V e s t n i k. Dr. TgnaclJ Žitnlk je odgovorni urednik BDoraoljubov", lato je odgovoren tudi za vse oue sirove in neprestane napade imenovauega lista na slovensko učiteljstvo. Ako bi se ne ujemal z n.jimi, bi tudi ne dovolil, da jih prijavlja številko za številko BDomoljub'' pod njegovim odgovorniru uredništvom. Tako strupenih, grdih in neosnovanih napadov nismo žitali še nikoli in nikjer in proti nikomur. Tako ravnan.je dr. Žitnika je neodpustno in ga ni mogoče nikakor opravičiti! Učiteljstvo naj si zatorej prizadeva po vseh svojih močeh, da tako nekvalifikovano ravnanje primerno poplača! Gotovo je. da bodo klerikalci dr. Žituika zopet kandidirali v državni zbor. Kjerkoli ga postavijo za kandidata, tamkaj naj stori zavedno učiteljstvo dr. Žitniku nasproti to, kar zasluži mož, ki v svojem listu si-tematično jeralje čast slovenskemu učiteljstvu ter mu izpodkopava ugled iu veljavo med Ijudstvom, ki zanj deluje z vserai svojimi silami. Kakor nam posoja, tako mu vračaj m o! ,,Slovenski Gospodar" In učitcljstro. S Štajerskega nam pišejo: Splošno je znana grda nedostojna razvada nSlov. Gosp.", da ščuva svoje bralce na vse, ker ne veruje vanj kot v evangelij. Zadnje čase si posebno rad privošča tudi u6ite!jstvo in ga vlači po zobeh, češ, da je libpralno, ker ne more odobravati poti maribo»kih nesrečnih politikov, in mu podtika, da je ono iz samoljubja prestavilo velike počitnice. — Da je pouk v poletnih mpsecih pri na pol praznih razredih in dremajočih otrokih brezuspešen, to vedo vsi učitel.ji kakor katehetje; ali tega ne bo povedal poštenjak v BGospodarjevi" suknji, zakaj plemenito mišljenje mu veli: mlati tako dolgo po učiteljstvu, da mu izpodkoplješ čim več ugleda. — Kako si užitelji _olajšujejo" delo, je razvidno najbolj iz dejstva, da je ravno edino z ozirom na kmetiško prebivalstvo urejen pouk tako, da se, preneha z njim opoldan le za eno uro. Mladiua se v tej uri že odpočije, za učitelja pa pomeni ta ura odmora cemirno hlastanje. Ob 12. hiti Davadno iz šole, ob četit na eno sede komaj za mizo, a ko bije ura pol, že mora odložiti žlico io biteti naza.j v šolo, zakaj predpisano mu ,je, da mora biti četrt ure pred začetkom pouka v šoli navzoč. Vsi službujoči stanovi si privoščijo po jedi miru in počitka. Ie učitt-lj nirna niti toliko časa, da bi mimo použil svojp, borno kosilo. Da je to iz zdravniških ozirov škodljivo, je dokazano, a človekoljubu se mora zdeti taka uredba n e 61 ov e š k a Po več desptletij tako-le letati aem in tja, to ni šala, gospodje pri BGospodar.iuu poizkusite samo za en teden! Sodha o nHŠem dela. V »Domovini" čitamo: SloveDsko u^-iteljstvo si je iz svojih moei ustanovilo marsikatero koristno in potrebno napravo. Vse zavedno uditeljstvo je združeno v^Zavezi jugoslovanskih učiteljskih društe?", ki šteje okolo 2000 Manov učiteljev in učiteljic. Društvo nSaraouprave" (glasiti bi se moralo .Samopomoč*1. Op ured), skrbi za ostale po učiteljih s tem, da izplača takoj po smrti zavaro- vanca vdovi itd. toliko goldinarjev, kolikor štpje društvo članor. To je nujna, hitra pomoč. — »Slovenska Šolska Matica" je književno društvo, ki daje svojim članom za 4 K letno po 4—5 knjig pedagoške vsebine. Ta skrbi za 6trokovno izobrazbo in ima letos čez 1548 društvenikov. Lansko leto se je ustanovila nUčiteljska tiskarna", tiskovno društvo. Tiskarna vrlo napreduje in se bode raorala v najkrajšcm času razširiti. Da bi učiteljska deca, ki študira v Ljubljani, bila pod dobrim varstvom, na zdravem stanovanju pri primerni hrani se namerava pustaviti v Ljubljani konvinkt. — nDruštvo za zgradbo učiteljskega konvikta" ima že čez 52.000 K in se je začelo že resno pečati s pripravami za zidanje. Iz tega društva je vzklilo novo: Hranilnicain posojilnica -Učiteljskega konvikta" v Ljubljani, reg. zadruga z oraejenim jamstvom. To mlado društvo je imelo svoj III. redni občni zbor dne 2. svečna t. 1. Prometa je to društvo imelo 1906. lpta 231.879 K 63 v in 2665 K 62 v čistpga dobička. Zadružnikov je koDcem 1906. leta 256, za dobre naraene se je dalo tekora treh let obstanka okolo 500 K. Ko bo društvo starejše, bo sevpda dajalo vedno vpč za dobrodelne namene. V ^Zavezi" združeno učiteljstvo izdaje tri liste: _Učitejlski Tovariš" šolsko- politični tednik; nPopotuik", znanstveno- ppdagoška mesečna revija, in rZ von č ek", list za mladino. (Sedaj tudi BDoma5e ognjišče." Op. ured.) Klprikalno v n81omškovi zvezi" združeno učiteljstvo iraa list »Slovenski učitelj". V tpj zvpzi, in seveda tudi med sotrudniki lista, nadvladajo duhovniki. — Nas ta uppristranska sodba veseli in smo zaujo hvaležni nDomovini1*. Učiteljsbi dobrotnlki. Učiteljstvo v Št. Janžu na Dravskpm polju 8 K namesto venca na grob g. nadučitelju Andreju Golobu; Vrhniška posojilnica 30 K; tovariš Ivan Cerar s Geruuč 6 K 2 t, ki jih je nabral na svatovščini posestnika Šimna Dobravca z Miciko, hčerko g. Fr. Janca-Kačarja, posestuika na Črnučah. Živili učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog platil Letnlno za uČiteljskl konvikt so plačali ti-le tovariši in tovarišice: Andrej Bapč in Ana Petrovčič iz Smlednika; Eudolf Horvat in Mariea Dovgan iz Zagorja na Pivki: Janez Wohinz iz Kresnie; Stanislav Legat in Mara Palme iz Dol. Logatca; Fran Potokar iz Šent Lovrenca ob Temenci (za 1. 1906. in 1907); Fran Kavčič, Karel Hlebec in Anton Drašček od D. M. v Polji; (kje so pa koleginje? Stavec.) Peter in Viljemina Repij z Unca; Miei Bajt iz Koprivnika na Gorpnjskem; Viljem Zirkelbach iz Podbrezja; Eudolf Završnik iz Pieddvora. — Josip Sterniša, Avgust Lah, Ana Ciuhu in Kristina Schuller od Sv. Duha na Starigori; S. MpgliČ, I. Kramar.E. Vrabl, I. Jakše, J.Bizjak> Bibj. Kolšek, vsi z Vranskpga; M. Cajnko iz Žurna. Zivili! Bog plati! Vsak učitelj in vsaka učiteljica na Kranjskem, Sp. Štajerskem in Primorskem mora biti ud ,,Društva za zgradbo učiteljskega konvikta. — Tovariši in tovarišiee s Primorskpga so prejeli prav te dni položuice in prošuje za vplačevaDJe letuine. Tovarišl in tovarlšice, širite BDoma6e ognjišče" med ljudstvom! čim več bo naročnikov, tpm boljši bo list in tpm večkrat bo izhajal. 2. številka je že izšla; 3. številko bodo dobili le naročniki. Drnštvo slovensMh knjižeTnikoT ln časnikarjer je imelo minolo soboto v Ljubljani svoj redni obČDi zbor. Društvo je imelo v minolem lptu skupaj 108 članov. Dohodki so znašali 6354 K 63 v, stroški 256 K.tako da ima društvo 5841 K 81 t čistega imetja, ki je naloženo r raznih hrauilnicah. Osebne Testi na Eranjskem. Učiteljica Josipina Jermanova v Velikem trou je impnovana za provizorično ufiteljico v Krškem, absolvirana učlteljska kandidatin.ja Marta Herenova iz Ljubljane pa za provizorično učiteljico v Velikem trnu. N Poro^il se je tovariš Eadoslav Knaflič, nadufitplj na Gorici pri Mozirju z gdč. Ivanko Švarčevo iz Hajdina pri Ptuju. Bilo sreČDo! V Stndenefh prl JHariborn so Nemci ustanovili podružnico šulferajna. S prosveto hočejo priti k zmagi. Neodvisna kmctiska stranka za Notranjsko je ustanovljena. Dne 24. januarja t. 1. se je vršil v Prestrauku na Notranjskem shod, na katerem se je sprejel takozvani prestranski program, ki je kratek in jedrnat. P r v a točka programa govori o politiški organizaciji, ki naj bi bila v vsakem oziru eamostojna, druga o gospodarskem vprašanju, tretja o izobrazbi, č e t r t a o veri, p e t a pa o strankinib težnjah za povzdigo zmernosti, poštenja in zdravja. Ustanovili se bodo okrajni odbori. Mladi, mnogo obetajoči organizaciji želimo mnogo uspeha! Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani je imelo 17. februarja svoj deveti občni zbor. Društvo ima 17 podružnic po vseh slovenskih deželah. Vseh predavanj v 1. 1906. je bilo 22. članov šteje društvo, ki izdaja tudi časopis nSlovenski čebelar", danes 758. Blagajnik izkazuje skoro 2100 E imetja v gotovini. Našim tovarišera in kmetovalcem toplo priporočamo, da se čim tesnejeoklenejo čebelarstva, zlasti pa čebelarskega društva, ki izkuša čebelarstvo na Slovenskem dvigniti na čim višjo stopnjo. čebelarstvo ni samo ena najlepšib zabav, marveč tudi nosi lepe dobičke, ako se goji pravilno in racijonelno tako, kakor uče ravnati s čebelo, medom in voskom najnovejša r aziska vanj a. Naša slovenska takozvana ,kranjska čebela" je priznano ena najboljših čebel na svetu, in naši čebelarji jo razpošiljajo po vsem svetu, celo v Ameriko. Že prodaja matic nam daje dobifek. V novi odbor so bili voljeni g. Gustav Pirc za predsednika, g. Žnidaršič za podpredsednika, gg. Babnik, tovariš črnagoj, Jarc, tovariš Likozar in Zirkelbach za odbornike. Urednik nSlovenskemu Oebelarju" je tovariš Pran Eoj ina. ,,NoTa Doba", glasilo slovenske gospodarske stranke se imenuje nov list, ki je začel izhajati v Ljubljani po dvakrat na teden. Tiska ga BUfitelska tiskarna". Na leto stane 8 E. Baje začne BNova Doba" kmalu izhajati kot dnevnik. Fridolin. Dne 16. februarja t. 1. se je vršila pred dezelnim sodiščem ljubljanskim obravnava, ki je bilo pri nji zaslišanih nad 50 prič, največ šolskih deklic, ki so bile žrtve toženega pohotnega župnika-kateheta. Obravnava je bila tajna. Župnik je uganjal z deklieami v šoli in v župnišču take stvari, da jih ni mogoče opisati. Ježili bi se narn lasje. Deželno sodišče je toženemu župniku-katehetu odmerilo najmilejšo kazen — zapor enega leta. — Eako bi rohnela in pisala BDoraoljub" in ^Slovenee", če bi bil učinil kak učitelj le kaj približno takega, kar je uganjal ta nbožji namestnik". Sedaj pa, ko gre za človeka njihove baže, molčita kakor grob. UčiteLj bi bil takoj suspendiran in bi bil že zdavnaj pod ključem, medtem ko ta Fridolin še veduo diba prosti zrak in opravlja svoje posle, kakor bi se ne bilo ničesar zgodilo. ^Doraoljub" in ^Slovenec" naj torej pustita učiteljstvo pri miru in naj najprej pometeta pred svojim pragom. Ljubljanski škof pa naj rajši piše pastirska pistna o čistosti nekaterih svojih, namesto da piše o volitvah in degraduje vero v služabnico politike! Iz kamnlškega okraja nam poročajo: Dne 21.februarja smo izkazali zadnjo čast soprogi tovariša Sirca, gospe Mariji Sirčevi, ki je po kratki bolezni umrla. Eajniea je bila blaga žena, priljudna in postrežljva ter vrla družiea možu. V znamenje sočutja in spoštovanja se je zbralo ob najneugodnejšem vremenu 18 tovarišie in tovarišev. Iz Kamnika so prišli skoraj vsi, čast jim! Pogrešali smo pa več prav bližnjih tovarišev, ki bi lahko prišli; zakai ravno ob takih prilikah pokažimo sami, da se spoštujemo. čuli smo pa tudi neko skoraj neverjetno novico, da neki nadučitelj ni pustil tovarišev na pogreb, 6eš, da mu to lahko škoduje. Nekateri so trdili. da je to nevede zakrivil, in ga zagovarjali 8 tera, da za trdno pričakujejo, da kaj takega več ne napravi, ker bi mu to res škodovalo na ugledu — pri tovariših. — Pogreba se je udeležila tudi šolska mladina in mnogo ljudstva. Tovariši-pevci so odpeli — pogrebci so se razšli... V miru počivaj blaga pokojoica! Osebne resti na Štnjerskem. Julija Schwarc, učiteljica v Bočni pri Gornjem gradu, je prišla v enaki službi v Gornji grad, tamošnja učiteljica Marija Trobora pa v Bočno. Štajersko siornnsko ufiitHJstvo stoji r politiškem oziru v pretpžni večini v taboru nNarodne stranke". V taboru klerikalcev Eoroščevega kalibra jih ni niti toliko, da bi si osno- vali 8voje društvo. Že leta in leta ustanavljalo štajersko podružnico nSlomškove zveze", pa jih menda ni toliko, da bi sestavili odbor. Naj BSIovenski Gospodar1* še tako hujska proti naprednemu učiteljstvu, nam to nič ne de. Naše Ijudstvo ne verjame vsega, kar mu mariborski klerikalni hujskači trobijo dan za dnevom. Zabranjnje mladini kadlti. Neki zdravnik je preiskal 37 učencev v starosti 9—14 let, ki so se navadili kaditi. Nasledki kajenja so bili pri 27 učencih jako žalostni: trpeli so na slabi prebavi, bitju srca, njihov razum je mnogo izgubil, bili so nagnjeni pitju alkobolnih pijač in njih krvni obtok je bil nepravilen; 12 učencem je mnogokrat tekla kri iz nosa, 20 ni moglo redno spati, eden je postal jetičen. Lnžfški Srbi, najmanjši slovanski narod, zadnji ostanek polabskih Slovanov v sredi morja nemškega prebivalstva, 80 si po dolgem, žilavem boju in delu za obrambo materaega jezika in svoje narodnosti v Budišrau (Bautzen) na Saksonskera postavili svoj BSrbski dom". Dandanes je ta dom, zgrajen že leta 1904. dostojno središče društvenega in narodnega življenja lužiških Srbov. V njem imajo svoj narodni muzej, bogato knjižnico, dvorano za slavnosti in gledališke igre, tiskarno in upravo BMatice Srbske", ki izdaja knjige kakor pri nas na pr. družba sv. Mohorja. Stavba tega doma z zemljiščem vred je stala 356.000 mark, to je okolo 400.000 kron. Mali in siromašni narod lužinskih Srbov šteje komaj 100.000 duš. Narodna požrtroralnost. V Pragi je dobro obiskovana gostilnica ,,U fleku", ki ima že od leta 1880. nabiraluik za darove v narodne iu dobrodelne namene. V minolera letu se je nabralo v tej gostilnici 7792 K 30 h. Od leta 1880. do sedaj se je nebralo 90.424 E 40 h. — Ali bi se pri nas ne dalo na ta način pridobiti nekaj lepih dohodkov za nUčiteljski konvikt1*? Not izum za glnhoneme. Iz Pariza poročajo, da je zdravnik Dupont izumil s pomočjo elektrike stroj, potom katerega bodo gluhonemi mogli slušati glasbo. Glasovi bodo prihajali v mozeg gluhonemega električnim potom. Novo poslopje Tojnega minlstrstra zgrade na Dunaju. Za sarao stavbišče so plačali štiri mili.jone kron, poslopje samo pa bo stalo 8 do 10 milijonov. Eoliko šol bi lahko zgradili za teh 12 ali 14 milijončkov! Srečna Avstrija! Šola In kosarna. Zanimivo je primerjati izdatke, ki jih imajo nekatere evropske države za šolo in za vojaštvo. Tako izda Angleška za vojaštvo 25°/o (6°/o za -^0-0) 'etnega prorafuna; Francoska 24°/0 (5°/0). Nem6ija 18% (7°/0), Dansko ll°/0 (3°/0), Grško 20°/0 (2°/0), Italija 9°/0 (l°/0), Švedsko 9°/0 (4°/0), AvstroOgrska 9°/0 (2%), Rumuniia 9% (5°/0), Norveška 8°/0 (4°/0), Belgija 8°/0 (5°/0), Švica 8°/0 (14°/0). Iz navedenih številk vidimo, da je najslabše razmerje med stroški za vojaštvo in šolstvo v Italiji in malo boljše v Avstro-Ogrski. Edino Švica potrosi za šole skoro še enkrat toliko kakor za kosarne. — Žalostna nam majka! Letošnja okraj. učit. skapščina za radoTljiškl okraj se vrši dne 4. julija v Bohinjski Bistrici. Poleg običajnih točk sta še ti-le dve točki na dnevnem redu: 1. Eevizija podrobnega učnega načrta za ponavljalne šole. Vposlane načrte pretrese stalni odbor in v imenu tega poroča pri skupščini tov. Iv. Šega. — 2. BObravnava števila 9." — Ta referat izdela skupno učiteljstvo, a poročevalec se določi na dan skupščine. To je praktičen nastop. — Sicer ne vemo, kdaj pride učitelistvo zoppt do tega, da mu ne bo treba delati nalog kakor šolarjem. Pa menda ni ljubljanska pripravnica tako slaba, da se učiteljstvo ne nauči dovolj za poznejši poklic. Papež Pij X. dedtč. Neki Lovrenc Passabj, castni konzul peruauski, ki je te dni umrl v Lecce, je zapuatil papežu Piju X. dvorec, v katerem je umrl. Dvorec je vreden okolo -iO.000 lir. Ubogi papež! Eitajska in Japonska pridelata na leto povprečno 12.500 tonelat (tonelata je 1000 kg) svile. Poljedelski poak t TOjašfrnicah so uvedli v Italiji. Uvažujejo namreč, da se vojaki v dobi službovanja popolnoma odtujijo kmetijstvu in pridejo po končani službi nazaj, pozabivši na svoj stan. 8 poljedelskitni predavanji, ki jih imajo vsak teden po par ur strokovnjaki, se jib vzdržuje v misli na svoj pravi poklie ter sejim, ako ravno vojaška razposajpnost 8 tem ni prav zadovoljna, širi znanje. V tlb garnuijah Italije že poučujejo v poljpdelstvu. L. 1906. se je okroglo 23 000 vojakov udeleževalo kmetij-kega pouka v 5000 predavanjih Uspehi so izvrstni. Tudi v Avstriji se od domobranskega ministrstva obeta nekaj sličnpga Balkanska razstava t Londonu. Londonska trgovinska zbornica je sklenila podeliti podporo balkanski razstavi, ki jo to leto otvore v Londonu. Ta korak je dokaz, da se vplivni krogi zanimajo za to razstavo