Poštnina platana v gotovini Posamezna Številka 50 para JŽODNIUST Telefon St 276 -Cek. ra«un St 12853 O Cene Inserntom po dogovoru. O Rokopisi se ne vračajo. ■ Reklamacije (nezaprte) so poštnine proste. rej naznaniti pristojni oblasti. Sezonski delavci smejo svoj zaslužek v naturalijah brez pristojbin nesti preko meje. Prenašanje blaga vkupčijske svrhe je najstrožje zabranjeno in se opozarja obmejno prebivalstvo, naj se v lastnem interesu strogo drži predpisov, ker bi lahko vsako kršenje določb imelo za posledico ukinjenje tega obmejnega prometa. Po novih določilih smejo obmejne železnice uporabljati pripadniki obeh držav, kar doslej ni bilo dovoljeno. Prehodi so določeni v štirih skupinah. V 1. skupino spadajo carinska pota prvega rozreda: Gornja Radgona-Radgona, Gornji Cmurek-Cmurek, Sv. Ilj—Špilje, ter železniški progi Sv, Uj-Špilje in Gornja Radgona—Radgona. Na teh točkah je dovoljen absolutni promet. V drugo skupino spadajo prehodi: Sv. Ana—Sinnersdorf, Jako var—Zel-ting, brodi Purkla—Schirndorf (??), Si.zijski vrh—Weiteinsfeld in Selnici— Tjeicheudorf. Na teh mestih prekoračijo imjo obmejni prebivalci in dvolastniki z dovoljenim blagom. V tretjo skupino spadajo brodi Gos-dorl—Rosshof, Lichenhof, Leitersdorf, Volersdorf, katerih pa se smejo posluževati samo dvolastniki. Četrta skupina prehodov v tem delu ne pride v poštev. Sočasno z ureditvijo obmejnega prometa, ki stopi v veljavo po ratifikaciji v Beogradu in Dunaju, © bil dosežen tudi sporazum glede raznih drugih obmejnih zadev. Tako se je sklenilo, da ostanejo cerkvene zadeve do končne ureditve in rešitve tega vprašanja neizpremenjene. Prebivalstvo, ki spada pod župnijo preko meje, se ne sme zadrževati pri izpolnjevanju svojih verskih obredov in dolžnosti. Te velja predvsem za pogrebe in obisk službe božje v cerkvah onstran meje. Vodne zadeve se rešijo po medsebojnem sporazumu prizadetih. Obmejni promet bo nadzorovala posebno komisija, obstoječa iz zastopnikov obeh držav, ki bo reševala tudi nastale spore v obmejnem prometu. Gospodarstvo. Kako moramo ravnati z letošnjim vjnom ? Vinogradniki! Letošnja vina se večinoma ne drže. Nekatera na zraku porja-ve, mnoga vina se pa pri natakanju tudi vlečejo. Kaj je temu vzrok? Letošnje skrajno slabo vreme med trgatvijo, ker je prišlo v vino veliko zemlje, gnilobe oz. k varljivih glivic in bakterij, ki so edini povzročitelji omenjenih bolezni v njem. Kako se je treba nam ravna®: 1. Vino moramo pretočiti in sicer letos preje kakor druga leta. (Prve dni decembra.) S tem smo odpravili največjo nevarnost oz. nesnago iz vina. 2. Pred pretakanjem nam je napraviti poskus na stanovitnost vina in sicer vsak sod posebej s tem, da vzamemo za poskušnjo po 1 kozarec vina in ga denemo na svetlo. V slučaju, da vino porjavi v njem, moramo žveplati. Vzeti je za polovnjak (3 hi) % do V« treščice azbestnega žvepla, ki tehta 20 gr (25 treščic gre na % kg); sicer odvisi količina žvepla od stanovitnosti vina samega. Na vsak način naj se pa žvepla dvakrat, polovico, ko je sod še prazen, drugo pa, ko je soid na pol poln. 3. Ako se vino vleče (kakor olje), potem naj se ga pri pretakanju močno prezrači (skozi cedilo, sito), seveda se mora obenem tudi zmerno žveplati. Mnogokrat se tako vino noče spomladi čistiti, potem naj se doda vinu 10 g tanina (čreslovine) na 1 hi, in Arez par dni sc? pa čisti z želatino (10 do 15 g želatine na 1 hi). 4. Vnovejšem času rabimo tudi z u-spehom — »natrijev bisulfit« (bel prah, ki močno diši po žveplu) namesto žvepla. Ako smo vino premalo žveplali ali celo pozabili žveplati in je vino v sodu porjavelo, potem rabimo bisulfit in sicer od 2 do 5 g na hi. Bisulfit se raztopi v. vodi (en četrt litra vode) ter se vlije v sod, (kateremu smo odvzeli škaf vina), se dobro premeša, zalije in zabije. V vinu se namreč potem razvije is® hiid plin, kakor če bi žveplali, kateri uniči vse kvarljive bakterije v njem. 5. Sode moramo držati vedno polne in snažne. 6. Žveplana viha je piti šele po 6 tednih po žveplanju, pretakanju, ko se žveplo izgubi iz vina (vsede na dno.) (»Kmet. List«) Gnoj moramo pridelati! Pri nas ni nobenega pravega (ravnanja z gnojem. Gnoj, se zmeče na kup im tam pusti ležati, dokler ga ni trefba voziti na njive. iGmoj smatramo slej kot prej za hlevski odpadek, ki ne potrebuje nobenega posebnega dela. Če je gnoj slabše ali boljše kakovosti, je to posledica bolj ali manj ugodnega vremenskega vpliva. Tako se navadno mislL To je pa pogrešno stališče! Res je hlevski gnoj iz živalskih odpadkov, toda vrednost njegova — in na tej, nami mora biti. predvsem 'ležeče. — spi pri e-makem gnoju močno izpneminja in obrača po tem, kako mi z gnojen# ra vnamo. Saj ni vseeno, ali ga rpuatlipo nemarno ležat i, tako kakor ga zmečemo na gnojišče, ali pa ga na ,gnojišču obdelujemo. Zanemarjen gnoj hp. znneraj slabši kakor pa gnoj, s katerim urno pravilno ravnali. Če booemo imeti 'dober gno* potem* ga moramo pridelati Sami maaraiBO namreč .pomagati, da se napravi dober gnoj, da se gnoj med ležanjem pravilno razkraja in prav pretvarja v dober gnoj. Skrbeti menama da W v gnojnem krapu le toliko araka, toplote im vlažnosti, kolikor je» teh pogojev za ugodna, razkroj potrebp, škrbeti na tudi za to, da se gnoj (po celem kupra epaikpmemo ugodno razkraja. Zaradi tega me smemo trpeti, da nam leži gnoj, kakor ga ravno namečemo, po vsakem, kidanju, ampak mi moramo gnoj pa ivsakem kidanju enakomerno poravnati in potlačiti^ tako , d.a leži po celem faupu enakomeiiio iapostavljen vsem vplivom araka in vremena. Če [bomo z gnojem tako ravnali, potem bomo gnoj pridelovali in pridelovali bomo boljši gnoj, kakor ga dobivamo sedaj. Gnoj bo postal naš pridelek in ne bo zgolj odpadek, za kar ga danes smatramo. 'Hudi gnoj .treba pridelati! Premovanje govedi na Štajerskem v letu 1922. Vsied pomanjkanja krme, ki je nastopilo po budi snši in iz tega izvirajoče slabe kakovosti goveje živine, se premovanja v letu 1921 niso vršila. V to namenjena denarna sredstva so se obrnila za vzdrževanje najboljših in najlepših starejših plemenskih bikov in je ta način uporabe pni danih razmerah na splošno gotovo več koristil. iNič kaj boljše niso bile prehranjevalne razmere letošnjo jesen; vsied pomanjkanja krme je živina bila v jako bornem, stanju. Radi tega ni imelo pomena splošnih premovanj v velikem številu prirejati. Pač pa so se po Sloveniji na jesen vršila lieancovanja bikov združena s premovanjem najboljših plemenjakov, ker upamo na ta način rešiti zopet nekaj starejših bikov pred predčasno odprodajo. Splošna pregledovanja in premovanja goveje živine, pri katerih je bil dognan tudi ženski materijal, so se vršila letošnjo jesen na Slov. Štajerskem in sicer ste tu bili dve: v Št. Jurju ob juž. žel. ter okrajno premovanje v Ma-rembergu. Misel zadružnih premovanj je bila Iptos jako srečna. Pri zadružnih pre-movaujih dobe odlikovanja le oni živinorejci, ki so s svojim trajnim delom prispevali k napredku živinoreje, med tem ko so priznanja pri okr. premova-njih včasih lahko bolj od naključja odvisna, iker se podeljujejo tudi za slučaje, torej ue za trajne uspehe. Kako lepa je bila razstava govedi v Št. Jurju Ob južni železnici, katero je priredil živinorejski odsek tamošnje kmetijske podružnice. Je to najmlajša., pa veliko obetajoča žvinorejska organizacija. Letošnjo pomlad se je vršil vpis najboljših živali v matično knjigo in že letošnjo jesen je podružnica uprizorila razstavo vpisane živine. To se je zgodilo ob priliki obiska srbskih kmetovalcev, ki so bili polni hvale o razstavljenem materijalu. Naloga odseka je delovati na zboljšanje mlečnosti Pri pomurski pasmi. Odsek živahno deluje Ob velikem zanimanju okoliškega prebivalstva. Razstavljene živali so nudile lepo sliko, zlasti, kar se rasti tiče. Osobito sta vzbujala zanimanje dva starejša bika, šestletni pšenične barve ter štiriletni sivec (lastnika Urlep ki Rozman). Živinorejski odsek ima hvaležno polje: Razven zvišanja mlečnosti bo treba delovati tudi na večje izenačenje zunanjih oblik. Vsekakor pa imamo tukaj že danes dobro vzrejevali-šče za plemenske bike pomurske pasme, s čemur je napravljen važen korak k osamosvojitvi. Omeniti mi je še premovanje v Ma-renbergu, za katero se je tamkajšnji okrajni zastop že tri leta potegoval. Pokazalo se je, da je bilo splošno pregl .‘čuvanje silno potrebno, kajti ugotovilo se je silno pomanjkanje dobrih bikov, navzlic temu, da so v okraju vsi pogoji za uspešen razvoj živinoreje dani. V okraj je treba zanesti le podrobno delo potom pouka in nasveta pri plemenskem odbiranju in pravilni vzgoji plemenskega naraščaja. Pridobiti je za rejsko delo boljše posestnike, ki naj začnejo med seboj tekmovati. Zaenkrat pa je neobhodno potrebno, spraviti v roke zanesljivih rejcev nekaj dobrih plemenjakov. Okrajni zastop se je izjavil pripravljenega v to svrho tudi denarno žrtvovati k nakupu plemenjakov. Pri vsakem premovanju je imel živinorejski referent primeren poučni govor o utisih premovanja ter dajal nasvete za nadaljno delo. M koncu poročila naj omenim še sledeče: Letošnja premovanja so jasno pokazala vrednost orgaiiziranega podrobnega dela. Materijal pri živinorejskih zadrugah nas je o tem zadostno prepričal. Za tako delo pa ni treba ravno zadruge, opravljajo ga lahko živinorejski odseki pri občinah ali podružnicah, glavno Je, da se začne delo pravilne plemenske od-bire in nabava dobrih plemenjakov resno in smotreno izvrševati. Samo besede danes ne zadostujejo več, treba praktičnega izvajanja. Kjer si krajevni faktorji niso na jasnem, želijo pa napredka ter se podrobnega dela ne ustrašijo, naj povabijo pilistojnega živinorejskega inštruktorja ali okrajnega ekonoma, ki bo dal podrobna navodila. Niso bile mnogoštevilne letošnje živinorejske prireditve na Štajerskem, a vršile so se večinoma v oporiščih naše živinoreje in zaradi tega silno važne, če bomo imeli enkrat doma dobro urejena vzrejevališča, prestali smo najhujšo krizo v naši živinoreji, kajti dosegli smo delno osamosvojitev tudi na tem polju. Dosedaj so boljši naši živinorejci v številnih slučajih dokazali, d aznajo tudi oni vzrejati dobre bike, ki se lahko pokažejo pred vsakim še tako kritičnim očesom. Dal Bog, da najdemo med živinorejci še dosti razumnih in pridnih sodelavcev, ki bodo svoje zmožnosti postavili v službo domače živinoreje. To je domoljubno delo prve vrste, v korist kmetskega stanu, kakor tudi ugleda naše pokrajine, od katere pričakujejo naši južni bratje z vso pravico potrebnega napredka in novih poubd. Inž. Josip Zidanšek, živinorejski nadz. * — Ameriška moka. V Ljubljano je zopet prispela večja količina ameriške moke, ki se prodaja na drobno po kron 23.50. — Glede izvoznih carin se je v fin. ekonomskem komiteju ministrov sklenil načelni sporazum, da se carina za težke svinje znatno poviša, za prašiče šibkejših pasem se določi zmernejša carina, enako od zaklanih svinj, ke terc izvažajo klavnice in mesarski obrti, ki so stalno nadzorovani, za mast se pa vpelje visoka carina. g Žetev duhana. Po podatkih, ki prihajajo monopolni upravi, je soditi, da letošnja žetev po svoji količini ni ravno najboljša, vendar pa kvaliteta precej nadkriljuje lanski pridelek, na- kar je posebno vplivala letošnja suša. Letošnji pridelek bo znašal krog devet milijonov kilogramov tobaka. Polovico celokupnega pridelka odpade na Srbijo in črno goro, ki pridelata nad tri in pol milijona kg. Na Bosno in Hercegovino bo odpadlo približno dva milijona kg. V Dalmaciji je žetev nekoliko slabša ter se računa na 1 milijon kg. Na Hrvatskem in v Slavoniji se bo pridelalo krog 40.000 kg, pri nas v Sloveniji pa približno 35.000 kg. — Svetovna produkcija sladkorja. Računa se, da se bo v letu 1922-23 pridelalo na celem svetu 178,240.000 stotov več, kakor letos. To pa radi tega, ker se je v Evropi povečalo pridelovanje sladkorja. — Priglasitev zasebnih žrebcev k licencovanju. Na podstavi zakonitih predpisov o licencovanju žrebcev razglaša pokrajinska uprava za Slo verni jo oddelek za kmetijstvo, da morajo lastniki žrebcev, ki nameravajo v prihodnji plemenilni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, priglasiti te žrebce najpozneje do 15. dec. 1922 pri onem okrajnem glavarstvu (politični ekspozituri, mestnem magistratu), v čigar okolišu je žrebec postavljen. Pri priglasitvi žrebca, ki se izvrši pismeno ali ustmeno se mora obenem naznaniti: a) ime, priimek in bivališče žrebčevega lastnika, b) pasmo, rod, starost in barvo, kakor tudi kraj, v katerem stoji žrebec. Opozarja se, da se za žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlokrvne žrebce pod tremi leti splošno ne daje dopustilo za spuščanje. Svoječasno se bo razglasilo, kje in kdaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila (licenco). g Gospodinjski tečaji po deželi. Od delek za kmetijstvo je priredil v letu 1920-21 in 1921-22 skupaj 29 gospodinjskih tečajev po deželi s skupnim številom udeleženk 525. L 1920-21 se je vršilo 15 tečajev s 274 udeleženkami in L 1921-22 pa 14 tečajev s 251 udeleženkami. Od teh odpade na Štajersko 22 tečajev s 397 gojenkami in na Kranjsko 7 tečajev s 128 dekleti. Ka-ker se vidi. se Štajerci bolj potegujejo za te tečaje kakor Kranjci. Letošnjo jesen se je otvorilo 6 takih tečajev in sicer v Radovljici in v Leskovcu pri Krškem, v Gotovljah pri Žalcu, v Konjicah, v Št. Janžu na Dravskem polju in v Beltincih v Prekmurju. — Prihodnji tečaji se prično z mesecem januarjem. Ti tečaji trajajo po 10 tednov. Poprečno število deklet, ki ob-iskujejo te tečaje, znaša za en tečaj 18. Izpred sodišča. Maribor, 29. novembra. Tatvine. Sedemindvajsetletni, v Vintairov-ce, okraj Ptuj, pristojni delavec Karl Murko, ki je že petkrat radi tatvine predkaznovan, je ukradel Ivanu Kozjaku v Vuhredu sekiro, Antonu Plečko pa leseni kovček, v katerem so se nahajali čevlji im perilo v skupni vrednosti 2000 K. Obsojeni je bil radi hudodelstva tatvine na 3 mesece težke ječe. 16 letni Viljem Verzel, mizarski vajenec v Pavlovskem vrhu, okraj Ormož, se je učil meseca februarja mizarske obrti pri mizarskem mojstru Petru Jaušovec v Gradcu. Dne 18. februarja je zapustil svoje učno mesto. Pri tej priliki je odnesel svojemu sovajencu Ferdinandu Ilue-merju zimsko suknjo in srebrno uro z verižico v skupni vrednosti 40.000 avstr. krom. Suknjo je v Gradcu prodal, denar pa zapravil. Z ikradeno uro je pobegnil k svojim st,arišem v Studence pri Mariboru. Uro so sta-riši poslali nazaj. Trafikant Klip Hauptman v Studencih je dne 19. a-prila izročil Viljemu Verzel znesek po 5814 K 50 vin. z naročilom, da nakupi in prinese iz Maribora tobačnih izdelkov. Izročeni denar pa je fant na prigovarjanje nekega Josipa Pajma-na, ki je baje pobegnil v Avstrijo, zapravil in po izvršenem dejanju pobegnil. Dne 21. oktobra pa je malopridnež v Pavlovskem vrhu, kjer je bil nazadnje kot mizarski vajenec, u-kradel Štefanu Verzelu srebrno uro, suknjo, klobuk, par starih čevljev in 3600 K gotoovine. Okrožno sodišče ga je nagradilo s šestimi tedni težke ječe. Nepošten najditelj. Posestnik Franc Pintarič iz Središča, je našel sredi meseca maja na cesti iz Ormoža proti Središču od Franca Rubiušeka zgubljeno denarnico z vsebino 1205 Din. 50 p. Sto dinarjev je dal svojemu pastirju, ki je bil kritični dan ž njim, da bi molčal, bočim je ostali denar obdržal sam. Pastir pa ni molčal in je zadevo naznanil. Pred okrožnim sodiščem je bil Pintarič, ki mu očitano dejanje prizna, obsojen radi hudodelstva goljufije na 2 meseca ječe. Verziran tat. Tridesetletni čevljar Josip Muršec iz Apač, okraj Gornja Radgona, ki je že trikrat radi hudodelstva tatvine predlcaznovan, je bil pred okrožnim sodiščem obtožen radi hudodelstva tatvine in prestopka poneverbe ter goljufije. Vkradel je dme 29. avgusta svoj* sestri Jožefi Osterc v Lijaše vcih srebrno žensko uro, orglice in 120 K denarja. Dne 26. septembra pa je odnesei svojemu bratu Alojzu Muršec v Kupe-tincih nove čevlje, eno obleko, usnjate gamaše, srebrni prstan, petkronski tolar in denarnico z 2200 K gotovine. Pri Katarini Bockaj v Bakoveih pa je dne 5. oktobra pobral svilen naglavni robec, moško srajco in usnjato denarnico. Dan poznej je obiskal Ivana Gyb-reka v Rakičanu, kateremu jo odnesel denarnico z 250 K gotovine in 10 fotografij. Antonu Jančarju v Bukovcih je poneveril 6 jermenov za konjske vajeti v vrednosti 600 K in Alojzu Jančarju v Apačah pa izvabil par 1000 K vrednih čevljev. Sodišče mu je prisodilo 10 mesecev teške ječe. Razno. — Srečno mesto. Zaključni računi gospodarstva mestne občine osiješke, izkazujejo za upravno leto 1921. suficit 11,579.838 K. To je menda pač edino mesto v naši državi, ki nima deficita;, ampak suficit- Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju »P E T O V I Izdeluje vsakovrstno usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. s Cene nizke, postrežba točna. Seno, slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja 63 ANDREJ OSET, Maribor, Aleksandr. c.57 posestvo na prodal. 105 3-1 11 oralov dobre zemlje, hiša, gospodarske stavbe., od tega 4 orale najlepšega sadovnjaka, 7 km od od Maribora, blizu železniške postaje. Cena 200.000 Din. — Vprašati pri upravi lisa. Last Narodnega konzorcija v Mariboru.-Tisk Mariborske tiskarne d. d. - Odgovorni urednik Vekoslav Špindler.