Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin d lla Libcita (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casclla post.) Trst 431. Pošt. č r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v go'ovini NOVI LIST Posamezna štev. 50 Lir NAROČNINA: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis St. 613 TRST, ČETRTEK 15. SEPTEMBRA 1966, GORICA LET. XV. UphallaiijjG itmiliilk duiim p'ii tfloimtcih Verski lisi »Družina«, ki izhaja v Sloveniji, je objavil pred kratkim pohvalni dopis o neki zelo številni slovenski kmečki družini. V naslednjih številkah pa so se oglasile druge matere, ki so opozorile, da stvar s številnimi družinami le ni tako preprosta, številna družina zahteva veliko in zdravo stanovanje, mnogo prostora pa tudi zunaj stanovanja, da se lahko otroci igrajo. Poleg tega zahtevajo številni otroci mater popolnoma zase, kar pomeni, da ne more hoditi v službo in prispevati k vzdrževanju družine tudi s svojim zaslužkom. Samo zaslužek moža pa seveda ne zadostuje za vzdrževanje številne družine, vsaj ne današnji povprečni zaslužek v Sloveniji. Zato si je morda še lahko predstavljati številne družine na podeželju, na kmetijah, kjer imajo otroci dovolj prostora in kjer jim tudi hrane ne manjka, ker ni treba vsega kupiti; težko pa je za številne družine v mestih. Tudi yrcdništvo »Družine« je priznalo upravičenost takih pomislekov. To ne spravi s sveta dejstva, da se mora slovenski narod v bližnji bodočnosti številčno precej okrepiti, tako v matični domovini kakor v zamejstvu, če hoče tudi še v bodoče kaj nomeniti v evropskem političnem in gospodarskem življenju. In to tudi nič ne zanika načela krščanske morale, da urejanja rojstev pri ljudeh ni mogoče podvreči takim racionalnim in gospodarsko preračunanim ocenam kakor pri domačih živalih — kot bi menda nekateri radi, tudi v Cerkvi sami. Pač pa to pomeni, da mora slovenski narod reševati vprašanje svoje rasti in krepitve realistično, vzporedno z večanjem svoiih gospodarskih in socialnih možnosti. Treba je ustvariti najprej take pogoje, da številne družine ne bodo ogrožene in da se materam in očetom številnih otrok ne bo treba noč in dan mučiti. Treba je zagotoviti družinam primemo visoke otroške doklade, dati družinam s številnimi otroki zdrava stanovanja in prostor okrog niih. da bodo otroci lahko uživali sveži zrak in sonce in da se bodo imeli Me igrati. Treba ie ustanoviti take otroške vrtce, kier bodo našli otroci zastonj ali skorai zastoni zavetje vsaj za pol dneva, da se mati lahko nosveti svojim srospodinj-skim opravilom in si hkrati nekoliko oddahne Tn nredvsem ie treba ustvariti tako gosnodarsko stanie. da bo tudi številnim družinam zagotovljen gosnodarski obstol in napredek. Dokler na vsega tega še ni, pomeni številna družina hudo breme in zahteva prevelike žrtve od staršev, ob premaihni pod-nori vse narodne skupnosti. Te žrtve rade-voljno prenašalo samo resnično močni in duševno vedri ljudje. Drugi pa lahko pod tem bremenom obnemorejo. JUŽNA TIROLSKA PRED RIMSKIM PARLAMENTOM Medtem ko pišemo, rimski parlament še ni zaključil razprave o vprašanju Južnega Tirola, ki je te dni v središču zanimanja zlasti italijanske in avstrijske javnosti. O tem kočljivem in perečem vprašanju je v ponedeljek obširno govoril ministrski predsednik Moro. Iz njegovih izvajanj predvsem izhaja, da želi vlada, naj se parlament izjavi, ali naj Italija nadaljuje pogajanja z Avstrijo za sporazumno rešitev spornega vprašanja. Glede na stopnjevanje teroristične dejavnosti v Južnem Tirolu, zlasti pa na atentat, pri katerem sta zgubila življenje dva finančna stražnika, so določeni politični krogi v državi zahtevali, naj se pretrgajo razgovori z Avstrijo, češ da ta ni doslej ukrenila ničesar učinkovitega, da bi se terorizem preprečil. Rimska vlada sicer meni, da je treba pogajanja kljub vsemu nadaljevati, a zahteva, da se o tej zadevi jasno izreče najvišje predstavniško telo v državi. JAMSTVA ZA JUŽNE TIROLCE Predsednik Moro je v svojem poročilu med drugim omenil »vrsto jamstev, ki naj zaščitijo manjšinske jezikovne skupine in ki naj zagotovijo polno enakopravnost med vsemi državljani«. Gre, kot je razumljivo, za vrsto koncesij, na katere je Italija pripravljena pristati za rešitev južnotirolske-ga vprašanja. S stališča manjšinske problematike je ta del predsednikovega govora najbolj zanimiv in pomemben ter gotovo utegne zanimati tudi Slovence v Italiji. Kot smo že večkrat pisali, Italija zavrača zahtevo Južnih Tirolcev in Avstrije, naj se sedanji bocenski pokrajini prizna status avtonomne dežele, češ da bi takšna pravna in upravna ureditev dejansko okrnila državno suverenost. Pripravljena pa je razširiti določene zakonodajne in upravne pristojnosti bocenske pokrajine, čeprav bi ta še vedno ostala v sklopu sedanje dežele Trentino-Južni Tirol. Pri tem nastane vprašanje, kako zaščititi italijansko govoreče prebivavce v bocenski pokrajini, kjer so prebivavci nemškega jezika v večini. To je treba namreč imeti pred očmi, ko obravnavamo pravno-upravni mehanizem, ki naj bi po izjavah predsednika Mora v bodočnosti urejeval odnose med nemško in italijansko govorečimi prebivavci bocenske pokrajine. NOVOST V ITALIJANSKI PRAVNI IN UPRAVNI UREDITVI Ce bo la mehanizem dobil podlago v natančnih pravnih normah, bo predstavljal novost v celotni italijanski pravni in upravni ureditvi. Da se zagotovi popolna enakopravnost med državljani dveh narodnosti, bi na primer novi deželni statut predvideval, da st posamezne postavke proračuna bocenske pokrajine odobrijo z ločenim glasovanjem obeh jezikovnih skupin, zastopanih v pokrajinskem svetu. O posameznih proračunskih postavkah bi torej morali posebej glasovati svetovavci nemškega in italijanskega jezika, ne glede na stranko, kateri pripadajo. Proračun bi bil odobren le, če bi dobil večino glasov tako italijanskih kot južnotirolskih predstavnikov. Če bi pa proračun ne prejel potrebne večine, bi o njem odločala posebna komisija, ki bi jo izvolil pokrajinski svet. Nadaljnje jamstvo za enakopravnost bi predstavljala pravica večine ene izmed jezikovnih skupnosti, da zahteva ločeno glasovanje vselej, kadar bi menila, da kak zakonski predlog nasprotuje načelu enakopravnosti vseh državljanov. V primeru da bi tak zakonski predlog kljub temu bil o-dobren, bi svetovavci, ki bi ostali v manjšini, imeli pravico, da se pritožijo na u-stavno sodišče. Predvidena je tudi pravica do pritožbe na organe upravnega sodstva, kadar bi kak ukrep krajevnih oblasti bil v nasprotju z načelom enakopravnsoti. Kar zadeva delovanje občinskih uprav, velja omeniti načelo, po katerem bi jezikovna manjšina imela pravico, da je zastopana v občinskem odboru, če ima v občinskem svetu vsaj dva svetovavca. ONEMOGOČITI NOVONACIZEM Deželni statut bi tudi določal, da imajo delavci iz bocenske pokrajine prednost pri zaposljevanju, vendar bi ne predvideval posebnih pravic na osnovi jezikovne pripadnosti ali dobe stalnega bivališča delavcev. Važno se nam zdi tudi poudariti, da bo morala boccnska pokrajina razdeljevati sklade, ki so namenjeni za kulturno in socialno dejavnost, sorazmerno s potrebami in številom pripadnikov obeh narodnostnih skupin. Prav tako važno se nam zdi načelo, ki poudarja potrebo po stalnih stikih s predstavniki južnotirolskega prebivalstva, kar je po mnenju predsednika Mora mogoče izvajati v različnih oblikah, predvsem pa s pomočjo posebnega posvetovalnega organa, ki bi deloval v skladu z italijansko pravno ureditvijo. Ker iz uradnih poročil izhaja, da s stališčem, ki ga je obrazložil ministrski predsednik Moro pred parlamentom, soglašajo tudi vsi člani vlade, lahko pričakujemo, da bodo predsednikov predlog o nadaljevanju pogajanj z Avstrijo odobrile vse stranke (Nadaljevanje na 3. strani) RfiSMO TRMT Ji ..Rdeča garda" je oslabila kitajske pozicije • NEDELJA, 18. septembra, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do ne-j delje na našem valu; 10.45 Pihalne godlbe; 11.151 Oddaja za najmlajše: S pravljico okrog sveta:, »Premetene:) Tangaii in Dozo«. Napisal Dušan Per-1 lot; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 15.30 Ivan Pregelj: »Tolminci«: (6) »Davki in opravki«, v priredbi Martina Jevniikarja. Igra RO., režira Jože Peterlin; 16.00 Ljudska rapsodija; 17.00 Popoldanski ples; 18.00 Najlepše simfonije; 19.15 Nedeljski vestnik - Ured-1 nik: Ernest Zupančič; 19.30 Italijanske počitnice; ! 20.30 Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico septembra«, 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Nedelja v športu; 22 10 Nova glasba; 22.45 Antologija jazza. • PONEDELJEK, 19. septembra, ob: 12.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc; 13.30 Zna-j ne melodije; 17.20 Glasbeni kaileidoskap; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Baročne skladbe; 18.55 Glasba za pihala; 19.15 Iz ženskih tednikov in! revij; 19.30 Parada orkestrov; 20.35 Ermanno Wolf- j Ferrari: »Štirje grobjani«, glasbena komedija v treh dejanjih. • TOREK, 20. septembra, ob: 12.00 Iz slovenske folklore - Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico septembra«; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Glasba za vaš transistor; Ustvarjavci moderne ( glasbe; 19.15 Spoznavajmo naravo; 19.30 Orkester. Miraimar, vodi Aleksander Vodopivec; 20.35 Italijanski ansambli lphlce glasbe; 21.00 Gore v slovenski literaturi - Zoran Jerin: »Gora, ki čez njo J ptice ne morejo leteti«; 2125 Iz niza javnih koncertov Radia T*\st v sezoni 1965-66 ; 21.50 Paberki, iz diskoteke; 22.45 Crni cvet, jazzovska revija. » SREDA, 21.00 septembra, ob: 12.15 Turistični! razgledi, pripravil Franc Orožen; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Komorna dela WoIf-1 ganga Amadeusa Mozarta; 19.15 Sodobne bolezni -] Gianfranco Garavaiglia: »Bolezni starih«; 19.30 Motivi, ki so mladim všeč; 20.35 Glasbene razgled-] n:ce; 21.00 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.25) Iz pesniških gajev - Marko Kravos: »Franci Zagoričnik«; 22.15 Sentimentalne pesmi. • ČETRTEK, 22. septembra, ob: 12.00 1866-1966 -Giuseppe Francescato: »Književni jezik in furlan-1 ska narečja«; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Glasba' za vaš trnsistor; 18.30 Slavni solisti; 19.00 Zlata j skrinjica. Otroške pesmi in skladbe. Napisala De-sa Kraševec; 19.40 Folklorna pevska skupina »Sot la nape« iz Ville Santine; 21.00 »Poročni list«. Komedija, napisal Efraim Kiishon, prevedel Anton Koren. Igra RO., režira Jože Peterlin; 23.00 Vokalna polifonija. i- PETEK, 23. septembra, ob: 12.15 Žena im dom; 13 30 Glasbeno potovanje; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.000 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Slovenski solisti; 18.55 Camargo Guarnieri: Suite vila Rica Brazilski simfonični orkester vodi avtor; 19.15 Umetnostne galerije v Italiji - Milko Bambič: »Galerija Capodimonte v Neaplju«; 19.30 Sodobni motivi; 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik: Egidij Vrša j; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Sindikati v moderni državi; 22.15 Harmonija zvokov in glasov. e SOBOTA, 24. septembra, ob: 12.15 Živalstvo Jadranskega morja - Tone Penko: »Ribe«; 13.30 Pesmi za poletje; 15.30 Zbor Vinko Vodopivec, vodi Brane Demšar; 16.00 Volan, oddaja za avtomobiliste; 61,20 Živa Gruden: »Brezbarvni nič«, delo, priporočeno na natečaju RAI za izvirne slovenske novele 1965, 16.45 Kraji in dežele v simfonični literaturi; 17.20 Razkuštrane pesmi; 18.30 Ciganska in madžarska ljudska glasba, pripravila Soča Hafner: »Ciganski glasbeniki«; 19 15 Počitniška' srečanja, pripravil Saša Martelanc; 19.30 Nastopi zabavnih ansamblov; 20.35 Teden v Italiji; 21.00 »Večer v Sorrentu«. Enodejanka, napisal I. S. Turgenjev, prevedel Filibert Benedetič. Igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu, režira Jožko Lu-keš; 21.30 Operetne melodije; 22.15 Pesem in ples. Tudi tisk v državah sovjetskega bloka obširno poroča o vedno hujših ekscesih, ki jih počenja takoimenovana »Rdeča garda« na Kitajskem. Sovjtska agencija TASS in komunistični listi naglašajo, da celo kitajske oblasti le s težavo zajezujejo gibanje mladih fanatikov, ki se je razširilo na vse strani Kitajske. Mongolska tiskovna agencija je poročala, da so v mestu šen-jang »rdečegardisti« umorili nekega človeka, ki ni znal, ali pa ni hotel odgovoriti na njihovo vprašanje, kateri socialni plasti pripada. »Rdečegardisti« so ubili tudi neko žensko tako, da so jo pretepali do smrti. Ti novici mongolske agencije je oddajala tudi sovjetska agencija TASS, ki je bila dozdaj sicer zelo previdna v poročanju govoric o ekscesih kitajskih »rdeč'h gard:-stov«. Celo sam kitajski tisk priznava, da so se mladi komunisti »večkrat zmotili« in da so prišli »v spore z drugim' plastmi državljanov, kot na primer s kmeti in industrijskimi delavci«. Pekinški »Ljudski dnevnik« obžaluje ta nasprotja in želi večjo enotnost akc;je. Iz pisanja kitajskega tiska pa MIHAJLOV SPET PROST Kot je b:lo pričakovati, so jugoslovanske oblasti 9. t. m. izpustile pisatelja Mihajla Mihajlova na začasno svobodo. Prišel pa bo menda pred sodišče pod obtožbo, da je širil tendenčne nov!ce o notranjem in družbenem stanju v državi in to v člankih, ki jih je objavil v tujini. Proces bo 22. sep- | tembra. Takoj po izpustu iz ječe je začel Mihaj- j lov spet dajati intervjuve po telefonu dopisnikom tujih listov. Zagotovil jim je tudi, da je našel tiskarno za svojo revijo in da bo ta v kratkem izšla. V vseh republikah Jugoslavije se tudi od- | ločno nadaljuje čiščenje v UDBi«, zlasti v Srbiji in posebno v Beogradu, kjer je bil') najmočnejše zarotniško gnezdo, v katerem so se zbrali, kot obtožujejo predstavniki ZKS in ZKJ, najrazličnejši ljudje, tudi malomeščanski tipi in nacionalisti. Odstavlje-nih je bilo nekaj visokih funkcionarjev, med njimi pomočnik zunanjega ministra Vidakovič in bivši notranji minister ter eden sekretarjev ZK Srbije, Vojin Lukič. se da sklepati, da vodijo opozicijo proti »rdečegardistom« v nekaterih mestih celo vidni partijci. »Ljudski dnevnik« zahteva, da je treba »morebitne razlike v mišljenju rešiti na osnovi šestnajstih točk, ki jih je objavil Mao Tse Tung za izvedbo takoime-novane ..kulturne revolucije”«. Zadnje dni poročajo o vedno hujših in obširnejših incidentih med »rdečegardisti« in prebivalstvom v raznih mestih. Nekateri predvidevajo celo možnost velikih notranjih homatij na Kitajskem. Seveda je to zelo oslabilo kitajske pozicije nasproti Združen;m državam in Sovjetski zvezi. •- JUGOSLOVANSKI PROTEST V BONNU Beograjska vlada je odločno protestirala v Bonnu zaradi atentata v Stuttgartu, katerega smrtna žrtev je bil jugoslovanski konzularni uradnik Savo Milovanovič. Protestna nota je bila izročena preko švedskega veleposlanika v Bonnu, ki skrbi za jugoslovanske interese, ker Jugoslavija nima diplomatskih odnosov z ZahodnO Nemčijo. Zvedelo se je tudi, da so v Bonnu akreditirani jugoslovanski dopisniki zaradi groženj, ki jih dobivajo po telefonu ali pismeno, že zapustili nemško prestolnico, ali pa jo nameravajo zapustiti v prihodnjih dneh. Med prvimi sta odpotovala dopisnika beograjskega dnevnika »Politika« in zagrebškega dnevnika »Vjesnik«. Nemška policija ju je pospremila do meje. RAZISKAVANJE VESOLJSKEGA PROSTORA Američani so dosegli nov velik uspeh pri raziskavanju vesoljskega prostora. Njihova kabina »Gemini 11« s kozmonavtoma Charlesom Conradom in Richardom Gor-donom je ujela, kot je bilo v programu, prej izstreljeno raketo »Agena«, nakar jo je ta s svojo turbino dvignila v doslej še nikoli doseženo višino 1370 kilometrov nad Zemljo. Od tam sta kozmonavta vsa navdušena sporočila, da je pogled na Zemljo fantastičen in da se tudi vidi, da je okrogla. Gordon je na »sprehodu« zunaj kabine pritrdil z močno vrvjo kabino na raketo, ki je nato služila za vlačilca. Povratek na Zemljo bi se moral izvršiti danes in bo avtomatičen. Vatikanski delegat v Jugoslaviji Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 V Vatikanu so uradno naznanili, da je imenoval papež svojega apostolskega delegata v Jugoslaviji. Za papeževega apostolskega delegata pri jugoslovanski zvezni vladi je bil poslan mons. Mario Cagna, naslovni nadškof v Herakleji v Evropi in zdaj internuncij na Japonskem. Do tega imenovanja je prišlo na osnovi sporazuma, ki je bil podpisan letos junija v Beogradu med monsinjorjem Casarolijem in predsednikom jugoslovanske zvezne komisije za verska vprašanja. TEDENSKI KOLEDARČEK 18. septembra, 19. septembra, 20. septembra, 21. septembra, 22. septembra, 23. septembra, 24. septembra, nedelja: Irena, lika ponedeljek: Vitograd, Vido torek: Brane, Morana sreda: Matej, Mate četrtek: Mavricij, Tomaž petek: Slavojka, Tekla sobota: Nadja, Gerard Jugoslovanska vlada pa je imenovala za svojega delegata v Vatikanu Vjekoslava Cvrljeta, bivšega konzula v Milanu in zdaj predsednika komisije za verske zadeve v republ:ki Hrvaški. Jugoslovanski in vatikanski delegat bosta uživala priv:legije in imuniteto, ki so predvideni za diplmatske predstavnike. Imenovanje obeh predstavnikov pa še ne pomeni obnovitve pravih diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom, ki so bili pretrgan’ leta 1962. Gre samo za poluradne odnose, ki naj bi olajšali rešitev še nerešenih vprašanj. —0— BERZANTI SPET DOMA Predsednik deželnega odbora Berzanti se je ob koncu tedna vrnil iz Združenih držav in je že prevzel svoje funkcije. Gregorčičeva proslava na Vršnem V soboto in nedeljo je bila v Kobaridu in na Vršnem veličastna proslava ob 60-let-nici smrti pesnika Simona Gregorčiča. Na predvečer je nastopil v kobariški kinodvorani pevski zbor z Dola-Poljan pod vodstvom Pavline Komelove, katerega je predstavna tajnica Planinskega društva iz Gorice Smetova. Ubrano je zapel 22 pesmi primorskih skladateljev, po večini na Gregorčičevo besedilo. Občinstvo, čeprav ne preveč številno, ker so se istočasno vršile delne proslave tudi po sosednih vaseh, je navdušeno ploskalo goriškim pevcem. V nedeljo dopoldne je odprl svečanost na okrašenem Vrsnu predsednik tolminske občinske skupščine Franc Skok. Za njim sta govorila podpredsednik izvršnega sveta Beno Župančič in general Jaka Avšič. O-poldne je odprl v muzej spremenjeno Gregorčičevo rojstno hišo pisatelj Franco Bevk s kulturnim nagovorom. Medtem ko PROCESI V DŽAKARTI Posebno sodišče v Džakarti je obsodilo na smrt bivšega ministra za indonezijsko osrednjo banko Jusula Muda Dalama. Spoznalo ga je za krivega, prevratnega delovanja in nezakonite prilastitve in posesti orožja komunističnega izvora. Radio Džakarta pa je naznanil, da bodo še ta mesec sodili bivšega zunanjega ministra Subandria, ki so ga aretirali letos marca pod obtožbo prevratnega delovanja in korupcije. Sodili ga bodo skupaj z bivšim poveljnikom letalstva maršalom Omarjem Dhanijem. leve sredine. Prav tako lahko pričakujemo, da bo parlament poveril vladi nalogo, naj na osnovi pojasnjenih načel skuša doseči s sosednjo republiko dokončen sporazum u tem zapletenem vprašanju. Težave bodo pa verjetno nastale, ko bo pariament moral sklepati o posameznih zakonskih predlogih, ki naj bi omogočili dejansko izvajanje italijansko - avstrijskega sporazuma. Ker gre za spremembo določenih členov statuta avtonomne dežele Trentino-Južni Tirol, ki je bil odobren z ustavnim zakonom, je za njegovo revizijo potrebna kvalificirana večina, ki je pa sedanja vladna koalicija nima. Ce hoče sedanja večina svoj načrt uresničiti, mora nujno poiskati novih zaveznikov. Kje jih bo našla? Na skrajni desnici najbrž ne, saj so se njeni predstavniki že sedaj izjavili proti. Sami glasovi liberalcev, ki so med zadnjo parlamentarno razpravo dali razumeti, da bi pod določenimi pogoji utegnili glasovati za predlog vlade, ne zadostujejo. Nujno bo zato morala vlada voditi račune s komunisti, katerih glasovi bodo torej odločilni za dokončno rešitev južnotirolske-ga vprašanja. Ta problem bo torej nujno sprožil živahno politično razpravo, ki se ne bo omejila Ic na manjšinsko problematiko, temveč bo zajela tudi mednarodno politično tematiko. Nobenega dvoma ni, da so zadnji teroristični atentati delo elementov, ki uživajo moralno in gmotno podporo zlasti avstrij- so bile razstavljene doslej Gregorčičeve spominske ostaline samo v eni sobi, so sedaj urejene tri sobe, v katerih opazimo nekaj spominkov, zbranih v Gorici. Po otvoritvi so se nadaljevale recitacije in pevski nastopi tudi pred »Gregorčičevim muzejem«. Vsa proslava je pokazala, kako naše ljudstvo ljubi svojega slavčka kot pevca samobitne slovenske duše. Proslava je bila povezana s 25-letnico upora slovenskega naroda in obletnico u-stanovitve partizanske brigade »Simona Gregorčiča«, ki je delovala zlasti na področju Soške doline in Beneške Slovenije. Na Dunaju so ustanovili »Austrian Fri-go«, družbo z omejeno zavezo za prevažanje živil s hladilnimi ladjami. Za zdaj ima nova družba tri ladje, katerih domovinski pristan bo Koper. Posadke bodo delno sestavljali jugoslovanski mornarji. Ladje — za katere je dobavila hladilne naprave družba »Barbieri« iz Bologne — bodo pristajale v Kopru, na Reki in v Trstu. CE GA BO LE RESNO VZEL Udeležba na nedeljskih volitvah v Južnem Vietnamu je bila nepričakovano visoka — okrog 75°/n. To smatra Kyev režim za velik uspeh, nasprotniki pa za farso. Vse bo odvisno od tega, kako resno bo Ky vzel parlament, ki je bil zdaj izvoljen. skih in nemških novonacističnih krogov ter vseh tistih nemških političnih sil, katere se nočejo sprijazniti s posledicami, ki jih je na državno ureditev Evrope povzročila politika Hitlerjevega Reicha, ter mislijo, da je to ureditev mogoče spremeniti z nasilnimi sredstvi. NAJUČINKOVITEJŠI UKREP Južnotirolsko vprašanje nudi zato priložnost, da nemška in avstrijska demokratična javnost in zlasti avstrijski in zahodno-nemški demokratični predstavniki zavzamejo jasno stališče ter sprejmejo ustrezne ukrepe proti širjenju nacistične totalitarne miselnosti in proti delovanju totalitarnih organizacij, ki znajo svoj obstoj opravičevati zlasti s pretvezo, da jim gre za obrambo »zdravega patriotskega čustvovanja« in s pomočjo drugih znanih demago-ških fraz. Spomnimo se v tej zvezi amo zloglasnega delovanja koroškega Heimats-diensta, ki je že toliko škodoval in še vedno škoduje pravični ureditvi vprašanja Slovencev na Koroškem. O tem združenju ni namreč mogoče tajiti, da uživa neposredno ali posredno podporo tudi nekaterih vodilnih avstrijskih osebnosti, ki sicer v širokem svetu veljajo za demokrate in anti-naciste. Najbolj učinkovit italijanski ukrep proti terorizmu pa je prav gotovo čimprejšnja pravična ureditev odprtega vprašanja. S tem se neha dajati netivo raznim skrajnežem, ki izkoriščajo neurejeni položaj v svoje nepoštene namene. PROCES O GRDEM ZLOČINU V PARIZU se odvija proces o ugrabitvi alžirskega opozicionalnega politika Ben Barka. Ta ugrabitev je povzročila pred časom zelo mučen vtis v svetu, ker je pomagala pri ugrabitvi (in jo celo sama izvedla) francoska policija. Jetnika je nato izročila gangsterjem, ti pa maroškim osebnostim. Te so ga, kot vse kaže, umorile in med morilci je bil baje tudi maroški notranji minister, ki je z nekaj sodelavci nalašč zato prispel z letalom v Pariz. Proces pa po vsej verjetnosti ne bo razkril vse resnice, ker so obtoženi samo materialni izvršitelji ugrabitve, ne pa tisti, ki so zločin naročili. Nacionalni osvobodilni svet v Gani, ki ima zdaj oblast v rokah, je sklenil izvesti obsežno pravosodno reformo, s katero bodo odstavili vse civilne in kazenske sodnike v državi in jih nadomestili z drugimi. Uradno poročilo nacionalnega osvobodilnega sveta pravi, da so se odločili za to reformo zato, da bi odpravili korupcijo in nesposobnost na sodiščih. V uradnem poročilu je tudi rečeno, da so mnogi nesposobni ali korumpirani sodniki prišli na svoja mesta samo zato, ker so podpirali bivšega predsednika N Krumaha, medtem ko je ta prezrl mnogo takih, ki bi bili po svoji sposobnosti in poštenosti vredni, da postanejo sodniki, a je bila njihova krivda samo v tem, da so bili nasprotniki N Krumahovega diktatorskega režima. Nekdaj so prav na tistem koncu Afrike ob smrti črnskih kraljev poklali vse njegove služabnike in sužnje, tudi po več tisoč isti dan. Tako so N Krumahovi služabniki in pristaši še vedno precej na boljšem. MAKARIOS NE MISLI ODSTOPITI Nadškof Makarios, predsednik ciprske republike, ki se udeležuje zdaj v Londonu konference Commomveaitha, je izjavil, da nima nikakega namena odstopiti kot predsednik, vsaj dokler ne bo rešena ciprska kriza. To je izjavil glede na novico, ki jo je objavil neki atenski dnevnik, da namerava podati ostavko kot predsednik ciprske republike, da bi lahko postal patriarh v Aleksandriji v Egiptu. KRIZA V KPI? V italijanski komunistični partiji se kaže notranja kriza, zlasti na jugu. Slišati je obtožbe o raznih zlorabah in celo zločinih. S posebno hudimi obtožbami proti partijskemu vodstvu je nastopil komunistični senator De Luca. Sodišče je uvedlo preiskavo o resničnosti obtožb, ki zadevajo tudi umor nekega partijskega funkcionarja. Težave so začeli povzročati partiji tudi »Kitajci« — pristaši Mao Tse Tunga. FRANCOSKA ATOMSKA BOMBA Francozi so izvedli v ponedeljek svoj tretji atomski preizkus na Tihem oceanu, doslej največji v tej seriji, po kakih petindvajsetih atomskih razstrelitvah v preteklih letih v Sahari. Atomsko eksplozijo je gledal tudi predsednik De Gaulle, ki zdaj dokončuje svoje potovanje okrog sveta. Južna Tirolska pred rimskim parlamentom (Nadaljevanje s 1. strani) Koper = domači pristan za avstrijske ladje ŠE VEDNO SO NA BOLJŠEM KOT NJIHOVI PREDNIKI ‘J Veličastna narijina procesno no Opčinah V nedeljo, 11. t. m. smo imeli spet tradicionalno Marijino procesijo, ki vsako leto — j letos že osemnajstič — priteguje slovenske vernike z vsega Tržaškega in tudi z Goriške- j ga ter zadnja leta celo z onstran meje. Tudi | ielos so se Openci lepo pripravili na proce- 1 sijo. Nad cestami, po katerih je šla, so ^razpeli čedne napise z gesli Mariji na čast. Okrasili so tudi okna s cvetjem in preprogami in postavili na Brdini — na starem vaškem trgu — velik, lepo okrašen oltar na prostem. V nedeljo se je zbrala kljub temu, da so bile tisti dan tekme za svetovno veslaško prvenstvo na Bledu, kamor je pohitelo mnogo ^ mladine, običajna velika množica in se raz- ■ vrstila v velikansko procesijo, ki je v obliki ogromne pentlje obšla del Opčin. Letos je bi- lo v procesiji posebno veliko moških in mladine v skavtskih uniformah. Lepo je bilo videti žene in dekleta v narodnih nošah in našo mladino Procesijo je vodil tržaški nadškof v spremstvu najuglednejših slovenskih duhovnikov. Po procesiji se je večji del ljudstva udeležil še sv. maše, ki je bila na Brdini. Vaški trg je naravnost idealen v ta namen. Maševal je preč. g. Jamnik, pridigal pa preč. g. Zorko. Nadškof Santin je v slovenščini podelil vernikom blagoslov. Tako v procesiji kakor pri maši so ljudje lepo peli stare in nove Marijine pesmi. Najbolj od srca so jim šle seveda starodavne pesmi, ki so jih pele že generacije in generacije Slovencev v stiskah in veselih dneh in REPENTABOR Naš kraj se lepo razvija in raste. Zadnji čas je bilo postavljenih nekaj novih hiš, ali pa so še v gradnji. Tudi gospodarsko ljudem ne gre slabo. Velika večina si zna kar dobro pomagati naprej. Pred nedavnim je začela spet obratovati restavracija Furlan, pod novim in kot vse kaže, sposobnim vodstvom. Gostinski promet ob nedeljah je kar precejšen. Tržačani se še vedno radi zapeljejo v naš lepi in romantični kraj, četudi jih velika vectna zdaj rajši zdrvi z avtomobilom kam čez mejo v Istro ali kam drugam. Vendar so mnogi ostali zvesti našemu Repentabru. želeli pa bi, da avtomobilisti ne bi popolnoma zavzeli ozke ceste, ki vodi k cerkvi. Bolje bi bilo, da bi se ustavili pod njo, kjer je dovolj prostora za parkiranje. Obračanje na ozki cesti pred vhodom v cerkev je zelo neprijetno in nadležno, lahko pa tudi nevarno. Poleg tega pa je to v veliko nadlego tudi tistim, ki radi peš poromajo po kratki cesti k cerkvi. Cesta je res tako kratka, le nekaj sto metrov, da nima pomena zapeljati avta čisto tja gor. Marsikomu bi bilo v zdravstveni prid, če bi pustil avto spodaj in se malo sprehodil, se navžil svežega zraka in lepega razgleda in si prihranil težave z obračanjem. Nepremično sedenje v avtu pa samo debeli človeka in tudi šibi srce, kot dokazujejo zdravniki. Mogoče pa bi bilo prav, če bi tudi oblast posegla vmes in zabranila avtomobilsko vožnjo po cesti k cerkvi, saj sicer ^.e bo prej ali slej dogodila kaka nesreča. katere bi lahko označili — tudi zaradi njihove veličastnosti — za prave himne vernega slovenskega ljudstva. Starodavne melodije pa prihajajo še vedno iz srca tudi nam modernim ljudem in odgovarjajo našim verskim čustvom. Seveda pa ni manjkalo niti modernega ozvočenja in tako smo bili med drugim priče zanimivega in lepega prizora, da sta pri sklepni pesmi po maši na Brdini drobna redovnica in visok, mlad akademik skupno prepevala v mikrofon Marijino pesem, ob mogočni spremljavi množice. Slovenski duhovniki so dali natisniti za to priložnost tiskovine z mašnimi molitvami in nekaj pesmimi, katere so skavti in skavtinje delili množici, ki se je zgrinjala na Brdino. Kakor vsako leto, so mnogi bolni in ostareli ljudje, ki niso mogli korakati v procesiji, spremljali cerkveni obhod s pločnikov. Naj še omenimo, da so dali karabinjerji procesiji častno spremstvo. Korakali so na čelu procesije, zraven slovenskih skavtov, in spremljali tudi Marijin kip, ki so ga nesli fantje z belimi nageljni na prsih v spremstvu belooblečenih deklet. S posebnim zadovoljstvom pa naj še omenimo, da se je udeležil procesije in službe božje tudi naš g. župnik Natal Silvani, ki je bil zadnje čase bolehen. Veseli nas, da si je že toliko opomogel. Upamo, da bo kmalu spet popolnoma čil in zdrav Vreme na dan procesije je bilo tudi letos naravnost idealno. Tako se lahko reče, da je tudi letošnja Marijina procesija na Opčinah potekla kar najlepše. To je resnično vsako leto velik dan za Opčine, pa tudi za vse slovenske vernike na Tržaškem in v našem zamejstvu sploh. Mnogim, ki se zberejo iz oddaljenih krajev, pa nudi tudi priložnost, da se srečajo in se po pobožnosti prijateljsko pomenijo ob kozarcu vina v gostoljubnih openskih gostilnah in restavracijah o svojih osebnih in naših narodnih zadevah. OGROMEN OSEBNI PROMET NA MEJNIH PREHODIH V tržaški pokrajini je avgusta šlo s potnimi listi in prepustnicami skozi mejne bloke 5,445.000 ljudi. To je doslej največje število v enem mesecu. S prepustnicami je šlo čez mejo milijon 788 tisoč ljudi, od tega milijon 265 tisoč z italijanskega področja in 523 tisoč z jugoslovanskega. S potnimi listi je potovalo 3,657.000 ljudi. Med tujimi državljani so bili na prvem mestu Jugoslovani (498 tisoč prehodov), na drugem mestu pa Neme: (402 tisoč prehodov). Tako postajajo mejni prehodi med tržaško pokrajino in Slovenijo med največji mi v Evropi in morajo biti že blizu prvenstva. Težko si je še predstavljati, kaj pomeni ta velikanski osebni promet za zbli-žanje med obema sosednjima deželama in tudi za njuno gospodarsko in kulturno življenje, saj kaj takega nima primere v njuni zgodovini. PRISRČNA ČESTITKA G. Sergeju Bandlju in njegovi gospe na Opčinah se je rodil prvorojenček Maks. Čestitamo Prijatelji in uredništvo SPET NOČNE VOŽNJE OPENSKEGA TRAMVAJA Tržaški občinski odbor je obnovil nočne vožnje tramvaja Trst-Opčine. Začasna ukinitev teh voženj in nadomestitev z avtobusi od 11. julija dalje sta prizadeli zlasti prebivalce Kolonje in Škorkole ter turiste. Res je sicer, da so avtobusi hitrejši, toda tramvaj je mnogo bolj praktičen zaradi svojih številnih postaj in tudi zato, ker ljudje lahko marsikaj vzamejo s seboj na tramvaj, kar jim je pri avtobusu onemogočeno, npr. kolesa. To pride v poštev zlasti za tiste, ki prihajajo z onstran meje. Turisti pa imajo s tramvaja krasen nočni razgled na razsvetljeno mesto in ladje, medtem ko z avtobusa ni veliko videti. Zato je občinski odbor marsikomu ustregel, ko je spet uvedel nočne vožnje našega tramvaja. KONCERT Slovenska prosvetna zveza bo priredila v soboto 24. septembra t. 1. ob 21. uri v Kulturnem domu koncert APZ »T. Tomšič«. Vstopnina 500 lir, dijaki in pevci z izkaznico 300 lir. Predprodaja vstopnic bo tri dni pred koncertom v Tržaški knjigarni in eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. ČESTITKE Dne 7. t. m. sta se poročila v Trstu gospod Adrijan Rustja, režiser Slovenskega gledališča, in gospodična Rafaela Petroni. Mnogo sreče! Uredništvo N. I. PREHOD V UČEJI V nedeljo dopoldne so odprli nov mednarodni obmejni prehod pri Učeji. Doslej je bil možen prehod le s prepustnicami. Slovesne otvoritve so se udeležili predstavniki obeh obmejnih držav. Po otvoritvi je bil dovoljen enkraten prehod brez potnih listov prebivavcem sosednjih krajev. Popoldne je prišel na mejo videmski nadškof, ki je blagoslovil obmejne objekte. Učejski blok predstavlja že deseti mednarodni cestni prehod med Italijo in Jugoslavijo. Skozi vse obmejne bloke med obema državama je šlo lansko leto približno 30 milijonov potnikov. Matajur: VANDALIZEM Prejšnji teden so neznanci oskrunili sve tišče Odrešenika sveta, ki stoji na vrhu Matajurja. Zlikovci so s kamenjem razbili šipe na oknih lope pred cerkvenim vhodom. Poškodovali so tudi kameniti grb nad vhodom. Divjaštvo je ostalo nepojasnjeno. Zbudilo je pa ogorčenje med prebivalstvom. Na vrhu 1643 metrov visokega Matajurja je stal že pred prvo svetovno vojno stolp z votivno kapelico. Na pročelju je imela vklesano posvetilo v slovenščini. Leta 1909 je bila porušena. Vojna je razdejala še temelje. Po drugi svetovni vojni so začeli domačini misliti na pobudo domačega župnika Guiona, da bi postavili novo kapelo. Leta 1962 je bila zgradba res dovršena. Stavba ima štirikotno obliko z lopo pred vhodom Nad pročeljem se dviga značilna beneška lina za zvonove. Kapela se dviga na široki podzidani ploščadi, s katere se nudi prekrasen razgled po vsej beneško-slovenski zemlji. 7 občinske seje: SARAGAT PRIDE V GORICO Na zadnji seji goriškega občinskega odbora je župan Martina obvestil odbornike, da bo državni predsednik Saragat prišel v Gorico skoraj gotovo 20. oktobra. Obisk je v zvezi s proslavami prve priključitve Gorice k Italiji. Zupan je tudi poročal o svojem obisku v Celovcu, kamor so ga spremljali svetovalci različnih skupin in višji občinski u-službcnci. Goriški in celovški župan Ausser-vvinkler sta poudarila pomen vzajemne povezave »v dvoje« raznih evropskih mest. Šeststo jih je že povezanih in predstavljajo močno politično-upravno silo starega kontinenta. Odborniki so razpravljali tudi o novi avtomobilski cesti, ki naj bi po dogovorih z upravniki Nove Gorice šla čez državno mejo ob severni strani pokopališča proti Vrtojbi. Posebna komisija bo izdelala točen načrt. SPREJEM PRI ŠOLSKEM SKRBNIKU V soboto dopoldne je sprejel novi šolski skrbnik dr. Baiocchi profesorja Bednarika in Bukovca, predsednika in tajnika Sindikata slovenskih šolnikov. Zastopnika sta mu najprej izrekla dobrodošlico v imenu go-riških slovenskih profesorjev in učiteljev. Nato sta mu ustno in pismeno predložila nekatere točke, ki se tičejo slovenskih šolnikov in naših šol. - HanulbUu dolina Šent Lenart: CERKVENO IMENOVANJE V naši fari smo zopet veseli. Ko nas je zapustil dolgoletni dušni pastir, priljubljeni rnons. Kračina, ki je odšel na novo službeno mesto v Buio, smo s težkim srcem prenesli to izgubo. Zdaj pa imamo zopet dušnega pastirja. Cerkvena oblast je postavila za župnika č. g Adolfa Dorbolo, ki je že kaplanoval pri nas. Zato ga tudi poznamo po njegovem vnetem delovanju in goreči skrbi za blagor vseh vernikov. Pri srcu so mu tudi pravice faranov v cerkvi in pri bogoslužju na podlagi zadnjih koncilskih določb. Po vsej pravici se torej smemo nadejati, da smo dobili v osebi č. g. Dorboloja vrednega naslednika prejšnjega župnika Kračine. Vsi /.upijani mu zatorej veselo kličemo. Bog ga ohrani dolgo let med nami v slavo božjo in v našo korist! Ošnje: ZLATA MAŠA Prejšnjo nedeljo smo obhajali prav redko in imenitno slovesnost, kakršne že zdav-na ne pomnimo. Daroval je namreč v šent-lenartski cerkvi zlato mašo naš rojak č. g. pater doktor Avguštin Ošnjak (Ossnagh). Po dolgem času je prišel med nas, da se v krogu domačih ljudi zahvali Bogu za dar zlate maše. Gospod doktor je namreč profesor filozofije na visoki šoli »St. Martin Coolidge« v Washingtonu. Čeprav v daljni tujini, je vedno s srcem v ljubljeni domačiji. Ponosni smo na take rojake, ki delajo sebi in tudi nam čast v širokem svetu. Zlatomašniku pa iz vsega srca želimo, da bi ga Bog še dolgo let ohranil v plodovitem delu! Izrazila sta željo, da bi bil pritegnjen pri sestavah prednostnih lestvic za nastavitve na slovenskih šolah tudi kak slovenski svetovalec. Poleg drugih točk so razpravljali tudi o številu dijakov za posamezne razrede ter o ureditvi stolic z ustreznimi prejemki. šolski skrbnik je pokazal razumevanje za predložene želje ter je obljubil, da jih bo v mejah zmogljivosti podprl pri višjih šolskih oblasteh. Ob koncu razgovora sta mu še poklonila jubilejno Izvestje slovenskih goriških srednjih šol. SPOMINSKA BROŠURA Ob spominski proslavi 60-letnice Gregorčičeve smrti je pripravljalni odbor izdal lepo urejeno in opremljeno brošuro »Gregorčičeva rojstna hiša na Vršnem«. Knjižica, ki obsega 28 strani v veliki osmerki, je uredil znani bibliograf Marijan Brecelj iz Nove Gorice. Na naslovni strani brošure je vtisnjen osnutek za ploščo, ki bo zidana na Gregorčičevi rojstni hiši. V uvodnem članku navaja urednik Brecelj poskuse goriških Slovencev, da bi izdali poseben Gregorčičev zbornik s še neobjavljenimi pesnikovimi pismi in drugim gradivom. Do udejstvitve pa ni moglo priti zaradi fašističnega režima in sledeče vojne, pač pa se nadaljujejo priprave za zbornik, ki bo izšel v doglednem času. Kot drugi članek je uvrščen Bevkov govor, katerega je imel pri otvoritvi muzeja v Gregorčičevi rojstni hiši. Sledi članek Branka Marušiča o kronistoriji pesnikovega rodnega doma do odkupa za narodni muzej. Naslednji sestavek govori o Gregorčičevi brigadi v vojni in o njenih podvigih. Za slovstveno zgodovino pa je pomemben zadnji bibliografski vpis Gregorčičevega opusa v tisku. Avtor Brecelj navaja 54 enot, tudi doslej še neznane v češčini in poljščini. Spominska knjižica je bogato ilustrirana. Prvič je v njej objavljen doslej neznani pesnikov portret, delo slikarja Žmitka, ki je last Antona Vuka iz Mirna. Vinjete nad zaglavji so pa povzete iz druge zbirke Gregorčičevih poezij (Poezije II.). Vseskozi dobro urejena in opremljena brošura je bila natisnjena v 5000 izvodih. Cena je 400 dinarjev. MEJNI PREHODI NA BODOČI AVTOCESTI Mejni prehod avtomobilske ceste Villes-sc-Ljubljana bo med goriškim pokopališčem in železniško progo Gorica-Šempeter. Ta sklep so sprejeli italijanski in jugoslovanski strokovnjaki, ki so se sestali v Novi Gorici, da bi preučili nekatera vprašanja, ki so povezana s projektiranjem te avtomobilske ceste. Goriško odposlanstvo je vodil pokrajinski predsednik Chientaroli, novogoriško pa župan Štrukelj. Po sestanku so si udeleženci ogledali novo avtomobilsko cesto Trst-Videm. Predstavniki Gorice in Nove Gorice bodo preučili vsa vprašanja, ki so združena z gradnjo nove avtomobilske ceste med Italijo in Jugoslavijo. Določili so posebno komisijo, ki bo spremljala razvoj tega vprašanja. Doberdob: BODOČE MESTO — UPRAVNE ZADEVE Razprava o Doberdobu kot središču za velikansko evropsko jedrsko pogonsko centralo je zopet v ospredju. Evropski odbor za jedrske raziskave s sedežem v Ženevi je dobil iz devetih držav ponudbe za postavitev protosinkrotronskih naprav, ki bodo proizvajale 300 milijard elektrovoltov pogonske sile. V Italiji so strokovnjaki izbrali dva kraja kot najbolj pripravna, in sicer Nardo blizu Lecce v Južni Italiji in Doberdob. Iz Ženeve prihaja poročilo, da so se nuklearni izvedenci odločili za Doberdob. V najkrajšem času bodo začeli dokončno proučevati zemeljske plasti in geografsko okolje naše planote. Samo premer jedrskega pospeševalca ali protosinkrotrona bo meril dva kilometra in pol. Za vse naprave jedrske centrale je pa potrebnih 20 kvadratnih kilmetrov površine. Če se bo načrt uresničil, kakor sedaj kaže, bo nastalo v okolici Doberdoba novo mesto, ki bo štelo že v začetku okrog 15.000 prebivalcev. Dela za centralo in za vse potrebne pomožne stavbe bi se morala začeti že v začetku leta 1969. Na občino je te dni prišel novi občinski tajnik Ottorino Di Lena. Opravljal bo istočasno tajniško službo v Zagraju in v Doberdobu. Dosedanji dolgoletni tajnik je nastopil novo službeno mesto v Krminu. Krmin: REDOVNIŠKO ZAVETIŠČE — PRAZNIK GROZDJA V Krminu se opaža precej živahno stavbeno gibanje. Poleg drugih novih poslopij so zgradili tudi veliko stavbo, namenjeno za zavetišče starih redovnic. Obsega pritličje in tri nadstropja s prostori za 60 oseb ter vse moderne pritikline. Zavetišče je slovesno blagoslovil kardinal Antoniutti. Poleg drugih oblasti sta ga pozdravila tudi mestni župan Benetti in odbornik Ivo Prinčič. V živahni pripravi je organizacija za vsakoletni praznik grozdja. Pripravljalni odbor je dodal še nekatere privlačne točke. Predvajali bodo tudi Molierovo šaloigro »Jurij Dandin«, po mestu bo krožil sprevod »bendimsko« okrašenih vozov in povorka naj novejših avtomobilov znamke »Fiat«. Hkrati bo tekmovanje naj lepših izložb, tombola in nastopi pevskih ter glasbenih zborov. Privlačnih točk torej več kot dovolj. PLANINSKO DRUŠTVO Goriško slovensko planinsko društvo pripravlja za nedeljo 25. septembra zanimiv družinski izlet. Pot bo peljala najprej v Stično, v znameniti samostan belih menihov. nato v Novo mesto na ogled zanimivosti. Zadnji postanek pri planinski koči na Gorjancih. Vpisovanje za izlet traja pri odborniku Košuti, ul. Mameli 8, do srede 21. septembra. Cena vožnje za člane 1700 lir, za nečlane 200 lir več. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Tudi preteklost je važna V bližini kraja Thunau v dolini Kamp v Dol j-' Slovenci bi se morali bolj zanimati tudi za ni Avstriji je letošnje poletje kopala skupina ar- arheološke raziskave iz časa slovenske karantan-heologov, da bi razkrila ostanke trdnjave, katero ske države na Koroškem, kajti Avstrijci te razi-datirajo v deseto stoletje. Podobne trdnjave so skave, ki zanje dozdevno niso posebno važne, za-našli tudi na sosednjem Moravskem in Češkem, nemarjajo, ali jim vsaj ne posvečajo posebne po-Z izkopavanjem so začeli že preteklo stoletje, ko zornosti, saj bi najdbe marsikaterega nacionali-so odkrili ostanke pri gradnji železnice v dolini stično usmerjenega avstrijskega zgodovinarja spra-Kamp. Takrat so naleteli tudi na človeška okost- vile samo v zadrego, ker bi potrdile nekdanji či-ja, okraske iz brona itn na glinaste vrče. Malo sto slovenski značaj karantanske države in ovr-prod drugo svetovno vojno so nameravali nada- gle razne zlonamerne in izmišljene teorije, ki Ijevati s temi izkopavanji, kar pa je vojna pre- skušajo slovensko zgodovino omalovaževati. Tako prečila. Lansko poletje so porabili za priprave npr. je še zelo malo raziskano področje na nek-za letošnja izkopavanja, ki so jih letos začeli na danjem Krnskem gradu, sedežu karantanskih k-ne-veli,ko. Arheologi in zgodovinarji so mnenja, da je zov in v okolici. Prav bi bilo, če bi Slovenska aka-pripadala ‘trdnjava v kraju Thunau nekdanji ve- demija znanosti in umetnosti poslala od časa do likomoravski državi. Bila je njena utrdba proti časa tja kako svojo arheološko ekipo, seveda v jugu. sporazumu z avstrijskimi kulturnimi oblastmi, Tudi na Slovaškem im Češkem so se zadnja le- kajti najdbe bodo v resnici enako važne za avta na veliko lotili arheoloških izkopavanj, da bi sirijsko in slovensko zgodovinsko vedo. Zato bi odkrili čimveč dokazov za zgodovino slovaškega verjetno marsikak objektiven avstrijski zgodovi-in češkega naroda v prvih stoletjih njune nase- nar (tudi takih ni malo) rad sodeloval pri takih , litve na sedanjih ozemljih. In pri tem so dosegli arheoloških raziskavah na Koroškem. Nemogoče' KNJIGA O PRIMOŽU TRUBARJU PREVEDENA V NEMŠČINO Mtichenska založba »Siidvvesteuropa Verlagsge-sellschaft« je natisnila monografijo dr. Mirka Rupla o Primožu Trubaju pod naslovom »Rrimus Trubar — Leben und Werk des slovvenischen Rc-formators«. Za nemški prevod je poskrbel Bal-duin Saria, ki je nemško izdajo nekoliko priredil in skrajšal. Izpuščeno je tisto, kar bi nemškega bralca morda ne zanimalo. Monografija je okusno opremljena. Taka izdaja pomeni lepo afirmacijo slovenskega znanstvenega dela na tujem knjižnem trgu. BALETNA SEZONA V SCALI V milanski Scali je v teku baletna sezona. Odprli so jo z baletom Prokofjeva »PepeLka«. Krstno predstavo pa je doživel balet »Cesta«, za kate- rega sla napisala scenarij Fellini in Pinelli, glasbo pa je zložil Nino Rota. Ta balet je povzet po filmu z istim naslovom, katerega je zrežiral Fellini. Predstava je doživela zelo lep uspeh, posebno po zaslugi plesalke Carle Fracci, ki je nastopila v vlogi Gelsomime v baletu »Cesta«. Aplavzev je bil deležen tudi Fcderifco Fellini. Večer so dopolnili z Gershvvinovim baletom že presenetljive uspehe, ki so v marsičem čisto je namreč, da se v zemlji ne bi bilo nič ohranilo »Concerto in fa« in s »Španskim capricciom« Rim- na novo osvetlili zlasti zgodovino slovaškega na- iz dobe svobodne Karantanije, saj je obstojala ski-Korzakova. Baletna sezona v Scali bo trajala roda in dobo velikomoravske države. Te najdbe dvesto let. : do 21. septembra. romajo zadnji čas po Evropi v obliki dobro or- ___________________________________________________________________________________ ________________________ ganizirane razstave. Najstarejša slovenska zgodovina je prav tako zelo zanimiva in tudi mednarodno uomembna, vendar smo doslej zelo zanemarjali njeno razi- in Se tisto, kar Je bilo raaisk.no ' kršča^kTh^učenjak«!!1 NaTije^^so^oird^avaii tu sto ni znano niti izobražencem,, ker je bila slo- J ... ......... Človek spričo smrti Assisiju so priredili študijsko zborovanje tskih učenjakov. Na njem so obravnavali tu-1 " di temo »Človek spričo smrti«. V debato so po MENIJO, DA SO NAŠLI ATLANTIDO Neka grško-ameniška arheološka' odprava je venska zgodovina prava pastorka v učnih progra- U1 .tra"u “ V-, " -j!”.Jj"” i mnenja, da j‘e morda odkrila v Egejskem morju mih v slovenskih šolah, posebno v preteklosti, 1 azrn . ugledni zdravnikii, filozofi im pisat J ., ostanke nekdanje Atlantide, katere prebivalci so Vendar je zavladalo zadnji čas večje zanimanje *ot na primer prof. Luig, Btancalana. ravna e ; dosegH vfeoko stapnjo oWiIizadje, a jo je v bro- tudi za raziskovanje slovenske, zlasti najstarejŠe univerzitetne kirurške klinike v Murinu, p sate.) , nastl clobii nekako 1400 let pred Kristusovim zgodovine. Pred nedavnim so priredili slovenski Piovene m prof Vittor.o Mathieu, preda- rojstvom> poždo morjc. Atlantd,da je biUl zgodovinarji svoje prvo zborovanje o »Keltih v teoretlčno filozofijo na tržaški un verz . otoki prihližno južno od zadnjega otoka v Ciiklad- S1 oveni ji«, na katerem so obravnavali keltsko de-1 °b [koncu razprave so se udeležen« strinjali v 1 skem otočjU| okrog 150 kUom0trov .severno od poročil (pa ^ ovir^e. č^k ne ^ ^ sko klesti in slovenskega narodnega značaja.. V zad-, končno svobodno stanje. To je edini izhod k. mnenja da gre za plovbni prekap> ki je nekoč njih letih pa so odkopali tudi nekdanjo nekropo- vodi v novo, višje življenje. Poleg razmišljanja j obdajal akropolo atlantske prestolnice im ki je lo in ostanke svetišč na blejskem otoku, ki doka- zIasf1. vcra tlsta’ kl "dkr'n'a “hod- v sencJ predstavljal v bronasti dobi njen pristan, zuje nepretrgan etnični in kulturni razvoj od. smrti je ze možno razločiti božjo zarjo. V bližini so potegnili na krov mumificirano rimsko-kelstkega razdobja1 preko časa slovenske | Razmišljanje o smrti pa nas dovaja do tega, opičjo glavo. Ugotovili so, da je pripadala neki naselitve v poznejše slovensko obdobje. Tudi te da se bolj zavedamo bistvenih nalog našega živ- opičji vrsti, ki je izumrla v Evropi že pred ti-najdbe še niso znanstveno obdelane, a so nedvom- ljenja. Samo tako je možno živeti in umreti v sočletji. Zato mislijo, da je bila opica uvožena iz no izredno pomembne. I miru, kaj ti tisto, kar daje smisel življenju, daje Egipta, kar bi .potrjevalo, da- so bile trgovinske Pa tudi pondkod drugod, tako v Ljubljani, v smisel tudi smrti — so zaključili zborujoči kr- zveze Atlantide zelo razvite i.n da je vladala na Št. Petru v Savinjski dolini in v Tolminu so ščanski misleci v Assisiju- izkopali zadnja leta pomembne ostanke iz nek- ____ dan j ih dob. Na žalost pa še vedno ni načrtnega in organiziranega arheološkega iskanja dokazov zn najstarejšo slovensko zgodovino, kar bi bila predvsem naloga arheološke in zgodovinske sekcije „ ...... - .- ...-------------. — — — -- ------ ------- Slovenske akademije znanosti in umetnosti, uni- na obisku v Braziliji, kamor ga je povabil guver- rini. To bi nekako sovpadalo s prehodom Izrael- verze in osrednjih slovenskih muzejev. Temu je ner države Minas Gerai-s. Tarn si ogleduje staro-1 cev čez Rdeče morje, ker sveto pismo poroča, vzrok zlasti pomanjkanje sredstev. Vendar bi bi- davne cerkve iz kolonialnega časa in dela baroč- j da so se tedaj vode razdelile. Ta dogodek datiralo potrebno najti sredstva tudi za to, kajti v ne umetnosti. Te dni je imel predavanje v brazil-. jo v leto 1491 pred Kristusom. Po novi hipotezi modemi dobi se ogromno gradi in tako obstoja sem Pen klubu. se je vzdignila zemlja južno od Sinaja, zaradi akutna nevarnost, da bo šlo marsikaj v izgubo in ! Ungaretti je živel v Braziliji od 1936 do 1942, česar so za kratek čas vode iz Rdečega morja da bo marsikatera priložnost za raziskavanje za- kot predavatelj za italijansko literaturo na uni- odtekle, vse v zvezi s potopitvijo Atlantide. Take zemeljske katastrofe niso za znanost nič novega. Ista katastrofa je verjetno uničila mesto Knosos na Kreti, ki je bilo tudi zibelka visoke civilizacije. Svetovno znani grški seizmolog, prof. Galanopoulos, je prepričan, da je tista vulkanska eksplozija povzročila 350-krat močnejše zemeljske sunke, kakoi eksplozija atomske bombe. Slavni »Kvintet Chiigiano«, znan po vsem sve- UNGARETTI V BRAZILIJI njej visoka civilizacija. Samo močan in visoko civiliziram narod je v tistih časih lahko vzdrževal trgovinske zveze na tako daljavo. Atlantida je izginila v morju po mnenju znanstvenikov zaradi velikanskega vulkanskega izbru-Italijanskt pesnik Giuseppe Ungaretti je zdaj ha in potresa, kar se pozna še na otoku Samto- ok;,.h., ,, Dr^n-nrili il ‘lfnfTinr (TO lo muMir. ..1__T.. .!• tt « < i i T 1 miljena« verzi v Rio de Janeiiro. Radio Peking je naznanil, da so »rdečegardisti« utzbili in uničili na osrednji akademiji umetnosti v Pekingu dela starodavne grške, rimske in kitajske umetnosti, med drugim reprodukcije Venere z Mila in skulpture iz cesarske dobe Kitajske. Kot je poročal Radio, so rdečim gardistom pomagali pri tem študenti in profesorji Umetnostne akademije, ki so označili uničena umetniška dela za »demone in pošasti starih vladajočih razredov«. Kakšen je smisel sedanje takoimenovane »kulturne revolucije« na Kitajskem, najbolje kaže nekaj gesel, ki jih pleskajo po zidovih fanatični »rdečegardisLi«. Gesla se glase: »Vse kino dvorane, knjigarne, gledališča itd. morajo biti okrašene s portreti Mao Use Tunga!« »Citati Mao Tse Tunga se morajo pojaviti na vseh krajih, znotraj in zunaj poslopij!« »Stare običaje je treba odpraviti!« »Gesla morajo biti izpisana z rdečimi črkami in ne z zlatimi!« »V vseh ulicah je treba montirati zvočnike za prenašanje direktiv!« »Mao Tse Tungova dela je treba začeti preučevati že v otroških vrtcih!« »Inte-1 e k t nalci morajo na delo v vasi!« »Odreči se je tu, se je spremenil v godalni sekstet, kot so zdaj treba parfumom, nakitju, kozmetik ter oblekam naznanili. Svojo prihodnjo koncertno sezono bo in obutvi-, ki niso proletarski!« »Kosilo mora biti začel sekstet Chigiano 18. marca prihodnjega leta skupno!« »Treba je takoj obnoviti običaje prvih v Sieni, nakar se bo podal na turnejo po Italiji ljudskih komun iz leta 1958!« »Ne objavljati fo- in tujini, lografij nekakšnih lepih deklet!« »Koordinirati je j ... . treba delo množic glede sprememb v imenih ulic' tgravka Anna Magnam je doživela te dni pri in poslopij!« »Staro slikarstvo, ki ga predstavlja svojem prvem nastopu na odru Malega gledali-hambusova trska, in slikarstvo z nepolitičnimi te-. a,^ Moskvi živahne aplavze. Nastopila je v Ver-mrmi je treba odpraviti!« »Ni mogoče dopuščati, g°y' drami »La lupa« (Volkulja), v režiji Franca da ne bi bile vse slike v skladu z idejami Mao (Zeffirellija. Tse Tunga!« »Zažgati je treba vse knjige, ki niso] mestu Topoka v Kansasu je umrl svetovno odsev Mao Tse Tungovih idej!« |znani psihiater dr. William Meninger. Vodil je Zahodnega človeka, celo komunista sili pri tem slovito kliniko in center za psihiatrične raziska-smeh, vendar pa zadeva ni samo smešna, ampak ve. Med drugo svetovno vojno je bil imenovan za tudi tragična, ker kaže, pod oblast kakšnih ljudi vodjo psihiatričnega programa ameriških oboro-je padel kitajski narod, Ženih sil. GOSPODARSTVO Resolucija deželne vlade o ladjedelništvu Deželna vlada Furlanije-Julijske Benečije je te dni soglasno odobrila resolucijo za obrambo tržaške ladjedelniške industrije. Resolucijo je takoj poslala ministrskemu predsedniku Moru, vsem članom vlade in predsedstvu družbe IRI. Deželna vlada poudarja, da se ne strinja z načrtom o zaprtju ladjedelnice svetega Marka. V njej je zaposlenih okrog dva tisoč 300 oseb in k tem je treba dodati še delavce podjetij, ki opravljajo dela povezana s pomorskimi gradnjami. Deželna vlada izraža prepričanje, da bi ladjedelnica svetega Marka lahko obratovala ekonomično in konkurenčno v okviru preureditve državne ladjedelniške industrije s tem, da bi ji dodelili gradnjo specializiranih ladij, za katere je veliko povpraševanje. Preprečiti je treba — nadaljuje resolucija — da bi predvidena specializacija ladjedelnice v Tržiču pomenila zmanjšanje zaposlitve. Tržiški ladjedelnici je treba dali tudi naročila za izdelavo potniških ladij. V primeru pomanjkanja naročil pa naj IRI TRGATVE V ZADNJIH 8 LETIH Povprečna trgatev grozdja za vino za zadnjih 8 let je znašala v Italiji 91.600.000 stotov, v posameznih letih pa je znašala (v tisočih stotov: 1958 100.488, 1959 96.420, 1960 81.544, 1961 78.890, 1962 101.534, 1963 79 684 1964 95.615, 1965 99.024. Letošnjo trgatev cenijo trenutno na nekaj manj kot lansko. Sicer pa se bo še videlo. Vsekakor je pridelek ogromen. Ugodne za italijanske vinogradnike so novice, da bo pridelek v Franciji znatno manjši od lanskega in tudi letošnjega italijanskega. ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA GOSPODINJE Ustanova ONPI je razširila zdravstveno zavarovanje na vse ženske, ki uživajo pokojnino za gospodinje. Oskrba je indirektna ter znašajo prispevki za operacije 40 odstotkov izdatkov in za oskrbo v bolnišnici tisoč lir na dan največ za 90 dni. Prispevki za zdravila ’ so v obratnem sorazmerju z izdatki, na primer 80 odstotkov za zneske do 3 tisoč lir ter 35 odstotkov za zneske do 30 tisoč lir postavi v Tržiču kako novo industrijo. Ce bo prišlo do koncentracije podjetij F1NCANTIERI — opozarja resolucija — mora biti sedež nove družbe v Trstu iz tehničnih, gospodarskih in političnih razlogov. Postavitev tovarne Dieselovih motorjev ne more biti nadomestilo za skrčenje ladjedelništva. Trstu naj bi priskočili na pomoč tudi s sredstvi Evropske gospodarske skupnosti, kot so Evropska investicijska banka, Socialni sklad in podobne ustanove. — ■- PRISPEVKI POKRAJINE ZA RAZVOJ ŽIVINOREJE Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu, Ghegova ulica 6, je objavilo navodila o vložitvi prošenj za podelitev deželnih podpor za razvoj živinoreje. Prispevek za nakup živine sivo-rjave pasme znaša 25 odstotkov in prošnje je bilo treba vložiti do 5. septembra. Za zidanje novih in izboljšanje starih svinjakov znaša prispevek 40 odstotkov in prošnje je treba vložiti do 15. septembra. Do 30. septembra je treba izročiti prošnje za prispevek v znesku 35 odstotkov cene za nakup racionalne kokošerejske opreme ter za prispevek v znesku 35 odstotkov nakupne cene za nabavo čebelarskega orodja in racionalnih panjev tipa Žnideršič. BEG IZ KMETIJSTVA TUDI V SZ Iz kmetijstva črpa v Sovjetski zvezi 108 milijonov ljudi potrebni dohodek za življe nje. To število ljudi predstavlja 48°/« vsega sovjetskega prebivalstva. Sredi meseca avgusta je zboroval sovjetski zvezni svet, ki je zaskrbljeno obravnaval neljubi pojav, da ljudje zapuščajo kmetijstvo in silijo v industrijo in promet, ki pa jih ne moreta vseh sprejeti. Zato pa skuša oblast zajeziti beg iz kmetijstva s pomnožitvijo socialnih in kulturnih ustanov na podeželju. Med najbolj potrebnimi zgradbami za kmetijstvo pa so omenjena skladišča ter prostori za predelavno industrijo. Ponovno so ugotovili, da je razvoj mehanizacije zelo počasen, ker da se stroji hitro kvarijo. ZBOROVANJE PERUTNINARJEV V SZ V Kijevu je bil 13. svetovni kongres za perutninarstvo. Udeležba je bila zelo močna, iz 49 držav. Istočasno je bila mednarodna perutninska razstava. Angleška delegacija je štela 200 ljudi, predvsem izvedence za trgovino z jajci. Sto je bilo zastopnikov iz ZDA. Zastopali so kmetijsko ministrstvo, razne raziskovalne ustanove in perutninarske organizacije. Na čelu francoske delegacije je bil De-batisse, predsednik državne zveze perutninarskih organizacij. Vsaka od imenovanih delegacij je pripeljala s seboj in razstavila v lastnem pavilijonu svoje selekcionirane pasme in drugi material, ki je koristen v perutninarstvu. Odvratna reja telet V baterijah 2e več kot leto dni je od tega, ko smo v našem listu opisali rejo telet v baterijah za pridobivanje belega telečjega mesa. Omenili smo tudi, da je taka reja vse obsodbe vredna, ker se tele celo svoje življenje muči in nima v svoji bateriji ali boksu niti toliko prostora, da bi se vleglo, kaj šele obrnilo. Proti taki reji so protestirala po celem svetu zlasti društva proti mučenju živali, potem pa še druge organizacije. Vsi ti protesti so nekaj pomagali, a ne več, kot da so teleta dobila nekoliko več prostora in so se lahko za silo vlegla. Marsikje pa so ostale stare vzrejevalne razmere, zlasti če ni bilo verjetno, da bi kdo nepoklicanih vtaknil svoj nos v prostore, kjer pridobivajo belo telečje meso. Pridobivali pa Večja uporaba dušičnih gnojil Naši kmetovalci vedo, da so dušična u-metna gnojila najdražja. Kljub sorazmerno visoki ceni pa se je v prvi polovici letošnjega leta njihova poraba dvignila na 6.705.000 stotov, kar je po teži 5.7»/« več kot v ,lstc™ času- po teži čistega dušika pa znaša letošnje povečanje 7.8% in je znašala skupna teza 1.476.000 stotov. Sorazemrno se porabi največ 20/21»/n žve-plenokislega amonijaka. Poraba tega je znašala v prvi polovici letošnjega leta 2,706.000 stotov ali 3.8"/ii več kot lani. Na drugem mestu je amonijev nitrat ali soliter s 26/ 27% dušika, katerega je bilo porabljenega 1.583.000 stotov ali 31% več kot lani. Sledi apneni soliter, katerega so porabili 1,342.000 , stotov ali 6.4% manj kot lani. Apneni du- 1 šik ali apneni cianamid se zopet lažje dobi in poraba je znašala 404.324 stotov ali 46»/« več kot lani. Najmočnejše dušično gnojilo za naše kmetijstvo je kmetijska seč, ki vsebuje 46"/o dušika. Letošnja uporaba seči je znašala 350.527 stotov ali 13.1% več kot lani. Poraba gnojila »Solfonitrato ammonico« s 26% dušika se je letos povečala za 48.7»/o in se ga je porabilo v celoti 75.292 stotov. Za največ odstotkov in sicer za 48% je padla letos poraba amonijevega solitra -nitrata z 20-21% dušika, katerega se je prodalo še 242.000 stotov (primerjaj te zgoraj z močnejšim podobnim gnojilom, ki vsebuje 26-27% dušika). so ga skoraj v vseh državah na svetu, med di ugim tudi v Italiji in Jugoslaviji. Glede takega načina vzreje telet, to je reje v baterijah, je izdalo ministrstvo za zdiavstvo v Rimu posebne predpise. Ministrstvo predvsem opozarja, da člen 1 zakona z dne 12. junija 1913 prepoveduje »nepotrebna mučenja za obrtno izrabo vsake vrste živali« z opozorilom, da je za take prestopke pristojen člen 727 kazenskega zakonika. Zato pa mora biti v zaboju ali kletki ali bateriji za eno žival toliko prostora, da se lahko vleže, se stegne bodisi na levi ali desni strani in glavo poljubno obrača. V baterijah za več ž’vali mora biti toliko prostora, da se živali lahko gibljejo, premikajo in vležejo. Pod v bateriji mora biti sna-Žtn 'n t.ako napravljen, da ima žival ugodno stojišče. Končno morajo biti vzrejni prostori dovolj razsvetljeni z dnevno svetlobo in dobro prezračeni. •--- ORGANIZIRANA PRODAJA ŽITA Danes v Italiji ni obvezne oddaje žita, a kmetovalci kljub temu dovažajo svoja žita v ljudska žitna skladišča. Ta skladišča upravlja Zadružna zveza (Federconsorzi), proti kateri so zasebni trgovci iz sebičnosti, levičarske stranke pa so zaradi politične propagande vodile proti njej dolg boj. Letošnji dovoz žita v skladišča Federconsorzi dokazuje, da imajo kmetovalci mnogo zaupanja v to organizacijo, ker so do konca avgusta izročili v skladišča že dva-kiat toliko žita kot celo lansko žitno dobo. In letos žitna letina ni bila obilna. tfpommi 'i2 ptuG ■ ■ ■ Iti ■ « u BRUSI LOVA OFENZIVA SPOMLADI 1916 naiiii I It. ■ ■ m Najbrž je trajalo premikanje našega vlaka najmanj dve uri, a končno je bilo vse v redu. Ljudje so navalili na vlak in v našem oddelku se jih je ustalilo še 7, tako da nas je bilo 12, kolikor mest. Kmalu se znajdeta pred oddelkom dva sprevodnika, prejšnji in en nov. Prejšnji je novemu nekaj pripovedoval, oba sta me gledala in prejšnji je izročil novemu neke listine. Ja* sem stal, držal v rokah lonec za kipjatok in razumela sta, kaj želim. Novi je vzel lonec, tekel in se kmalu vrnil s polnim loncem vrele vode. Prejšnji sprevodnik se mi je nasmehnil, mi dal roko in šel. Samo »hvala« sem mu rekel. Tudi novi sprevodnik je bil prijazen. Napravil sem si čaj, poskusil sem spet klobaso in zdaj mi je kar dobro teknila. Od tedaj naprej se mi ni zdela več prehudo papricirana. Vlak se je začel premikati in je obračal vse bolj v levo, torej smo spremenili smer. Sedaj pa se peljemo res proti jugu. Na o-vinku s postaje žmerinka proti jugu se mi je posrečilo videti, kako je vlak dolg. Rekel bi, da je imel več kot 30 vagonov. Saj v Rusiji so lahko dolgi vlaki, ko pa teče železnica vedno po ravnini, nikjer navkreber, ali pa le neznatno. Predorov sploh ni vse do Krima, Kavkaza, Urala in danes še do Karpatov. Še usekov je prav malo, vse je ravnina, tu pa tam nekoliko valovita. Blizu Žmerinke je bilo nekoliko gozda — povečini bresti, gabri in hrasti ter kakšna breza. Naokoli pa stepe, velike površine, kulturne ali pa ne. Kulturna stepa so biu travniki in njive, zanemarjena stepa pa so bili slabi pašniki, porasli z grmovjem in tudi trnjem. Na negovani stepi so stale male gruče dreves, ki služijo med obdelovanjem kot počivališče in za senco. Obdelane površine pa so bile velike. Iz vlaka ni bilo mogoče opaziti ali so njive dobro obdelane ali ne, ker so bile predaleč. Kljub temu pa je bil prekrasen pogled na obdelane površine. Bili smo že sredi junija in že od daleč sem lahko spoznal, kje raste ječmen, kje pšenica. Prav tik železnice ni bilo nobene vasi, vse so bile precej oddaljene, tako da nisem iz vlaka videl nobenega kraja tako dobro, da bi mogel presoditi, kako je bil urejen. Od časa do časa se je pokazala boljša zgradba, ob kateri so stale druge, večinoma podolgovate, slabše zgradbe ali bolje barake. To so bila najbrž posestva fevdalne gospode, veleposestnikov »pamješčikov«. Nekaj minut v stran je stala vas; hiše, krite s slamo, boljše zgradbe za šolo ali cerkev ni bilo videti. Časa sem imel na pretek in zato sem skušal presoditi vse, kar sem videl. Najbolj sem se čudil, da nisem videl skoraj nič sadnega drevja. Ob postajnih poslopjih je rastla kaka zanemarjena češplja, pa tudi kaka višnja. Bil je čas košnje, a redko kje je bilo seno že spravljeno. Na stepi so se pasle črede svetlosivih goved, drugod črede prašičev, ovc in tudi krdela konj. Ves dan sem posedal v svojem kotu ali gledal skozi okno. želel sem zaspati, pa ni šlo. S sopotniki nisem imel družabnega stika skoraj do večera. Nisem ga iskal, ker nisem vedel, kako in tudi ne čemu. Večkrat pa sem prisluškoval pogovoru, a iz posameznih besed, ki sem jih tu pa tam razumel, nisem mogel niti ugotoviti jezika, katerega govorijo. Sodeč po zemljepisu, bi morali tu živeti Ukrajinci. Lahko pa so v oddelku tudi skupine drugih narodov, saj imajo nekje v bližini tudi Čehi svoje kolonije. Poljaki ne morejo biti daleč. V bližini morajo biti tudi naselja Židov, ki govorijo jiddiš, neko pokvarjeno nemščino. Prav tako nisem vedel, kaj so sopotniki po poklicu. Ali gredo na dopust ali na vojna zbirališča ali kam drugam. Niti po obleki nisem mogel nič spoznati. Kaj vojaškega je imel vsak na sebi. če bi brali vsaj časopise ali kakšne knjige. Počasi bi se le zbrihtal. Sprevodniku za potne iskaznice so vsi pokazali neke papirje. Kaj sem pa jaz za njih? Avstrijska uniforma, avstrijska kapa-a brez rozete, to je brez črk »F.J.I.«, katere smo nekateri odvrgli že prvi dan; potem pa s trakom na rokavu v slovanskih barvah. Gotovo bi me rad kdo nagovoril, a si ni upal. Potem pa je nekdo vprašal sprevodnika in kazno je bilo, da mu je ta povedal, kar je pač vedel iz papirjev: da sem agronom in da potujem na preizkuševališče v Benderi. In tedaj se je pričel moj prvi »ruski« pogovor: »Vi Slavljan?« »Da!« »Kakoi?« »Slovenec«. (Dalje) _ Pokristjanjenje Slovencev Hauptmannova teorija pa je prišla seveda zelo prav nemškim nacističnim zgodovinarjem in politikom, ki so skušali poniževati in omalovaževati Slovence v prid svojih rasističnih tez in ponemčevalnih interesov. Zato so jo z veseljem pograbili in najdemo jo v celi vrsti avstrijskih zgodovinskih knjig, tudi najnovejših, prikazano celo kot dokazano dejstvo, npr. v knjigi Manfreda Straka »Unter-steiermak unvergessene Heimat«, ki je izšla leta 1965 v Gradcu in ki jo še očitno preveva duh iz hitlerjanskega časa. V njej najdemo npr. takele zgodovinsko popolnoma neutemeljene in neresne stavke, s katerimi hoče Slovence in njihovo zgodovino poniževati : »Čisto na vzhodu, pri Radgoni in okrog Ormoža, so Avari naselili drobec nekega ruskega plemena, Duljebe . .. Kot po naravi miroljuben narod so bili (alpski Slovani) popolnoma pod voljo Avarov, ki so jim gospodovali... Zdaj so dobili (alpski Slovani) hrvaško gospodujočo plast, iz katere vrst je moral biti izbran knez . ., Karantanija s svojimi hrvaškimi knezi se je mogla še eno stoletje ohraniti samostojna.. .« (str. 30 in 31). Tem s pravo nacistično naslado zapisanim obrekovanjem slovenskega naroda pa so seveda botrovale za Slovence enako ponižujoče jugoslovenarske teorije — Ljudmila Hauptmanna. Dejstvo, da so Slovenci dobili v svoji prvotni domovini besedo »kosez« od Sasov ali Skandinavcev, pa seveda ne pomeni, da so bili tem podvrženi. Za to ni prav nobenih dokazov. Pač pa prevzem te besede po Slovencih in njihova politična ureditev s kne- zom in kosezi, knezovo vojsko, ki je privedla do prve države kakega slovansko govorečega naroda, pobija še eno doslej razširjeno teorijo, namreč da so bili evropski narodi v vsej svoji zgodovini ostro razdeljeni ne le v jezikovne, ampak tudi v družbeno-poli-tične skupine. Tako smo lahko vedno spet brali in slišali, da je bila pri germanskih narodih notranja ureditev čisto drugačna: od tiste pri slovanskih ljudstvih, v skladu z jezikovnimi področji. V resnici take ostre meje med jezikovnimi skupinami nikoli ni bilo in je ni moglo biti. Jezikovna sorodnost je veljala zlasti tedaj zelo malo ali nič, kot je npr. brez veljave pri indijanskih plemenih v južnoameriških džunglah. Germanski narodi in zlasti tudi narodi skandinavskega izvora so se v dobi preseljevanja narodov z največjo vnemo medsebojno iztrebljali: Ostro-goti Odoakerjeve Germane, Vizigoti Vandale, Langobardi Gepide, Franki Langobarde in Sase, itd. Težko bi bilo dokazati, da so kazali slovanski narodi in plemena kako večjo vzajemnost. Po drugi strani pa so tako germanski kot slovanski narodi precej časa živeli v tesnih zavezniških odnosih z rasno in jezikovno močno drugačnimi narodi, kot npr. s Huni (Germani) in Obri (Langobardi, Gepidi, Heruli, Slovani) Nedvomno so vplivali na odnose med takratnimi narodi mnogo bolj trenutni politični interesi, sosedstvo, medsebojna troovina, vojne nujnosti, vera in dinastične vezi kakor pa jezikovna sorodnost. V pr kazovamu zgodovine glede na jezikovne skupine se odraža čis'o romantično pojmovanje narodnosti, ki so ga zastopali in uveljavili zlasti jezikoslovci in pisatelji preteklega stoletja. V Sloveniji se je to pojmovanje, delno tudi pod vplivom nemških romantičnih nacionalističnih in rasnih teorij, obdržalo vse do najnovejšega časa. V resnici pa je možno, da so bili Slovenci že v svoji severnonemški pradomovini v ne, katerih pogledih — npr. po svoji plemenski ureditvi, rasi in ljudski kulturi ter po svojem narodnem značaju — bližji svojim saškim in skandinavskim sosedom kakor bolj oddaljenim jezikovnim sorodnikom, npr. tistim, ki so se v začetku 6. stoletja pojavili ob dolnji Donavi, ti pa so bili najbrž spet bolj sorodni narodom, v katerih bližini so prej živeli, morda Dačanom in Bolgarom. Vsekakor je značilno, da v poldrugem tisočletju in vse do prve polovice 19. stoletja, to je do nastopa ilirizma, ni prišlo do nobenih stikov med Slovenci in ostalimi južnimi Slovani, razen kolikor so jim bili vsiljeni po zunanjih dogodkih, npr. sodelovanje med Slovenci in Hrvati v boju proti Turkom, katere pa so največkrat »predstavljali« seveda bosenski muslimani-Slovani. In ti stiki so še danes, kljub teorijam ililizma in jugoslovanstva in kljub temu, da živijo ti narodi že precej časa v isti državi, precej šibki, malo spontani in vse prej kot tesni, četudi jih uradno kar na'bolj pospešujejo. Po drugi strani pa je znano, s kako lahkoto se Slovenci znajdejo npr. v Vestfaliji, na Holandskem in na Švedskem, torej med narodi, s katerimi jih po vsej verjetnosti vežejo prastare etnične vezi izza poldrugega tisočletja. Tega ni mogoče zanikati, saj stvarnost to vsak dan sproti dokazuje, prav v današnjih dneh. (Dalje) Š P O H T IN I P KKG JLJbC U Velika udeležba mladine na športnih igrah ..BORA Letošnje 9. slovenske športne igre v Trstu, ki jih prireja športno /druženje »Bor«, zelo dobro potekajo. Za igre se je že doslej prijavilo mnogo mladih in najmlajših športnikov. Na njih bo sodelovalo, kot zgleda, okrog 1000 športnikov. Boji so zagrizeni, ker se je mladina z največjim navdušenjem vrgla v la tekmovanja. Skoro ni več večje vasi na Tržaškem brez tega ali onega športnega kluba. Za razmah slovenskega športa na Tržaškem in za veselje, s katerim mladina sodeluje na slovenskih športnih igrah, je značilen med drugim podatek, da se je letos prijavilo za nastope na 9. športnih igrah kar 37 odbojkarskih ekip. Tekmovanje bodo opravili v štirih kategorijah in sicer za člane, članice, mladince in mladinke. Prva kvalifikacijska tekmovanja se bodo začela že to soboto zvečer in se bodo nadaljevala' v nedeljo dopoldne. Potekala bodo na treh igriščih: v Trstu pri Sv. Ivanu, kjer bodo igrale ženske ekipe, v Bazovici in v Zgoniku, kjer bodo moške ekipe’ opravile 'kvalifikacijski del tekem. V soboto se bodo začele tekme ob 20.30, v nedeljo pa ob 9. uri dopoldne Zelo dobro ie izipadlo plavalno tekmovanje, na katerem je sodelovalo okrog 200 malih in večjih plavalcev. 9. slovenske športne igre potekajo v nasledil,;ih panogah: nogometu, odbojki, košarki, »med dve- OBVESTILO SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU 13. oktobra 1966 ob 21. uri bo Slovensko gledališče v Trstu odprlo novo sezono z dramo Maksima Gorkega »Na dnu«. Poleg Gorkega so na programu dela klasičnega slovenskega gledališča, kot sta to Novačanov »Herman Celjs’ki« in pa »Ta sveti dan veseli dan«, Hartmanova prirodba Dra-bosnjakovega prmitivnega ljudskega teatra; sem snada tudi Vnčer posvečen slovenskemu humorju. Moderno gledališče je zastopano s Pirandellovo dramo »Nocoj improviziramo« (Ouesta sera si recita a soggetto), sodobno pa s slovensko noviteto domačega avtorja, z Mrožkovimi enodejankami m pa z dragocenimi enodejankami — povesticami T. Williaimsa, ki je dal dramaturško obliko čudo vitim črnskim bluesom. Otroke bo tokrat zabaval Grimmov »Obuti maček« v priredbi E. Martinuz-zija. Namesto komedije je uprava Slovenskega gledališča sklenila ugoditi občinstvu z Lebarjevo opereto »Dežela smehljaja« in to kljub velikim tehničnim in finančnim težavam, ki so povezane z uprizoritvijo te zahtevne gledališke panoge. do 13. oktobra Od četrtka, 15. septembra pa 1966 bodo v Tržaški knjigarni na razpolago abon- maji za letošnjo sezono. REPERTOAR: 1. Maksim Gorki: NA DNU 2. Hartman-Drabosnjak: TA SVETI DAN VESELI DAN 3. Luigi Pirandello: NOCOJ IMPROVIZIRAMO 4. Slovenska noviteta 5. Novačan: HERMAN CELJSKI 6. Franz Lehar: DEŽELA SMEHLJAJA (opereta) 7. Grimm - MartViuzzi: OBUTI MAČEK (otroška igra) 8. Prvi večer na Malem odru (slovenski humor) 9. Drug večer na Malem odru (T. VVilliams Blues) 10. Tretji večer na Malem odru (Mrožek) Spored dopolnjujejo še umetniški večeri, branje klasičnih in modernih del in proslave. CENE ABONMAJEV: i. PREMIERSKI 2. I. PONOVITEV 3. NEDELJSKI POPOLD. 4. PODEŽELSKI Lir 12.000 (9 predstav) Lir 8.000 ( 6 predsttiv) Lir 4.500 ( 9 predstav) Lir 3.000 ( 6 predstav) Lir 4.500 (9 predstav) Lir 3.000 ( 6 predstav) Lir 5.000 (6 predstav ter avtobus) 2.000 ( 9 predstav) 2.500 (9 predstav) Lir Lir 5. ŠTUDENTSKI 6. SINDIKALNI Za invalide daje Slovensko gledališče v Trstu posebno abonmajsko izikaznico brezplačno. Otroška predstava je zunaj abonmaja. Uprava SG ma ognjema«, atletiki, plavanju, balinanju, ke-glanju, streljanju, namiznem tenisu, šahu, orientacijskem pohodu, v literarnem, slikarskem in fotografskem tekmovanju itd. Zaključek iger bo v prvem tednu meseca novembra. 5 TRŽAŠKEGA ŠPORTNI UGLED SLOVENIJE SE JE ŠE POVEČAL V nedeljo so se končale na Bledu tekme za svetovno veslaško prvenstvo, ki sicer niso prinesle posebnih uspehov jugoslovanskim tekmovav-cem (razen one bronaste medalje), a so vendar odlično potekle po zaslugi dobre organizacije, kar je ponovno utrdilo ugled Slovenije ter njenih športnih organizatorjev v svetu. Zadnji dan je prisostvoval tekmam tudi predsednik Tito, poleg ogromne množice, ki so jo cenili na nekaj deset-tisoč ljudi. RAZSTAVA CERKVENE UMETNOSTI Že pred dobrimi decetimi dnevi so odprli v Pomorski postaji v Trstu drugo mednarodno razstavo cerkvene umetnosti. Na njej so razstavljena dela 110-tih umetnikov iz i4 držav. Te države so Argentina, Avstrija, Kamerun, češkoslovaška, Francija, Velika Britanija, Izrael, Italija, Jugoslavija, Malaja, Poljska, Španija, Združene države in Švica. Razstava je pod pokroviteljstvom predsednika republike. Predsednik častnega prireditvenega odbora pa je ministrski predsednik Aldo Moro. Najobilneje so seveda zastopani italijanski cerkveni umetniki, slovensko cerkveno umetnost pa zelo dostojno zastopa zlasti slikar Tone Kralj, ki je poslikal na desetine primorskih cerkva, med njimi tisto na Sv. Višarjah in tudi več cerkva na Tržaškem. Razstavlja tudi nekaj' slovenskih slikarjev s Tržaškega Zaradi udeležbe Toneta Kralja vihra pred Pomorsko postajo na obali tudi jugoslo- vanska državna zastava. PREKO TRŽAŠKEGA OZEMLJA V NOVO GORICO OPOZORILO INAMa ZAVAROVANCEM Karavana kolesarjev, ki se je udeleževala med.: Inam opozarja svoje zavarovance, da se morajo zdravniki še vedno držati dosedanjih predpisov o izstavljanju receptov z označbo enega samega zdravila, dokler ne bodo stopili v veljavo novi predpisi in dokler ne bodo natiskani novi recepti, na katerih bodo zdravniki lahko navedli po več zdravil. Hkrati pa INAM obvešča zavarovance, da je treba prošnje za povračilo plačanih zdravniških pregledov do 22. avgusta predložiti na pokrajinskem sedežu ustanove najkasneje do 10. tega meseca. Pozneje ne bodo več vračali denarja za plačane zdravniške preglede pred uveljavljenjem sporazuma o neposredni zdravstveni oskrbi. narodne diletantske krožne dirke po Jugoslaviji je v torek v opoldanskih urah vozila skozi Tržaško ozemlje Tekmovavci so se pripeljali na naše ozemlje skozi mejni prehod pri Škofijah, na etapi Pulj-Nova Gorica. Vozili so skozi Boljunec, Bazovico, po trbiški cesti, skozi Dol in so nato v Gorici spet zavili skozi mejni prehod na jugoslovansko ozemlje v Novo Gorico. V lej etapi je zmagal Čehoslovak Grač. Na skupni lestvici pa je še vedno vodil Slovenec Valenčič, doma s Primorskega. Tekmovanja se je udeleževalo okrog 60 kolesarjev iz raznih držav, tudi iz Italije. Italijanske oblasti so šle tekmovavcem in organizatorjem zelo na roke. Ob tej priložnosti je bilo poudarjeno, da pomeni to nov prispevek v vedno boljšemu športnemu zbližanju in sodelovanju med športniki v Italiji in Jugoslaviji. SloVenci zasebno uVažajo stroje Po podatkih carinske uprave so v prvem polletju letos zasebniki uvozili v Slovenijo sedem tisoč 527 osebnih avtomobilov ali 43 odstotkov več kot v istem času lani, dalje okrog šest tisoč majhnih motornih kosilnic, 468 traktorjev, 385 kultivarjev in 165 mlatilnic. Med gospodinjskimi stroji so na prvem mestu pralniki, katerih so Slovenci uvozi- li 10 tisoč 500 ali 26 odsttkov več kot v prvem polletju lani. Največ pralnikov — kot poroča tisk — je bilo uvoženih iz Trsta. •— RAJŠI NAJ KONČAJO V STAREM ŽELEZU Sovjetski maršal Polubovarov, vrhovni poveljnik sovjetskih oklepnih sil, je zapisal v nekem članku, da razpolaga Sovjetska zveza s tanki, ki lahko nastopajo tudi na področjih, ki jih je opustošila atomska eksplozija. Po njegovem mnenju bi pomenili ti tanki odločilen dejavnik za kopenske oddelke v vsakršni atomski vojni. Ti novi tanki lahko prevozijo dolge razdalje in premagajo ovire, ki jih predstavlja voda, ne da bi se morali izogibati po radioaktivnosti okuženih ozemelj. Uspešno lahko kljubujejo uničevalnim posledicam atomske eksplozije in nastopajo podnevi in ponoči ter na velike daljave. Upamo samo. da do tega ne bo nikdar prišlo in da naj bi rajši mirno zaključili svoje dni v — starem železu. KONFERENCA »PUGVVASH« V letoviškem mestu Sopot pri Gdansku se je 12. t. m. začela 16. konferenca Pug-wash. Udeležuje se je 80 znanstvenikov in drugih uglednih osebnosti iz 23 držav. Konference Pugwash, ki se imenuje tako po neki vasi na polotoku Nova škotska, kjer je bila prirejena leta 1957 prva taka konferenca na povabilo ameriškega industrij-ca Cyrusa Eatona, imajo namen omogočiti znanstvenikom in drugim osebnostim Vzhoda in Zahoda, ki niso direktno povezani z vladami, da bi mogli razpravljati o najvažnejših mednarodnih problemih. Na 16. konferenci razpravljajo o temi »Varnost in razorožitev«. Toda jih bodo vlade na Vzhodu in Zahodu poslušale? LADJE ZA JUGOSLAVIJO Minister za zunanjo trgovino Tolloy, ki je potoval skozi Trst na zagrebški velesejem, je potrdil, da bodo Združene jadranske ladjedelnice izdelale šest ladij po naročilu Jugoslavije. Dve veliki ladji po 25 tisoč ton bo izdelala ladjedelnica Svetega Marka, štiri ladje po 7 tisoč ton pa ladjedelnica v Tržiču. V ladjedelnici Sveti Marko bodo gredelj za prvo ladjo postavili v kratkem in sicer na pologu, ki je prost po splavitvi ene izmed ladij za Poljsko. l(i lažnivi FO BURGERJU — RIŠE: BORUT PEČAR Besedilo prevedla in priredila: OLGA RATEJ (/) -G d C • •—i o ~ G M ■s73 •P S o-g rtM s G * . 00 rj c/> T3 O (D G ~ š > *"• ra 2 S- G P< G c OJ "5 4) G -G G s H D !ls ■S * *3 bo cj G O u -H ^ ! 3 >(/) ! ^ O 111 V) N _ G o G P • .5 N > CTl G (/) ‘J Tj O rO N P< £’° M a-S s!73 Ih ^ o w,a 2 ° 6 U S ?■ • G t/5 t* T3 £ra C? 73 G O ^ in : P' r- G G ^ £ w> _ *h r*l O (U7; .M -G J I O O -G -73 1/5 0 ;r3 s ° °£ •g S.a p e I- D ra ca 'G G S- ° E oj ^ “O 1 'S o" nSOj ) H