^# -&yr->Sr ^%^v Trstu- ° ° ° r^r C> 'tfFy'W^ Zavaruje na iivljenje in na i*C/^ i^* *{$r ^r^ dohodkc ua vse uafilne po atelo ^^^^\\^ ^ \^ ssy $$m zastopstuti za sloU. dežele w Trstu, ^^\^c-s* ulica Torre Bianca st. 21 I. nd., hi njwgovu v^C/ okr. zatttopstva v vseh mestihlu vc^ihkr^jih