tfilS Danes priloga: slika RAMONA NOVARRA “ožlo 2Zt.'193$ -<~f ~0> fitnlna plafian m v g o lipJlU.nl prji$*le vl 1 ka 2 D,n En P o Naročnina s 1 meiec 8 Din, >/« leta 20 Din, l za gradnjo nabavila na Francoskem. V vsej državi začno graditi nove carinarne. Za Dravsko banovino je določenih okoli 10 milijonov diitar- jcv. * Papež je dovolil, da se bolgarski kralj Boris poroči z italiiansko princeso Giovanno. Poroka bo 25. t. ni. v katedrali sv. Frančiška v Assisiju. Kuniiiuskc železnice so jako pasivne. Obremenjene so z dolgom 9 kakor smo že v prejšnjih šte-vilkah ..Komana" napovedali, začnemo v prihodnji številki priobčevati v našem listu velezam-mivtt poročila znamenitega francoskega žurnalista Gea Londona o njegovih vtisih in razkritjih med chicaškimi banditi. Vsakdo pač ve, da je Chicago najbol j razkričano mesto na svetu; odstotek zločinov je tam da-leko največji tudi med ameriškimi mesti, ki v tem pogledu nndk ril j ujejo celo proslula berlinska predmestja, pariško apa-ško četrt in londonski slum. Zato bo toliko bolj zanimivo, kaj nam pove Geo London o svojih srečanjih z glavami teh razbojnikov in tihotapcev — Geo London, ki je na glasu ne samo enega naj večjih sodobnih novinarjev, nego še prav posebnega specijalista za sodne in kriminalne stvari. * Geo London je navzlic svojemu imenu, ki ni nikak psevdonim, pravi, pristni pariški Francoz. milijard lejev. V zadnjem letu so imele II milijard izdatkov in II milijard dohodkov. Francoski proračun za leto 1911 iu 1912 predvideva 106 milijonov Frankov prebitka pri 10.251 milijonov dohodkov in 10.14? milijonov izdatkov. Clujska univerza proslavi te dni ICO letnico obstoja. Angleški letalec Kingsford Smith je postavil nov rekord za polet iz Anglije v Avstralije: zboljšal je Hincklerjev rekord za 4'A dni. Njegova roditelja sta hotela napraviti iz njega mirnega, fili-strskega trgovca: toda v kremplje ga je dobil demon žurnaliz-ma. Ni mu odolel... lem bolje zanj — iu za nas; zakaj njegove stvari se bero kakor zlepa ne katera stvar izpod žurnalističnega peresa. London se je odlikoval pri neštetih prilikah; dokaz je med drugim tudi red viteza Legije časti, ki ga je dobil leta 1923, Mladi Geo ni imel nikake zaslombe in protekcije, ko se je začel poskušati v časnikarski umetnosti. Vzlic temu je stopal od stopnje do stopnje vse više, se vzpenjal od klina do klina, dokler ni dosegel častnega mesta, ki ga zavzema danes. Leta 1927 je zbudil senzacijo z intervjujom Leona Dau-deta. Leta 1928 je izsilil iz svakinje morilca Mestorina priznanje, ki sodišče samo ni moglo priti do niega... Lani je bilo spet kaj drugega. Letos pa je gotovo dosegel višek vse dosedanje karijere: šel je v jamo chica-škili razbojnikov in prišel iz nje živ in zdrav, z mnogimi dragocenimi izsledki in ... članki, ki jih začnemo v prevodu priobčevati drugi teden. Opozarjamo nanje vse naše čitatel je. Pripominjamo, da ima izključno mavico za prio.bčeva-nje teli člankov v slovenščini tednik „Roman“, ki se ni strašil visokih izdatkov zan ie. Zato pa trdno unamo, da bodo naši naročniki in prijatelji povsod priporočali naš list in mu pridobivali novili naročnikov in stalnih kupcev. V Budimpešti so prijeli tamkajš-njega policijskega predsednika dr. L. Feketa. Baje je osleparil svoje upnike za 100.000 pengov (blizu milijon dinarjev). V Nemčiji stavka nad 120.000 kovinarjev. Stavka je politična in naperjena proti Yongoveinu načrtu. Za predsednika nemškega državnega zbora je bil izvoljen socijalni demokrat Loebe, kandidat najmočnejše parlamentarne stranke. Za podpredsednika so izvolili narodnega socijalista Stiihra. MUAGGAP.D: Ham z mladostjo I’ r e j š u j ii v s e b i n a ( La roman jc /.učel izhajati v 42. številki »Romana". Današnje nadaljevanje ji' drugo.) Pred dvajsetimi leti sem sedel jaz, Ludovik Horacij llolly, neko noč v svoji sobi, študirajoč matematiko za izpit, ko 'nekdo potrka. Kdo moer to biti? Prijateljev nisem imel razen enega; vsi so se me ogibali, ker sem bil tako grd, da se me je vsak sramoval. — »Naprej!“ rečem. In kašljaje vstopi — kdo? Moj edini prijatelj Vincey z nekako skrinjico v roki. menoj je konec," reče. ..Preden umrem, pa bi rad tole uredil s teboj. Sina imam. pet let mu je; vidiš, prosil bi te, da bi mu bil varuh, pa tole skrinjico bi mi shranil zahj do njegovega pet in dvajsetega leta." Čudno je govoril — ali je bil pri pameti ali ne? Toda njegov glas je bil tako proseč, da mu nisem mogel prošnje odreči, čeprav nisem vedel, kaj naj pomeni. Umolknil je in me pogledal z vročičnimi očmi. Jaz pa sem se še vedno pomišljal. Prošnja se mi je zdela preveč nenavadna. »Stori mi to uslugo. Ilollv! Zmerom sva si bila dobra prijatelja, a meni nedostaja časa, da izpreinenim oporoko.1" „Dobro,“ odvrnem. »Samo če ni v pismu česa . . .“ »Hvala ti. Ilollv, hvala ti. \ pismu ni ničesar, da bi se moral bati. Prisezi mi, da boš oče mojemu otroku in da boš storil vse kakor je v pismu.“ »Prisežem!"" odgovorim svečano. »Dobro, ne pozabi, da te nekoč morila še povprašam, kako si izpolnil prisego, ker bom, čeprav mrtev in pozabljen, ven- darle živel. Smrti ni, smrt 'e samo večna izpreinemba —“ Spet ga je posilil kašelj. ,.Zdaj,“ reče, »zdaj moram iti. Moja oporoka je med mojimi papirji. Na podlagi določil, ki so v njej, ti izroče otroka. Plačilo bo dobro, Holly; vem da si poštenjak, toda če se mi izneveriš, tako mi Boga, vrnem se in moj duh se bo maščeval nad teboj.“ Nič nisem odgovoril; preveč me je vse to osupilo, da bi mogel priti do besede. On pa je vzdignil svečo in se pogledal v ogledalo. Njegov obraz je bil nekoč lep, toda bolezen mu ga je opustošila. »Hrana za črve,“ ie rekel. »Čudno mi je pomisliti, da bom čez nekaj ur že mrzel in trd, da bo moja pot na zemlji končana in moja igra doigrana. O. IToIly, življenje ni vredno truda, razen če človek ljubi: vsaj moje življenje ni bilo prida. Toda Leonovo utegne biti lepše, če bo imel vere in poguma. Z Bogom, dragi prijatelj!"" In v nenadnem navalu nežnosti me ie objel in poljubil na čelo. nato pa se ie obrnil k vratom. »(.'uješ. \ incey,“ mu rečem, »če si res tako bolan kakor praviš. bi bilo bolje, da stopim po zdra vnika.“ »Ne. ne." vzklikne in odmahne. »11 ni ret i hočem sum . . . Ne pozabi. kaj sem ti rekel!“ Zdajci sem ostal sam. teroč si oči in vprašujoč se. ali morda ne sanjam. Nato sem pomislil, ali ni bil Vincev morda pijan. Vedel sem. da je bil že dolgo hudo bolan: nisem pa mislil, da ne bi mogel dočakati zore. Če je tako na robu smrti, gotovo ne bi mo- gel hoditi in nositi težko železno skrinjico. Čim bolj sem razmišljal, tem neverjetneiša se mi je zdela vsa stvar. Ali je bilo mogoče, da bi kateri človek imel petletnega sina. ki ga ni pogledal, odkar so mu vzeli povo:e? Ne. Ali je bilo mogoče tako točno napovedati svojo smrt? Ne. Ali je bilo mogoče misliti na to, da ta človek pozna svoje prednike do tri veke pred Kristom? Ne. kako neki. Torej je bil Vincey ali pijan ali blazen. Če ie tako, kakšen pomen naj ima potem ona železna skrinjica? Vse to me je toliko utrudilo, da sem sklenil stvar prespati. Vstanem, spravim ki inče in Vin-ceyevo pismo v predal, zavijem skrinjico v velik plašč, nato pa se vržem na postelio in zaspim. Zdelo se mi je. da nisem spal niti deset minut, ko sem začul, da me nekdo kliče. Vzravnam se in si pomanem oči. Bilo je že dan — ob osmih zjutraj. »fle, John, po kaj si prišel?"" vprašam slugo, ki je stregel meni in Vincevu. »Tako se mi zdi. kakor da si zagledal duha?!"" »Saj sem ga. gosnod Holly.“ odgovori. »Pravkar sem videl mrtveca, kar je še hujše. Hotel sem kakor po navadi zbuditi gospoda Vinceya. pa sem ga dobil mrtvega v postelji.“ II LETA MINEVAJO Nenadna Vineeveva smrt je užalostila ves zavod: ker pa je bilo splošno znano, da ie bil jako bolan in da je zdravnik izdal predpisano izpričevalo o njegovi bolezni, ni bilo nikakc preiska- ve. V onih časih o teh stvareh niso hili tako strogi kakor danes; odpravili so jih kar se da hitro, da ne bi zavod prišel v slab glas. Ker me ni nihče nič vprašal, tudi nisem smatral za svojo dolžnost komu kaj pripovedovati o svojem razgovoru z Vinceyem tisto noč. Povedal sem samo, da me je obiskal, kar pa je bilo nekaj vsakdanjega. Na dan pogreba je prišel iz Londona notar, ki je spremil mojega nesrečnega prijatelja do groba; nato se je z njegovimi papirji in drugo ostalino vrnil v London — samo skrinjice ni vzel s seboj, ki jo je \incey pustil i^ri meni. Ves teden nisem ničesar cul o Vinceyevi zapuščini, toda moja pozornost je bila takrat obrnjena čisto drugam — moral sem delati izpit — in tako se nisem utegnil ukvarjati ne s svojim pokojnim prijateljem ne z notarjem. Naposled je bil hvala Bogu izpit za menoj; vrgel sem se na divan s srečno mislijo, da sem dobro odpravil svojo nalogo. Tako sem sedel in nehote so mi misli hitele tja k oni stvari, dokler se nisem prav zares začel vznemirjati: skrivnostni nočni obisk, napoved smrti, ki se je takoj nato izpolnila, prisega, za katero mi je Vincey rekel, da mu bom odgovarjal na drugem svetu... Ali se je ta človek sam ubil? Vse kaže da. Ali kaj naj bo tisto, o čemer mi je govoril? 'Pako nenavadno se mi je zdelo, da mi je postalo žal, da sem mu dal besedo. A koliko bi dal šele danes, po dvajsetih letih, da mu nisem takrat dal besede! ko tako sedim in razmišljam potrka nekdo na vrata in mi preda pismo v velikem višnjevem ovitku. Takoj opazim, da je pismo od notarja, in nekaj mi reče, da bo to v zvezi z mojo prisego. Pismo, ki ga še danes hranim, se je glasilo tako-le: »Gospod! Najin klijent pokojni mister L. Vincey, ki je umrl 9. t. m. v Cambridgeu, je zapustil oporoko, katere prepis vam prilagava; midva sva izvršitelja te oporoke. Iz nje boste videli, da vam pripada pol Vin- ceyeve imoviue in da ste določeni za skrbnika Leonu Vinceyu, pokojnikovemu sinu, ki mu je zdaj pet let. Pričakujeva vašega odgovora, kdaj naj vam predava otroka in izplačava prvi obrok. Z odličnim spoštovanjem GeoHTey in Jordan.“ Odložil sem pismo in pogledal prepis, ki se mi je zdel čisto nerazumljiv. kolikor sem mogel videti, je bilo v oporoki vse tako, kakor mi je prijatelj ,,Ali sta pripravljena?4" vprašam tisto noč povedal. Torej je stvar vendarle resnična in moram prevzeti otroKa. Takrat se spomnim pisma, ki mi ga je pokojnik pustil skupaj s skrinjico. Poiščem ga in odprem. V njem so bila navodila, ki mi jih je sam dal tisti večer; da odprem skrinjico, ko bo Leonu pet in dvajset let, kako naj mu sinu vzgojim, največ v grščini, višji matematiki in arabščini. Na koncu je bil pripis: če otrok umre pred petindvajsetim letom, naj takoj odprem skrinjico in storim kakor se mi zdi najpametneje. Ako mislim, da je najbolje vso stvar pustiti, naj sežgem vse listine, ki so v skrinjici. Pod nikakim po- gojem pa ne smem skrinjice izročiti komu drugemu. Ker mi ni pismo povedalo ničesar novega, česar ne bi bil že prej vedel, in ker ni bilo razloga, da ne bi izpolnil dane prisege, mi ni kazalo drugega, kakor da pišem gospodoma GeolTreyu in Jordanu ter izjavim, da sem pripravljen izvršiti to, kar mi oporoka nalaga, in sicer v roku desetih dni. In v tem času sem res vse pripravil. Najprej sem moral nekoga dobiti za otroka. Sklenil sem: ženske ne potrebujem, ker bo otrok že precej velik in lahko prebije brez ženske pomoči. In res kmalu najdem jako spodobnega mirnega moža, ki je bil prej konjar; bil je iz rodbine s sedemnajstimi otroki ter je torej vedel, kako se z deco ravna. Obljubil mi je, da bo z malim Leonom dober. N^ito sem odnesel skrinjico v mesto v banko in jo z lastnimi rokami postavil v zakladnico. Kupil sem nekaj knjig o zdravju otrok in o ravnanju z njimi ter jih prebral najprej sam, nato pa na glas Jobu — tako je bilo namreč onemu človeku ime — in čakal, kdaj pride otrok. Naposled je res prišel v spremstvu starejše ženske, ki se je pri poslavljanju grenko jokala. Otrok je bil bogme neverjetno lep. Mislim, da takega kra-sotca nisem videl ne prej ne pozneje. Oči je imel rjave, čelo široko, obraz, ki je bil že takrat izrazit, pa ni bil ne droben ne okrogel. Najlepši del glave pa so nemara bili njegovi lasje, njegovi zlati kodrasti lasje. Malček se je nekaj jokal, ko ga je pestunja zapustila in šla. Tistega prizora nikoli ne pozabim. Stal je v sobi in solnčni žarki so lili skozi okno in se igrali z njegovimi laski. Z eno roko si je otiral oči, drugo pa je molel proti nama. Jaz sem sedel na stolu in iztezal proti njemu roko, da ga privabim k sebi. Job pa je stal v kotu in spuščal neke glasove kakor kokoš, kadar vabi piščeta — gotovo je mislil, da bo zbudil v otroku zaupanje. To je nekaj časa trajalo, mahoma: pa steče malček z razprostrtimi rokami k meni. „Rad te imam," mi reče, ,,grd si, a dober." Deset minut nato je že jedel velik kos kruha s surovim maslom in je bil jako zadovoljen. V kratkem času je otrok postal ljubljenec vsega zavoda. Darov, ki jih je dobival, je bilo brez števila. Toda tu mi manjka prostora, j š n j a \ s c I) i 11 a (Ta roman jo /atol izhajati v 40. številki ..Komana". Današnje nadaljevanje je četrto.) V bližini iontainbieauja kraj Pariza stoji grad, k i ga je kupil od prejšnjega lastnika neki iorges, bogataš in finančnik. Pravkar se je bil vselil vanj s svojo rodbino, sinom in hčerjo. Blizu gradu stanuje pohabljenec Gobriaud z ženo in hčerjo Julijo. Graščuka l orgesa smrtno sovraži; pred dvajsetimi leti je izgubil pravdo proti njemu. Bralec dobi vtis, kakor da iorges v tej pravdi ni igral pošteno. Gobriandova hči Julija in slikar Gaston, mladi iorgesov sin, sta se seznanila že pred letom dni; zaljubila sta se drug v drugega na prvi pogled. Toda ko mladi slikar pove očetu, da se hoče oženiti z Julijo, stari iorges prebledi na smrt. Ne, njegov sin se ne sme poročiti, ne in ne! Pri Gobriandovih je velika revščina. Stari že dve leii ni plačal najemnine; birič Borci ga je že zarubil. Vrlin tega mu zboli še hči Julija, ki je do zdaj preživljala vse. Na upanje nihče več ne da: kje dobiti denar? Ena pot še ostane Gobri-andu ... Gobriaud je potrkal na okno. Naslednji mah se je v njem pokazala črnolasa glava. „0 — vi, oče Gobriand!” je vzkliknil moški glas. „Da, jaz, Letond,” je odgovoril starec. „Hotel bi z vami govoriti.“ „kar noter! Nekaj Črešnjevca še imam — to je dobro po večerji, hehehe!“ se je zasmejal čevljar. Gobriand se je samo žalostno nasmehnil. Po večerji — tako zasmehovanje! Samo zato, da Julija in njegova žena nista stra- dali. 011 sam že od jutra ni ničesar zavžil. Stanovanje, kamor je zdaj stopil, je bilo malone prav tako siromašno kakor njegovo. Ena postelja, en stol za mizo, ena omara, čevljarska mizica s trinožnikom in v kotu lesena kopita — to je bila vsa oprema. Nad nizko pečjo je visela dvocevna puška, ki je bila videti jako skrbno negovana; obe cevi sta se svetili ko srebro. Lelond je vzel iz omare steklenico in na- lil dva kozarčka z žganjem ter potisnil enega pred Gobrianda. Oba sta ga tiho izpraznila. „Nu, po kaj ste prišli?“ je vprašal Lelond. „Po kaj? Povedati vam nimam nič novega, pač pa bi vas prosil za neko uslugo.“ „Kar povejte, s čim naj vam postrežem, oče Gobriand,“ je odgovoril čevljar. „Saj še pomnite, kaj je bilo lani? Ravno sem bil položil srno, ko zdajci zaslišim gozdnega čuvaja Frebauta. Pustim vse skupaj in pobegnem, toda čuvaj za menoj. Rilo mi je sicer vseeno, ali me vidi ali ne — divji lov sicer ni dovoljen, bog zna kak zločin pa tudi ni. Bal sem se le tega, da mi ne vzame puške. Tekel sem torej, kar so mi noge dale, in ko prisopiham mimo vašega vrta, se zavihtim čez ograjo. Vi ste bili ravno pred hišo, oče Gobriand, in kadili pipo. Potisnem puško čez plot in vas prosim, da mi jo skrijete. Nato jadrno odhitim. Gozdnemu čuvaju se je seveda čudno zdelo, kam sem 11111 tako hitro izginil izpred oči. in zato Vas je vprašal, ali me niste nič videli. ,Seveda sem nekoga videl.* ste odgovorili,* vendar je tako liaglo stekel mimo mene, da ga nisem spoznal.* le usluge, oče Gobriand, vam nikoli ne pozabim,'* je sklenil čevljar. Ši temi besedami je ponudil nesrečnemu starcu roko, ki 11111 jo je le-ta toplo stisnil. „kaj bi radi?" je povzel Lelond. „K.aj naj storim za vas?** Gobriandu beseda kar ni hotela z jezika. Lelond je to videl in je hotel staremu pomagati. „Ali morda — ne zase, vem -— ampak, za svojo ženo ali hčer... potrebujete par čevljev ... na up?** „Ne ... ne," je odgovoril pohabljenec. „Kaj pa potem?" je vprašal Lelond. „Aii je mar usluga, ki naj vam jo storim, tako velika?" . „0. Lelond... Posodite mi svojo puško!" je tiho poprosil Gobriand. „Pu.ško?“ se je začudil divji lovec. „Da —- za kakih štirinajst dni. Nič del j.” „Bože... Kaj pa hočete z njo?” se je začudil Lelond. „Saj niti stati ne morete, Gobriand in roke se vam tresejo kakor listje v vetru.” ..Vseeno!" je vzkliknil Gobriand. „Svojo dni sem bil dober strelec. Morda pojde še danes, če bom imel kaj sreče in znal izrabiti trenutek, ko bom imel mirne roke.” „Nu, saj veste, kako sem z vami...“ ,,'Torej mi ne odbijete?” je veselo vzkliknil pohabljenec. „Seveda ne! Kar vzemite mojo puško, samo pazite nanjo!” Pomežiknil je staremu in 11111 ponudil roko. „Tak priznajte, Gobriand . .-.*' ..Kaj, mojster Lelond?” „l)a se odpravljate na divji lov.” Gobriand Je pobesil glavo, da skrije rdečico sramu. „Da!“ je z muko prišlo iz njegovih ust. ..Lakota se je naselila v moji hiši, moja hči je bolna in ne more delati, /daj pa moram poskrbeti, da siroti kako pomagam do zdravja. Moja žena ni več za delo, a tudi ona mora jesti. Kar se mene tiče, je končno vseeno — če ne dobim ničesar za ])dcl zobe kakor včeraj in danes, pa malo bolj zategnem pas. „biromakj“ je ganjen zagodrnjal Lelond. Glasno pa je povzet: tako bedo ste torej za- šli:" J luda je ta! in zdaj mislite, da si boste z nekaj srnami nabrali kaj denarja? Povem vam, da bo slaba... Preveč se vam toke tresejo!" „kdo ve!" je oporekel stari. „1 ta j te, da grem jaz namestil vas, pa si razdeliva plen." „1N ikoli!" je živo vzkliknil Gobriand. „To česar se lotim je protizakonito, tega niti ne tajim, in zato hočem sam tvegati nevarnost!" „kakor hočete!" je.menil Lelond. „A če vas že dobe, rešite vsaj puško!" ..Glede tega ste lahko mirni!” je odvrnil Gobriand. ,,'loda nisem še končal," je nekam v zadregi nadaljeval, „še nečesa bi vas prosil.” „Nu?“ se je začudil Lelond. Gobriand je prijel steklenico in natočil polna kozarčka. Oba sta ga zvrnila. „Na vaše zdravje, Lelond!" je nazdravil starec. „!n na vaše!" je odvrnil zdravico čevljar. „Naj vam bodo zvezde mile!" je dodal, ,,/daj pa na dan z besedo! Česa še potrebujete?" „Če zadenem kako srno ...“ je v zadregi zajecljal Gobriand. „Nu, kaj potem?" „j ežko jo bo prodati." „To bi tudi jaz rekel. Toda o tem si nakar ne delajte skrbi, oče Gobriand. V teh stvareh imam jaz dobra izkustva. Kar prinesite divjačino k meni, da vam jo plačam. Obljubim vam, da se ne bom prav nič okoristil z njo. Velja?" ..Srčna vam hvala!" je vzkliknil starec in videlo se je, da se mu je odvalil kamen od srca. ..Rešili ste mi življenje!" ..Tako — evo vam puške!" je rekel Lelond in snel orožje s stene. X veščim očesom ga je pregledal in prezkusil oba petelina. Nato šele je dal puško iz rok. „AI i je nabita?" je vprašal Gobriand. „Da, v vsaki cevi en strel, na levi krogla, na desni šibre. Kaj mislite že nocoj ili na prežo?" l8SgMgjSSH3l ,.l)a!“ je s stisnjenimi zobmi odgovoril Gobriand. „VInogo sreče vam želim!" ..Hvala, prijatel — hvala!" je vzkliknil pohabljenec in se odpravil i/. čevljarjevega stanovanja. * Medtem se je bilo čisto znočilo. Ko je šel starec mimo svoje hišice, je ura bila deset. Vrata so bila zaklenjena, gotovo je bila žena že šla spat. Ni se ustavil, nego je jadrno odhitel v gozd. Gobriand je poznal okolico kakor svoj lastni žep; zato je dobro vedel, kam naj se obrne. Šel je mimo gradu svojega sovražnika: val krvi mu je šinil v glavo, ko je hitel mimo njega. Tako je čez kakih pet minut prispel v VSAK »AS ji OhOOVOK Na vprašanja na 5. strani 1. Eden voditeljev ehicaških tihotapcev (izg. Džek Dajeinond). 2. Pot, pota (moš.) ali poti (žen.); v množini poti (žen.) ali pota (sr.). 1. Poljski kralj Jan Sobieski. 4. Ameriški pisatelj; njegov roman je tudi „Tiger“. ki je letos izhajal v ..Romanu". š. En milimeter v desetih dneh. (>. Shakespeare in Cervantes (21. aprila 1616). 7. Osem. gozd ter se ustavil kraj majhne jase. Mesto, ki si ga je izbral, je bilo kakor za nalašč za prežo. Pred njim je žuborel potoček; kolikokrat je že opazoval divjad, ki se je hodila k njemu napajat. Gobriand je bil star lovec; toda izguba obeh nog mu id dala. da bi se ukvarjal s to strastjo. Pokoj in tišina sta bila tolikšna. da je starec iz dokaj oddaljene vasi čul uro biti. Prostor ob jasi si je bil tako izbral, da je moral uzreti vse, kar je šlo mimo njega. Minevala je noč, ne da bi se bila pojavila kaka divjačina. Okoli dveh zjutraj je leglu gosta megla. Gobriand si je jel mencati roke, da se ogreje. Za poskusu jo je dvignil puško in pomeril. „Saj se mi roka ne trese tako hudo, kakor sem mislil," je zamrmral. „Če pride srna, mislim da jo zadenem. Tedaj pozor!" Jutranja zarja je jela svetliti gozd, med vrhovi dreves je pronicala bleda svetloba in prodirala globlje v goščavo; le med mogočnimi hrasti je bilo še tema. Vse okoli Gobrianda je bilo ogrnjeno v črno noč. V jasi pa se je že toliko zdanilo, da je mogel razločiti vse, kakor daleč je seglo njegovo oko. Na trati pred njim še vedno ni bilo videti nič živega. Jata vran je zletela nad vrhovi in se spustila na hrast, kjer je slonela njegova puška. Gobriand je instiktivno zgrabil za orožje in pomeril, toda takoj je spet spustil roko. „Tako samo srne prepodim, če so v bližini," je zamrmral. Čas je mineval. Še vedno je bilo vse tiho okoli njega. Zdajci pa se je Gobriandu z ' zdelo, da vidi sredi tmine, ki je ogrinjala drevesa, gibajoče se sence. Počasi so prihajale bliže. Naposled je spoznal, kaj je bilo: razločil je dva srnaka in tri srne, ki so poskočno in gracijoziio skakljale proti njemu, trgaje listje z visečih vej. Bile so še vedno izven dosega njegove puške. .,Kakor hitro pridejo do jase, sprožim," je šepnil. Še danes nas stiska za prostor; prihodnjič, ko ne bo več »Skrivnosti Votle igle", se bomo pri obeli romanih že bolj razgibali. Prosimo eenj. bralce, naj še ta teden potrpel Toda živalim se očividno ni kaj mudilo. Kragulj .se je spustil na vrli hrasta in preskakoval od veje do veje. Njegov cvileči glas je zdajci pretrgal samotno tišino. Srne so se splašile, planile in se pognale pod drevje. Gobriand je naglo segel po puški in sprožil. Strel je počil, nato še drugi. Bel dim je vstal iz teme, kjer je sedel Gobriand. Čez nekaj sekund se je pojavil iz megle tudi Gobriand sam. Strela, ki sta tako hudo odjeknila, sta ga kot poštenega človeka navdala s trahom. Vztrepetal je. Toda misel na nevarnost, ki mu je grozila, ga je nagnala k hitrici. Brž je zložil puško in jo spravil pod plašč. Potem je stopil iz gošče. Na jasi med suhimi vejicami je ležal zadet od Go-briandove krogle srnak, jezik mu je visel iz gobca in njegove velike črne oči so bile mokre, kakor da se solze. Pet metrov od njega se je bila zgrudila srna. Gobriand je bil s svojima dvema streloma podrl dve divjadi. Toda veseliti se lovske sreče ni utegnil. Gozdni čuvaj Frebaut, ki se je najrajši mudil v tem delu gozda, je morda slišal pok in se lahko vsak trenutek pojavi. Starec je to vedel, zato se je podvizal. „Le kam naj skrijem divjačino''" se je vprašal. „Kako naj jo sploh spravim domov?" Na to zdaj ni bilo misliti. Najpametneje se mu je zdelo poiskati v bližini kak prostor, kamor bi spravil plen do večera, potem bi že Lefond poiskal mrtvo divjad in jo odnesel na varno. Zavlekel je tedaj srnaka in srno ol) potočku kakih sto korakov od jase, skrbno pazeč na (o, da kapajoča kri ni puščala sledov, ki bi čuvaju izdali skrivališče njegovega plena. Vrgel je obe živali daleč vsaksebi v jarek in ju pokril z vejami, zelenjem, listjem in mahom. Da tu odkrije živali, bi bil potreben že pasji nos — psom pa ni za mrtvo divjačino. Pohabljenec je hitel, da pride čim prej domov. „Samo da ne srečam čuvaja!"4 je mrmral sam pri sebi. Šel je ob gozdni jasi, ves čas v gošči in pri vsaki stopinji pri-sluškovaje, ali ne šelesti kaj sumljivega za njim in ali ga kdo ne zasleduje. Toda njegov strah je bil nepotreben. Brez vsakršnih neprilik je prišel domov. # Utrujen od svojega nočnega podjetja je tako trdno spal, da se je zbudil šele okoli poldne. Ne meneč se za ženo, ki ga je izpraševala in silila vanj, se je takoj odpravil k Lefondu. Ko ga je čevljar zagledal, je oprezno odprl vrata in jih za njim spet zaprl. »Ali veste, oče Gobriand, kaj se je zgodilo?** je bilo njegovo prvo vprašanje. »Kaj?44 se je vznemiril starec. „Srečal sem Frebauta pol ure bo tega. Odkril je vašo stvar!44 ..Kaj — kako pravite?!4* je hripavo zavpil Gobriand in vsa kri mii je izginila iz obraza. »Pomirite se!" ga je potolažil čevljar. »Našel je ožgane lepen-kaste koščke nabojev. To bo Lefond! si je rekel, dobro vedoč, da imam samo jaz tako puško — in zdaj je prepričan, da sem bil jaz snoči na preži.44 »Kaj bo zdaj?“ je v skrbeh vprašal Gobriand. »Nič, ker me ni zalotil pri delu.“ »Uvala Bogu! In moji srni — ali ju je odkril?44 »Kakšni srni?44 »Nu, oni, ki sem ju ustrelil — srnaka in srno.4* »kaj ne poveste!** sc je začudil vaški čevljar. »To se pravi imeti srečo! Ne, Frebaut ni ničesar našel — drugače bi se mi bil s tem že postavil!44 Gobriand se je oddahnil. Dogovoril se je s čevljarjem, da mu Lefond sam poišče •ustreljeno divjačino kakor hitro se zmrači. Starec mu je natanko popisal kraj, kamor je bil spravil obe živali. Zdaj je bil Gobriand miren. »Tako, si je rekel, »Julija bo imela vina in dobrega mesa! Z denarjem, ki ga dobim za obe ustreljeni živali, se bo že opomogla. Upam, da v drugo ne bom več prisiljen sezati po takem sredstvu.44 Lefond je divjačino takoj plačal, dobro vedoč, v kakšni stiski je siromak. »Tu vam dam dve sto frankov za obe živali," je rekel, »Več vam nihče ne bi dal. Še štiri take noči, pa boste lahko dodobra preskrbeli svojo hčer.“ Lahkega srca se je z bankovci v žepu Gobriand odpravil domov. Medpotoma je stopil k mesarju in peku in poplačal del svojega dolga. »Da, da, vidimo, da ste poštenjak," so ga pozdravljali upniki, »Le pridite spet, pri nas dobite kolikor hočete!44 To so bili isti ljudje, ki mu včeraj niso hoteli zaupati niti enega franka ... Deveto poglavje N L PRIČA KOVANI OBISK Gaston se je jako vznemirjal, /e skoro tri tedne ni bil nič čul o Juliji in tudi videl je ni več — to je bilo baš od onega dne, ko je iinel z očetom oni pomembni razgovor. Ljubimca sta našla v gozdu pod znožjein mogočnega hrasta prav dobro sredstvo za dopisovanje. Gaston je namreč skril svoja pisma pod neko votlo korenino in jih nato pokril z mahom. Tam jih je našla Julija in potem tudi svoj odgovor prinesla tja. Še danes in drugi teden pošljemo „ Roman" zaostankarjem, ki še niso poravnali tekoče naročnine. Kdor nima več položnice, naj piše ponjo. Drugi teden bo že prepozno! Ureja Boris Riliteršič Krasno sliko Rainona Novarra, ljubimcu vsega ženskega sveta, prilagamo danes našemil listu. Dobe jo vsi naši cenjeni naročniki kakor tudi kupci v trafikah in knjigarnah, ki kupijo pričujočo številko »Romana", p o p o 1 n o m a b r e z p 1 a č n o. Slika bo priložena vsej nakladi. Če bi pa kdo odkril, da je v njegovem izvodu ni, naj se informira pri svojem stalnem prodajalcu, zakaj naknadno slik ne bomo pošiljali, razen na reklamacije skupno z listom. Opozarjamo vse naše či-tatelje, da se ta slika ne bo dobila pri prihodnjih številkah. Veselo presenečenje za čitanje filmske rubrike l)a razveselimo naše prijatelje, ki pazno čitajo filmsko rubriko, smo si priskrbeli več krušnih fotografij velikega formata, ki predstavljajo glavne filmske igralce in igralke. Te slike razdelimo p o -p o p o 1 n o m a b r e z p 1 a č n o. V vsaki številki bomo zadali pet vprašanj s filmskega področja in razdelili med rešilce, ki nam pravočasno in prav odgovore, vsak teden dvanajst slik. V prihodnji številki zastavimo pet vprašanj z nagradami. Vprašanja ne bodo prehuda, zato bo vsem, ki se za film količkaj zanimajo, lahko dobiti nagrade. Vse prijatelje filmske rubriko pa prosimo, da povedo svojini znancem. kaj pripravljamo zanje, da jih privedejo v krog naših naročnikov in bralcev, Ranion Novarro Njegovo pravo ime je Ranion Sauianiegos. Oče je bil bogat nie- 11 i k a nsk i plemič, ki je sina zelo dobro vzgojil. Hotel je, da bi postal naslednik ogromnega premoženja, čeprav je videl, da so sin ne briga dosti za gospodarstvo. Toda usoda mu je prekrižala račune. Leta 1912 je v Mehiki nenadoma izbruhnila revolucija in Samaniegovi so morali pobegniti \ Združene države. Uporniki so jim zažgali hišo in vse izropali. Takrat je prvič' potrkala beda na njihova vrata. Sin je moral po svetu, da si zasluži za življenje. V neki kavarni so gu sprejeli zn natakarja. Tam ga je videla Marion Morgan, svoje dni zelo znana plesalka. in ira angažirala v svoji skn-nini kot plesalca. Šel je v Newyork. Zaslužil je malo, toda še to je porabil za šolanje svojega glasu. Kmalu je zaslovel kot povre. Hrepenel jr po odru, toda v Ameriki jr težko priti k odru. Prišel pa je k filmu. Znani režiser C. de Mille ga je 'angažiral za nekaj manjših vlog. Ra-moii s tem ni bil zadovoljen. Hotel je že oditi iz Hollywooda, da ga ■ i i takrat odkril režiser Pinney Karle in mu dal glavno vlogo v fil- ..Omar Khayyam". Ta film je bil začetek njegove karijere. Prišel je „Ben IIur“, ki je raznesel njegovo slavo po svetu. „Junaki vsemirja" in »Poganska ljubezen" sta njegov sloves učvrstila. Danes je eden najbolj znanih in priznanih filmskih igralcev. Njegov mehki, nekoliko sanjavi glas je očarljiv. Njegov najnovejši film, ki je že prišel v Jugoslavijo, sc imenuje „PoroY:nik carjeve garde". Slika, ki jo danes prilagamo, je iz tega filma. Buster Keaton Kakor skoraj vsi veliki filmski igralci je tudi Buster Kaeton sin siromašnih staršev. Njegov oče je imel majhen cirkus in vsi vemo, da tako podjetje ne nese dosti... BUSTER. KEATON Buster, ki je moral že v rani mladosti nastopati v areni, se ni naučil pri očetu samo spretnih trikov za varanje in zabavanje publike, ampak tudi prenašanja lakote z nasmeškom na licu. To je tisti mrtvi, brezizrazni nasmešek, ki ga tolikokrat občudujemo v njegovih filmih. Kako je prišel k filmu? Prav za prav čisto slučajno. Že davno pozabljeni igralec Fatty Arbuckle je nekoč vidri mladega akrobata in mu ponudil vlogo v neki svoji komediji. Buster je ponudbo sprejel. Pri svojem prvem nastopu je moral pasti s kolesa. Ta trik ni nič Elitni Kino Matica Tel. 21—24 K Dl NT ZVOČNI KINO V I.J U BUJANI Jnzzgirl. Prvi govoreči film češke filmske umetnice A n y On- d r o v e. Najsijajnejša komedija humorja, smeha in zabave. Vesela srca. Prekrasna filmska opereta. V glavnih vlogah Kat h c Dor sc h in sloviti komorni pevec-tenorist llans Heinz li o 11 -m a u 11. Hai Tang. Prvi govoreči velefilm /'.namenite kitajske filmske umetnice A n e Mav W o n g. Kot n jen partner nastopa v trm filmu priljubljeni Fran/. Lederca. posebnega, toda Buster se je pri njem držal tako smešno-resno, do so se gledalci kar zvijali od smeha. Bil jr dovolj pameten in je takoj videl, da se ne smejejo njegovemu padcu, ampak izrazu njegovega obraza. Ta brezizrazni obraz je Bu-ster Keaton obdržal v vseli svojih filmih in je z njim tudi zaslovel. Buster spada mrd one igralce, ki v svojih filmih ne. marajo trikov. Vsaka kretnja, vsak vratolomni gib, ki ga vidimo na platnu je tudi v resnici izvršen. Ni čuda — v mladosti je bil akrobat! Njegovi najboljši filmi so ,.Bu-strova 24-karatna devica", »Pot skozi okno" in »Navigator", mnogo pa si obetajo tudi od najnovejšega govorečega filma ..Bustrova kari-jera". Kje bivajo filmski igralci C o n r a d V e i d t. Berlin. Wrin-hrimerstr. 7: Elizabeta Bergli c r , Brrliu-Duhlrm. Faradayweg 15: Greta Car bo, MGM stu-dios, Culvor Citv. Cnlifornia USA: II ar ry Liedtke, Brrlin-Grune-wald. Bismarckallee 16: C h a r - lot te S u s a , Berlin - Tlalensee, Georg - Willielinštr. 6: Buster Keaton, Beverlv f 1 i lis, Cnlifornia, USA. Najstrašnejši trenutek mojega življenja V V), številki smo zaključili naš natečaj. Objavili smo dvajset najboljših prispevkov, ki vsi prejmo razpisane nagrade. Glasovanje se bo vršilo s kuponi. Pravico do glasovanja ima vsak naš naročnik in bralec. Na kuponu boste zabeležili (samo s številko) tista dva objavljena .trenutka', ki se Vam zdita najprimernejša za prvo in drugo nagrado. Kupone začnemo priobčevati v prihodnji številki. S tem se bo tudi začelo glasovati. Do drugega tedna po preglejte v starih številkah ..Romuna" vse priobčene .trenutke*, da Vam bo potem glasovanje lažje! Našim dragim bralkam! Vas vse vabimo k sodelovanju v lej rubriki. Vsak prispevek, ki nam ga pošljete, bomo znali ceniti in Vam bomo hvaležni zanj. Pošljite nam: svoj posebni recept za pripravo kake jedi, Vaš način čiščenja teh ali onih madežev in sploh nasvete, o katerih sodite, da niso splošno znani. Posebno bi nas zanimali recepti za močnate jedi. Vsaka naša družina ima kak specijalni recept — tega nam pošljite in objavimo ga z Vašim polnim imenom. Kar je dobrega, naj ne ostane monopol posameznikov! Naj bo dostopno vsem! Te prispevke bomo objavljali v tej rubriki pod naslovom: „Jaz bi takole rekla.“ Uredništvo. Nekaj migljajev za zdravje Poper, paprika in sploh vse ostre dišave ne škodujejo, če jih dodamo jedem v zelo majhnih količinah. Prepogosto in preobilno uživanje pa škoduje najbolj ledvicam. Ljudje, ki se zelo pote, si to lahko privoščijo, ker s potom izločijo mnogo strupov. Zelo začinjene jedi tudi zbude nenaravno poželje-nje po pijači, ki je vse prej kalčor zdravo. Razen mesa so začimbe eden glavnih vzrokov hemeroidov. O temperaturi jedi Prevroče in premrzlo, oboje je nezdravo in načenja občutljivo sluznico. Vse jedi nni imajo približno toploto naše krvi. ki se suče okrog 37 stopinj Celzija. Prevroča jed tudi škoduje goltancu. Koliko obolenj na raku v grlu je povzročilo uživanje nreveč vročih jedi' Tudi obolenja želodca irredo često na ta rovaš, da o škodi na zobeh sploh ne govorimo. Pečena jabolka Potrebščine: jabolku, ka- terakoli vrsta jagod (brusnice ali druge), pest rozin ali cveb, surovo maslo, pest mandljev. Jabolka olupiš, izvotliš, da odstraniš sredino, in votlino napolniš z mešanico jagod, rozin in drobno sekljanih mandljev. Zamašiš jih s surovim maslom. Jabolka položi v pekač, ki si ga dobro natrla z mastjo ali surovim maslom, in pri-lij malce belega vina ali vode. Peci jabolka eno uro in jih topla postavi na mizo. Jabolčne poti č i c e so uri nas še skoraj neznane, a so zelo do- bre. Pripraviš jih takole: olupi jabolka in jih razreži na nepretanke rezi. Koščke namoči v pecilno testo in jih vrzi v vročo mast ali olje. Ko je pečeno, potresi s sladkorjem in daj na mizo. Testo naredi takole: Vzemi 15 dek moke, 2 jajci, kozarec belega vinu, ščepec sol i. Vino ogrej in ga zlij na moko, dodaj rumenjak in sol, testo premešaj in pridaj čez nekaj časa še sneg i/ obeh beljakov. Hrana za debele ljudi Največ ljudi odebeli zaradi tega, ker se hranijo preveč enostransko in zaužijejo premalo hranilnih soli in snovi, ki razkrajajo mast. Ode-beljenje najlaže preprečiš ali vsaj zaustaviš z dijeto. Treba je jesti samo jedi. ki niso preveč zabeljene, uživati kolikor mogoče malo močnatih in jajčnih jedi, sladkarij pa sploh m1. Omejiti je treba uživanje pijač in jedi, ki se servirajo v omakah, ker le-te najbolj rede. Mesna juha je preveč mastna, ne škoduje pa ješprončkova. Na vsuk način pa ne smeš med kosilom in večerjo nič jesti, kajti prav te številne malice so za debele ljudi najbolj škodljive. Najboljši jedilni list za debelo ljudi je tale: salata. sadje in sočivje. Te jedi imajo največ hranilnih soli. Sploh je surova hrana zelo priporočljiva. Poleg tega pa gibanje na zrak n! O začimbah Drobnjak, peteršilj, zelena, čebula. česen, por, kuni na in klinček. \ se le začimbe so dober in zdrav dodatek naši hrani. Vsaka kuharica jih mora imeli v obilni meri pri roki. Nekatere so tudi zdravilne. V mleku kuhan česen prežene gliste. Prav tako učinkuje tudi čebula. Zvečer jo ra/sekljaj, deni v kozarec sveže vode in vodo zjutraj na tešče izpij. Zelena je zelo priporočljiva za revmatične ljudi. Uživajo naj jo v juhi ali pa kot salato. Kamna krepi želodec in pomaga proti napenjanju. Prava polenta Ako hočeš jesti res dobro polento. jo naredi po temle receptu: Vzemi 'A kile koruznega zdroba in ga zakuhaj v poldrugem litru mleka ali vode. Kuhaj oboje pol ure in neprestano mešaj. Preden postaviš polento na mizo, jo zabeli s surovim maslom in zamešaj vunjos malo nastrganega sira. Kako je treba paziti na šivalni stroj Če hočeš, da bo šivalni stroj ostal desetletja uporaben, moraš nanj zelo paziti. Vsak mesec ga moraš vsaj enkrat temeljito očistiti. Namaži ga s strojnim oljem, ali pa s petrolejem. ki je prav za prav še boljši, kor se ne navzame take množine prahu. Jermen večkrat snemi in ga namoči v olju, da ostane voljan in mehak. I)a li stroj ne bo preveč ropotal, podloži noge s klobučevino. Tako boš s strojem zmeraj zadovoljna. Železne peči. ki zarjavo. lahko sama osnažiš. Vzemi zmes grafita, bencina in kolofonije in ko je še mokra, s to zmesjo zlakiraj peč. Najzanimivejše čtivo zabavno in poučno prinaša tedenska ilustrovana revija Življenje in svet Vsaka rodbina, zlasti ona s šolsko mladino, bodi naročnica na to revijo, ki je obenem tudi najbolj priljubljena učna knjiga srednješolske mladine Življenje in svet ilustrovana tedenska revija Izhaja vsak petek in stane celoletno (dve knjigi) Din 80'—, polletno (ena knjiga) Din 40—, trimesečno Din 20'—, mesečno Din 8'—. Posamezna številka Din 2'—, Naročnina za inozemstvo: Italija, trimesečno 8 lir, polletno T87 16 lir, celoletno 30 lir. — Francija, mesečno 4 franke. Češkoslovaška, mesečno 6 kron. — Avstrija, mesečno 1 šiling. — Ame rika in ostalo inozemstvo letno 1 '/a dol. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. KRIŽANKA ABCDEFGH I K L M N 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 ■ B — ■ —- ■ ■ ■ — ■ ■ B ■ ■ ■ ■ m ■ ■ m ■ B ■ ■ ■ B — B ■ B 13 ■ KAVE KNJIŽEVNI OGLAS Nove cene: Jurčič: Sosedov sin . . . Din 16 Bavčar: Visoška kronika . Din 20 Novačan: Naša vas . . . Din H) Kersnik: Agitator,/.. . . Din 12 Gogolj: Taras Bulji/a ... . Din 16 Levstik: 'Gadje gnezdo . . Din 13 Stritar: Sodnikovi .... Din 8 Kozak: Beli mecesen . . . Din 15 Pregelj: Mlada Breda . . Din 16 Seliškar: Trbovlje . . . Din 7 Župančič: ? ...... Din ? Katero knjigo so mislili napisati v zadnji vrsti? VPRAŠAJ A A A A A A A A A A A A A A A A A B B C Č D E E E E E E F 1 I 1 I 1 I J K K K K L L L L L L L L M N N N N N O 0 O 0 0 O 0 e P P R P R R R R R R R R R S S S S S * T T T U U V V V Ž teli č rk sestavi besede I. Žival, 2. Bajeslovno bitje, 5. Orodje, 4. Kamen. 5. Ovijalka, 6. Zgodovinski kraj v Jugoslaviji, 7. Zver, 8. Dežela v Afriki, 0. Pogreška, 10. Del daljnogleda, II. Bojišče v Galiciji. 12. Goljuf, 15. Del noge, 14. Giad, nekdaj last celjskih grofov. 15. letovišče v Italiji. Kaj čitaš v vprašanju? SKRIT PREGOVOR Kopriva, sodnik, najemnik, praded. mostišče, Polikrat. bruhanje, laket, otava, zamorec, Milena, kuharica. Vzemi iz vsake besede tri zaporedne črke (iz predzadnje štiri) in sestavi i/. njih pregovor. PREGOVORI Kar te ne peče, ne pihaj. Slepa mačku miši varuje. Mnogo besed prepir rodi. Kar je vroče, rado peče. Kadar mačke ni doma. miši ple-šcjo. Bolje drži ga, kakor lovi ga. I/. vsakega pregovora vzemi po eno besedo in sestavi i/ njih nov pregovor. Vodoravno: I. Cesta: podoknica; 2. Reka v Sibiriji: florentinski pridigal': 5. Notica; sol; 4. Del telesa: maščoba; grška črka; 5. Bolnik; Stritarjeva povest; 6. Reka v Ameriki; predlog: 7. Igralka: srednjeveški španski roman; 8. Zaimek: prvina: Pokrajina v Afriki: kemični znak,; 16- Žensko ime: medmet: doba; II. Žensko Ime; pokrajina v'I SA: 12. španski pisatelj; običaj: 15. Zločinec# vojaški nastop: del vozu. Navpično: A. Izraz prijateljstva: pripadnik plemena; B. jed; koča: C. Korakanje; francoski rovolucijonar: D. Po- krajina v Aziji: an; E. Pripadnik naroda: ljubljanski park: pesnitev: F. Žensko ime; žensko ime; G. Stil; star ples (fon.); II. štev nik: skupina potov alcev: I. Gol: mesto v Ameriki: žuželka: K. Fran- BESEDNICA KRJAVELJ. SVAKINJA, POSADKA. ANEKDOTA. NOSILNICA. Vzemi iz vsake besede po tri zaporedne črke in sestavi iz njih pregovor. POSETNICA Ivo Gj. Knez STEBER A A A A A A A A A A A A A C Č Č C D D E 1 1 I J J K K K K K L L L M N N N N N 0 0 0 o 0 0 P P R R R R R S T T T T U V Ž I. Kraj na Gorenjskem. 2. Kraj v Dalmaciji. 3. Kraj na Gorenjskem. 4. Svetopisemska gora. 5. Kraj na Gorenjskem. 6. Reka v Romuniji. 7. Otok v Dalmaciji. 8. Kraj na Gorenjskem. <). Kraj na Primorskem. 10. Gora v Sloveniji. II. Reka v Ju- coski fizik: žensko ime: mesto v Birmi: L. Denar: omahovanje: M. kemična prvina: moško krstno ime; N. Tropičen sadež; predlog igralna kara. goslaviji. 12. Pokrajina v Jugoslu-viji. Srednja vrsta li da ime in priimek slovenskega pesnika. ČRKOVNICA ODAEEAAK I Ž R Č B D R D L M A I M A E S EČOKMOHR RAČUNSKA UGANKA Dva fanta štejeta jabolka. .,l)aj mi dve svoji,“ reče prvi drugemu. „potem jih bom imel trikrat toliko kakor ti.“ Drugi pa mu odgovori: „l)aj mi rajši ti (Ive svoji, da jih bova imela oba enako.“ Koliko jabolk je imel vsak? Rešitev ugank v 42. številki Križanka. Vodoravno: 1. Parafin, tur: 2. Aron, Kopitar: 3. Labod, Rab; 4. Ig, Dominikami: 5. Sobarica,, os; b. Ana, Edip, za: 7. Dita, ap; 8. Aterisaža, eta: 9. Rana, apa-tit: 10. Emil, vir; II. Raj, lopatica; 12. Erazem, volan; 13. Ba, A tacama, as. — Navpično: A. Paiisada, Ereb; B. Aragonit, Mara; C. Rob. Baterija; D. Anoda, Aral, za; E. Dora, in, let; F. Ik, mi, Saloma: G. Novice, Ap.; H. Nadiža, Ava: 1. Rigi, as, 'Pom; K. Kopel, A vila; L. Taras, petica: M. Uran, Tirana; N. Bakarat. Z 1 o g o v n i c a. Kolina, menica, dis- tih, Jalovec. — Komedija. Skrivalnica. Tavčar, Koseski, Vodnik. Magični kvadrat. Pirit, Itaka, Razor, ikona, Taras. D o p o 1 n i I n i c a. Prešeren. Besednica. Kakor si boš postlal, tako boš spal. I z p o I n i 1 n i c a. Vrana vrani oči ne izkljuje. P o s e t n i c a. Urednik ..Romana'4. Besednica. Vsaka ptica svoje gnezdo ljubi. Drobiž Jajčna lupina tehta eno desetino leže jajca. Tahitska abeceda pozna samo trinajst črk. Turško narodno himno je napisal in vglasbil sultan Abdul Mamiti. Pajek sne vsak dan dvajsetkrat toliko kakor sam tehta. V Parizu so osnovali ..Klub raz-pajačev“. iz enega litra morske vode dobe 36 gramov soli. Na Japonskem goje češnje samo zaradi cvetja. — V Berlinu imajo okoli 400 zdravnic. ALI HOČEŠ BITI LEPA? Ni pravljica, da so že stari Egipčani poznali kozmetična sredstvu. Ko so odkopavali Tutankliamonovo grobnico, so našli \ njej posodice poinad in neverjetno lepo dišečih vonjav. To je najboljši dokaz, da ljudje skrbe za lepoto, kar obstoji svet. Kaj se danes uporablja za ohranitev lepote in svežosti, ki si je želi vsaka ženska? ZOR Al DA KREMA ohranja svežost in mladost lica ter odstran juje gube ki so največji sovražnik lepote. Dnevna in nočna krema, lonček Din 12-50. Z Oll A IDA MILO je izredno dehteče, priporočljivo /a vsako polt in se izvrstno peni. Elegantno opremljena škatlica Din 12'—. /.ORATI)A PUDER v vseh barvali, bel, rožnat, creme, ocre, naturelle, je najlažji in brezhiben. Okusno pakiran v škatlicah Din 6-—, 12-—, 20-—. MTLCI1 - KREMA DR. BROEMA je edino sredstvo proti pegam in madežem. Dnevna in nočna krema, lonček Din 12-50. MELITTS KREMA (rastlinski vosek) je čisti naravni preparat, ki v nekaj dneh odpravi lišaj. Škatlica Din 10-—. BORAKS je na vsak način potreben dodatek vode pri umivanju, škatlica Din 10'—. Poslednja novost na polju kozmetike so vsekakor preparati: „OPERA“: ..OPERA" Eau de ('ologne, elegantno opremljena s 100 grami vsebine Din 40’—. „OPERA“ parfem, izredno dehteč, elegantno adjustiranu steklenica Din 50'—. „OPERA“ krema za lice, lonček Din 40-—, ..OPERA" puder, v vseh barvah, velika škatla Din 30'—. Vse gori opisane preparate prodaja in razpošilja s pošto PARFUMERIJA URAN, Mestni trg št. 11, Ljubljana. ..PLANINKA" zdravilni čaj iz najboljših zdravilnih zelišč, čisti in prenavlja kri in učinkuje izborno pri slabi prebavi želodca, zaprtju telesa, napenjanju, nerednem delovanju črev, hemoroidih (zlati žili), poapnenju žil, izpuščajih in žolčnem kamnu. Preprečuje kislino in zbuja tek. Pravi „Planinka“ čaj je zaprt in plombiran in ima napis: Lekarna Mr. Ph Bahovec, Ljubljana ter stane zavojček 20 Din ima ■KZjEM 1 200 dinarjev na mesec plačujete za novi veliki Brockhausov leksikon. 20 velikih knjig s 16.000 strani razkošno vezanih v polusnje ali platno. Novi Brookhaus bo Vam in Vašim otrokom desetletja najboljša šola v življenju, najzvestejši tovariš in najzanesljivejši svetovalec. Do zdaj izišlih 6 knjig dobite takoj po vplačanju prvega obroka pri zastopniku največje jugosloven ske knjigarne »Minerve, d d.“ Vse informacije daje „Roman“. Agfa Kodak Zeiss-lkon Volgtiander Foto kino aparati Stalno v zalogi foto-materijaJ Janko Pogačnik Ljubljana Tavčarjeva ulica štev. 4. n Blagovna znamka »Svetla glava“ se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako leto, pač pa ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki Jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben. ,.Znamka Oetker“ jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so Dr. Oetker-jcv pecilni prašek Dr. Oetker-jev vanllinov prašek Dr. Oetker-jev prašek za pudinge Itd. tako močno razširjeni. l etno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo „prosvitljcnim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo. Otroci se veselijo, če speče mati Oet-kerjev šartel), in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom. Pri nakupu pozor na to, da sc dobe pristni Dr. Oetker-jevl iahrikatl, ker se če-sto ponujajo man] vredni posnetki* Dr. Oetker-jev vanilinov sladkor je najboJ ša začimba za mlečne in močnate jedi, pudinge In spenjeno smetano, kakao in čaj, šartlje, torte in pecivo, jajčni konjak. Zavojček odgovarja dvema ali trcin strokom dobre vanilije. Ako se pomeša Vn zavojčka Dr. Oet-ker-jevega izbranega vanilinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se dasta 1 do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja. tedaj se dobi aromatična, okusna pijača. Or. Oetker-jevi recepti za kuhinjo in hišo prinašajo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, bol jih, finih in najfinejših močnatih jedi, šartljev, peciva, tort i. t. d. Za vsako o b i t e I j so največjd važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker je, kakor je pokazala izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno. Oetker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost m tovarno DR. OETKER, MARIBOR. Izdaja zu konsorcij „Romanu“ K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.