Poštnina platana v gotovini
Posamezna Številka 50 para

JŽODNIUST
Telefon St 276 -Cek. ra«un St 12853 O Cene Inserntom po dogovoru. O Rokopisi se ne vračajo. ■ Reklamacije (nezaprte) so poštnine proste.
<S3ass8o naročile demokracije za mariborsko oblast.
EZHJUH mm PETEK
Uredništvo in uoravništvo „Narodnega Lista" Je v Mariboru,
Jurčičeve ulica št 4
Naročnina: Mesečno D. 1*25, četrtletne Din 3.75, polletno Din. 7*50, celoletno Din. 15, Izven SHS 20 Din. Naročnina se plačuje naprej
Štev. 3®
V Hariboru, v petek 8. decembra 1922.
Leto I.
Pred važno odločbo.
To leto so časopisi »Tabor« kot dnevnik v Mariboru, »Nova Doba« trikrat na teden v Celju in tednik »Narodni List« zastopali s svojim delom narodni in socijalni napredek naroda ob severni meji po istem programu. Z novim letom se pripravljajo na važno sporazumno odločitev, v istem duhu nadaljevati svoje delo, toda nasloniti se pri tem na razširje-nejšo, globljo m trdnejšo organizacijo v mariborski oblasti, odnosno v maribor-sko-celjskem volilnem okraju. Ta načrt je z zaupniki kmečkega in obrtniškega prebivalstva v načelu dogovorjen in bomo stopii v malo dneh ž njim tudi pred javnost. Za danes pozivamo vse prave rodoljube k zbiranju duha in energije, da nas podprejo. Pripraviti hočemo naše prijatelje na podrobnost naše odločbe danes v toliko, da očrtamo obseg prihodnjega dela ter povemo, česa na eni strani nočemo, na drugi strani, kaj hočemo.
Česa nočemo?
Nočemo prvaštva, to je hinavstva posameznikov, ki se računajo za veljake po stanu in družabnem položaju, katerega nasilno zlorabljajo. S prstom bi se lahko na take osebe pokazalo z ozirom na javne dogodke v Sloveniji. Pa mi bomo se vsakemu osebnemu boju sicer feogfbali, stvarno pa narod z vso močjo poučevali, da ne bode trpel pod tako nasilnostjo. Hočemo, da odločuje v vsem prava narodna volja, pred katero bomo v prah zdrobili vsakega nasilnika.
Nočemo strankarske borbe, kjer ni nujno potrebna, ker je strankarstvo spravilo naše kraje na rob propada in nas še lahko spravi pod tuji jarem, če se preveč oslabimo in bi se naši sovražni sosedi ojačili.
Ne bomo torej uganjali kake farške gonje, ki je danes večkrat plitvežem in ničvrednikom le plašč, da svoje grehe zakrivajo, ko čez farje vpijejo. Seveda Pa hočemo tudi na to stran vsaj toliko svobode, kakor je imajo duhovniki, ki se danes celo s komunisti vežejo. Vsako stranko bomo cenili po vrednosti njenega dela za ljudstvo in bode naše razmerje tudi odvisno od obnašanja drugih organizacij proti nam.
Nočemo borbe zoper gospodo, ker se za to borbo skriva častihlepnost takih, Id bi radi gospodo igrali, četudi sposob-nimajo in se le konkurence branijo.
Ne sme pa biti monopola v duševnem delu, vsi od prvega do zadnjega imamo dolžnost in pravico na veličini našega naroda primemo sodelovati. Taka borba je nazadnjaštvo in nekultura in surovo nasilje na narodu.
Nočemo socijalizma, ki je v obliki socijalne demokracije kakor narodnega socijalizma doslej dovolj zadržal napredek obrtnika in poljedelca ter zadržuje dviganje male eksistence k boljšemu blagostanju s sejanjem nezadovoljnosti in nezaupanja. Reševati pa hočemo socijalna vprašanja, na katerih so naši voditelji vsa leta od postanka Jugoslavije merodajno in ob velikem priznavanju vseh pametnih že doslej delovali.
Kaj hočemo?
Dvigniti hočemo kmetovalca brez veleagrarnih grehov kmečke dosedajne politike, in obrtnika, ki je glavni steber bodočnosti našega slovenskega ljudstva ob severni meji. Kmetovalca, tudi malega, in obrtnika, hočemo pustiti odločevati v vseh političnih gospodarskih zadevah. Velika politična vprašanja so po našem mnenju rešena- Ustavo imamo, tudi podrobne zakone o ureditvi države, uprave in samouprave. Z borbo proti temu stanju ne bomo časa tratili, ker je podrobno delo potrebno na gospodarskem polju.
Vemo, da je večji del kmečkega v-prašanja in vprašanja obrtništva že s tem rešeno, če imamo red v državi, če nismo v borbi za ureditev, če uživamo svobodo z omejitvami, ki izključujejo ali ublažujejo zlorabo svobode in izkoriščanje slabejših. Uradnika hočemo preskrbljenega, a požrtvovalnega ter z gospodarskimi krogi solidarnega.
Da bode to mogoče, hočemo podrobno organizacjo kmeta m obrtnika po administrativnih mejah in lokalnih razmerah, a poslužimo se tudi organizacije delavca, ki dela bodisi z roko ali z razumom. Značaj pokrajine priznavamo in uveljavimo kot kmečkoobrtniški, zasnovan na naprednem programu, in na zvestobi enotni jugoslovenski državi.
Uporabiti hočemo zavest stanu in krajevnega položaja v skladu z velikimi cilji naroda v stvarnem delovanju za napredek na vseh poljih.
Pomoč vseh, ki so dobre volje, nam je nujno potrebna, mi smo pa s svoje strani pripravljeni na vse žrtve.
Politična pregled.
TUda odstopila. Dne 4. t. m. jo min. proda. Pašič podal kralju ostavko ee-lofcupne vlade, da se razčisti položaj. Odločitev leži v demoferatdkeau Mučm, tki se je pa — kakor izvemo v zadnjem fejpta — odločil za to, da ostane skupaj v vlada z radikalci in da vrši sedaj na vlada še nekaj najnujnejših zakonov.
Pri občinskih volitvah v Ljubljani dne 3. t. m. so vsied razcepljenosti naprednjakov zmagali klerikailca. in komunisti, ki so imeli skupno listo. Dobili bo 3971 glasov. Demokrati so dobili 1822, dr. Ravniharjevi nskoki pa 2916 gđasov.
Četrta obletnica ujedinjenja dine 1. dec. se je po celi državi kot narodni praznik slovesno praznovala. Narod vedno bolj spoznava in pojmuje velik pomen tega dne.
Na Bolgarskem je izibrnlinila vstaja Makedoncev pod vodstvom generala
Pratoperova. Ustaši so zasedli Čest en-dil in okrožje. Nad glavnim mestom Bolgarske Sofijo je proglašeno obsedno stanje.
* Plenarna seja demokratskega kluba se je pričela v torek in se je včeraj v sredo nadaljevala. Gre za važno in veliko odločitev glede politike demokratskega kluba in bo od njegovega sklepa odvisno, ali bo sedajna narodna skupščina še nekaj časa živela ali ne, vsaj toliko časa, da reši še nekatera nujna soci jalno-politiena in organiza-toma vprašanja, ter ali ostane v vladi še zanaprej krepki jugoslovanski pra-vec. Šlo je v glavnem za vprašanje, ali je dovoljeno, da člani kluba (Davi-dovič), četudi neofieijelno, razgovar-jajo z zastopniki opozicije in Hrvat, bloka in ali je to v skladu s sklepi glavnega odbora Demokratske stranke od 12. oktobra.. Minister Pribičevič je proti takim razgovorom ostro nastopil. •Davidovič pa je naproti temu povdar-jal, da vrši s svojimi razgovori le pa-
tri jetično delo. Notranji minister Ti-motijevič je govoril pomirljivo, predlagal pa, naj klub sklene, da se prekinejo vsi razgovori s Hrv. blokom. Poslanec beograjskega okrožja Lazarevič je ostro nastopal proti razgovorom. Pribičevič je ponovno povzel besedo ter izjavil, da se mora klub odločiti za enotno smernico v politični taktiki: ali nočemo več koalicije in gremo v opozicijo ali pa vztrajamo na koaliciji in prekinemo razgovore z o-nimi, ki hočejo revizijo ustave. On se bo pokoril sklepu stranke, naj se glasi tako ali tako. Pešič in Angjelinovič sta zagovarjala Davidovičovo taktiko.
Domače vesti.
Božičnica otrokom obmejnih šol.
Okrajni glavar dr. Lajnšie pripravlja lepo božičnico otrokom obmejnih šol: Sv. Duh, Sv. Jurij ob Pesnici, Sv. Kungota, Svečina, Sv. Ilj in Sladki vrh in otrokom šol: Krčevina, Studenci (deška in dekliška) Pobrežje, Tezno, Radvanje in Razvanje. Obdarovanih bo več sto ubožnih otrok z obleko in perilom. Božičnica za otroke šol okrog Maribora se vrši v pondeljek dne 18. t. m. ob tj 3. uri v telovadnici realke. Spored (vrše se nastopi otrok) se pozneje objavi. Vodstvom obmejnih šol so se že poslala navodila za te božične prireditve, vseh teh božičnic se udeležita tudi gg. okrajni glavar in okrajni šolski nadzornik.
—□—
t Okraju! sodnik dr. Franc Lipša.
Celje, 2. decembra. (Izvirno.) Danes je na posledicah pljučnice umrl tukaj v 40. letu starosti okrajni sodnik g. Franc Lipša. Pred vojno je služboval dlje časa v Novem Mestu, po osvo-bojenju pa v Celju, kjer je vsled svoje marljivosti in narodne ter napredne zavednosti užival simpatije vseh, tudi najširših krogov.
— Primorci! Spomnite se svojih bratov pod Italijo in kupite književni dar Goriške Matice za 24 Din. Za ta mali denar dobite tri lepe knjige: Koledar, Zlata srca, Sirahove bukve. — Zahtevajte jih po vseh knjigarnah!
— Obsojeni klerikalni obrekovalec. Pred meseci je bil iz Murske Sobote v Logatec premeščen kancelist okr. glavarstva Budin, fanatičen klerikalec, ki je ob vsaki priliki nastopal skrajno izzivalno. V Logatcu se je spozabil tako daleč, da je javno v neki družbi govoril, da je dr. Žerjav goljufal za več milijonov. Sodišče ga je obsodilo na en mesec zapora. Budin je seveda po klerikalni navadi junaško tajil. Sedaj je tudi suspendiran kot državni nameščenec.
— Požar v Makolah. V noči od nedeljo na pondeljek je pogorela lepo renovirana stavba klerikalne posojilnice v Makolah. Baje so pri renoviranju pozabili ometati že čez 100 let stare dimnike.
— Dvajsetletnico delovanja v Ptuju je slavil 25. p. m. predsednik tamošnje Čitalnice, profesor g. dr. Josip Komljanec. Čitalnica nm je priredila lep večer.
— Izlete na Kozjak je popolnoma pozabil omeniti planine (kakor sploh vsi mariborski planinci), ki opisuje in pozna samo pohorske lepote. Če se popelje do Št. Lovrenca ter gre po čre-menici, vodijo od tam razna nanarki-rana, a tudi markirana pota skozi
krasne jesenkozimske gozdove do naše najsevernejše postojanke Sv. Duh na Ostrem vrhu. Hotelsko oskrbovane restavracije sicer tam gori ni, pač pa se dobi v vseh tamošnjih gostilnah dobra jed in pijača, torej vse, kar zahteva planine v hribih. Pa tudi krasen razgled se nudi očesu. Povrne se lahko skozi Šturmov graben na Falo, ali čez Boč v Selnico-Ruše, ali čez Sv. Križ in Sv. Urban v Maribor, za kar zadostuje izkaznica polic, komisarijata ali plan društva. Pri lipi je spominska knjiga plan. društva in pečat, pa tudi razgred-nioe se gori dobijo. Torej zasluži tudi naš Kozjak , da ga malo bolj upošteva in se ga ne smatra kot nekako planinsko pastorko. Prid’ na Kozjak, če ljubiš sveži zrak! — Doline.
— Smrtna kosa. V Slivnici pri Mariboru je umrl 2. t. m. 80 let stari vdovec Peter Lešnik, po domače Gril. Bil je svoj čas župan v Orehovi vasi, mnogoletni občinski svetovalec, načelnik kraj. šolsk. in cerkven, odbora v Slivnici. Pogreb se je vršil v torek dopoldne.
— Samomor. V gozdu nad cementno tovarno v Zidanem mostu so našli te dni obešenega nekega Roberta Weitz-la, ki je služil pri vojakih. Vzrok samomora ni znan.
m Mariborski koledar. Slovenske trgovce, obrtnike, industrijalce, zdravnike in sploh vse gospodarske kroge, ki hočejo priti v seznam koledarja, o-pozarjamo, da se oglasijo do 8. decembra pri tajniku, uredniku Ozimu (u-redništvo »Tabora«), ali pa pri Slov. trgovskem društvu. Da se izognemo nesporazumljenju, povdarjamo, da je akcija izključno narodno-gospodarska, namenjena torej vsem Jugoslovanom v Mariboru brez razlike strankarskega prepričanja. V seznam se bodo sprejela tudi industrijska podjetja iz mariborske okolice ter eventuelno obrti in trgovine iz okoliških občin Maribora — važno zlasti za izletniške gostilne.
— Železnica Ormož—M. Sobota. Y; kratkem se prične z gradbo barak in. magacinov. »Inžinersko podjetje v Mariboru« postavi barako in skladišče orodja v Ormožu, barako v Ivaujkov-cih in skladišče v Ljutomeru. Varijanta prekmurskega dela mimo Beltinec vreč ne pride v poštev, ker bi jo država gradila v slučaju, da dobi potrebno zemljišče brezplačno. Interesiram krogi Prekmurja so se pa izjavili za prvotni načrt, ki je predvideval progo v. precej ravni črti iz Ljutomera v M. Soboto v precejšnji oddaljenosti ođ Beltinec. Za gradnjo železnice je ministrstvo saobračaja dobilo prvi obroka; znesku 1 milijona dinarjev.
m Tudi jubilej. V pondeljek je bil odpuščen iz tukajšnje kaznilnice nek Janez Žab jak, ki je tega dne odsedel svojo petdeseto kazen radi tatvine. S primernim spremstvom je bil odpravljen v pristojno občino v ljubljanskem okraju.
— Nova umobolnica v Jugoslaviji.
Ministrski svet je odobril kredit 100 milijonov kron za ustanovitev nove n-mobolnice za Južno Srbijo. Nova umobolnica se zgradi v Topolnici pri Nišu. Dosedanje naše umobolnce se nahajajo v Stenjevcu pri Zagrebu, v Studencu pri Ljubljani, v Sarajevu in Šibeniku, a v Kovinu v Vojvodini se še gradi.
Po celjski okolici se vrši od klerikalne strani agitacija od hiše do hiše proti priklopitvi okoliške občine z mestno občino Celje. Pobirajo se tudi podpisi, pri čemer se pa agitira z naj-
ostudnejšimi lažmi ravno med nerazsodno maso. Med dragim se pa pripoveduje o velikanskih mestnih dolgovih, ki jih faktično ni, ker reprezemu-rajo mestne nepremičnine in podjetja danes ogromno premoženje. Most pa Ibo morala okoliška občina staviti rav-
leto s 31. jiul. in ne več s 30. sept., ka- priznavamo, dasi smo sicer — s stali-
kor doslej. V novem šolskem letu prehranjuje društvo nad 80 dijakov.
— Tako je prav! Na praznik ujedinjenja dne 1. t. m. je visela na nekdaj zagrizeni nemškutarski tovarni na Polzeli lepa nova državna zastava na viso-
šča naših kulturnih načel — nasprotniki njenega sedanjega ustroja, ki prosvetno napravo indentificira s cer kveno bratovščino. Toda nekaj dragega je na stvari, če danes pišemo o dražbi na tem mestu, ne pa pod kul-
tno tako kakor mesto Celje, ker je na kgm drogu. Vodstvo tovarne (dr. Wil- turno rubriko. Letošnji Mohorjev ko-
mirvvvi	-5 ^ -n	o -»-ic? o _ 1 • • v -r i i t	<	• rr*	v»vv 1 1  •   ____________ _ 1 • ^ 1 JI _ . • •  
njem bolj interesirana kakor mesto samo. Združitev ima svoje dobre in Jalre strani, o tem se da gotovo govoriti. — Zahrbtno in nepošteno pa je s pot varjenjem resnice umetno vzbujati sovraštvo proti mestnemu prebivalstvu.
Celjski Andrejev sejm dne 30. nov. je bil zelo dobro obiskan. Največ o-
di, inž. Lakot ter prokurist Tomažič) udeležilo se je poleg drugega tovarniškega uradništva (Vizjak, Post itd.) kor-ponativno slavnostne maše,, kar je napravilo najboljši utis. Videti je, da je zavel po nacionalizaciji te nekdaj prononsirane tovarne v sedanji »Strojilni, lesni in kemični industriji, d. d.« na
ledar je namreč političen, dasi sicer ne prinaša politične vsebine. Da, njegovi uredniki se sploh ne dotikajo notranje politike, kljub temu pa nas politično izzivajo.
Da se bomo razumeli: Dajemo koncesijo stališču vodstva Mohorjeve
karkoli je že) na račun ljudstva. Kakor poprej v Avstriji, tako je tndi f Jugoslaviji potrebna avtoriteta države in državljanska morala; kakor tam, tako je tndi tukaj treba gojiti dinastičen čnt, dokler dinastija vlada po ljudski volji. Naš preprosti človek rad čita o papežu in škofih, zanima pa ga tudi dinastija, zanima ga državno življenje (ki si ga v tem slučaju ne zamišljamo v strankarsko - političnem smislu).
Dokler odgovorni gospodje ne podajo svoje načelne izjave in se ne o-pravičijo pred javnostjo, smemo sma-
pravka pa je imela policija z raznimi Polzeli čisto drugi — jugoslovanski — tatovi. Zaprla je celo vrsto takih pti- duh, kar prav toplo pozdravljamo. Zečev, mnogo jih je tudi ušlo. Zelo raz- leti bi bilo le še, da bi »Sokol« na Pol-burjeni so bili sejmarji proti opoldne- zeli razpel svoja krila bolj energično in vu na glavnem trgu, kjer je bil ukra- na širokokot dosedaj.
dražbe in dopuščamo, da naj se družba trati, da je to storjeno vedoma. Lojalno
dem Jos. Lubeju, posestniku iz Krajnčiče pri Sv. Jur ju ob juž. žel. v gnječi tisočdinarski bankovec. K sreči je kmet to kar zapazil. Vse je naenkrat kričalo »primite ga!« Uzmovič, elegantno oblečen gospod, je začetkom sam pomagal loviti tatu, ko mu je pa bil detektiv že preblizu, je krenil na dvorišče nekega trgovca, preskočil plot, od tod dirjal proti kolodvoru med tem v Razlagovo ulico. Ker mu je bilo oko postave že za petami, izginil v poslopju okoL šole. Crez nekoliko časa se je izpremenjen in s črnimi naočniki zopet pojavil, a bil takoj aretiran. Pri sebi je imel celo vrsto na ime Fr. Vid-man iz velike Propemice, Kotar Požega se glaseče dokumente, na katerih
Novo leto se bližal Sedaj je čas, da se razširi naše časopisje! Zbirajte z vnemo nove naročnike za „Narodni listu, ki bo izhajal odslej kot četrtkova številka „Tabora" z bogato vsebino na šestih do osmih straneh!
Iz stranke.
Demokratski sestanek v Sv. Lenartu v Slov. Goricah 29. novembra zvečer je bil jako lepo uspel. Mala dvorana Sokolskega doma je bila zasedena od zavednih naprednjakov iz domačega trga in od Sv. Trojice. Piedsedo-
60 bile številke, tako rojstno leto in da- plo '^,^1 poslanca dr. Kukovca, tam, otvorjene. Potna izkaznica je iz- prvič po daljšem presledku v osrčju dama od trske občine Rogatec za poto- slov. ^ Dr Kukovec je v obšir-vamje v Beograd s popravljenim data nem	podlIobno razja.snil poli_
mam. Dva poštna odrezka, glaseča se na Fr. Vidmana, nosita štampilju poštnega urada v Rogatcu (20. IX. 22). Pri sebi je imel celo vrsto ukradenih stvari. Govori mešanico raznih jezikov in je brezdvomno nevaren mednarodni žepar.
Naj v miru počiva! »Koroška do-
tični položaj, zlasti tudi naš narodni položaj ob meji, ki nujno zahteva tesno organizacijo vseh narodnjakov ne-le po trgih in mestih, ampak tudi po deželi. Ne morejo nas zadovoljiti stranke, ki operirajo samo s stanovskimi gesli in puščajo vnemar nacionalni moment. Tudi naš zunanjepolitični po-
movma«, nemškutarski list, ki je zlil jožaj je tak, da nujno zahteva naše
toliko srda in gnojnice na poštene Slovence, pravi v svoji zadnji številki, da preneha izhajati! Da, da, zmanjkalo je fickov!
— Koliko imamo državnih nameščencev? Glasom najnovejše statistike je v naši državni službi 112.575 ne-ukaznega im 68.168 ukaznega osobja, skupno torej 180.743.
— Novi invalidski1 zakon je min. dr. Žerjav predložil narodni skupščini. — istočasno je predložil novelo k stanovanjskemu zakonu.
— Strašen požar je bil v soboto pomoči v Steinerjevi lesni trgovini v Osijeku. Trajal je 4 ure. Škode je nad 2 milijona kron. Krita je z zavarovalnino.
m Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico, naznanja cenjenim interesentom, da se uradno poslovanje društva s strankami vrši začasno vsako nedeljo od 9. do 11. ure predpoldne v pritličju poslopja okrožnega sodišča, soba št. 27, vhod Sodna ul. št. 11.
Občni zbor Dijaške kuhinje v Celju.
V petek, dne 1. t. m. se je vršil občni zbor Dijaške kuhinje, v Celju, najvažnejšega in najagilnejšega humanitarnega društva. Iz zanimivega odboro-vega poročila je posneti tole: V preteklem poslovnem letu je društvo v last ni režiji v prehranjevalo nad 70 dijakov. Za živila je potrošilo okoli 120.000 K. Dohodki so komaj krili velikanske stroške za hrano. Podpiralo je društvo poleg zasebnikov 17 denarnih zavodov, 5 dkr. zastopov, 13
skrajne pozornosti in intenzivnega dela za pnobujo jugoslovanske zavesti med narodom. Urednik Špindler je s konkretnimi argumenti podprl potrebo tesnejše in podrobno izvedene organizacije v političnem pogledu, povdar-jal pa je zlasti tudi potrebo kulturnega dela. Za slednje bi naj bil baš Sv. Lenart izhodišče in žarišče za celi svet-lenartski okraj. Govoril je še dr. Gorišek in nato pri triurnem poteku zaključil zborovanje. Poslanec dr. Kukovec je še po zborovanju dajal na mnoga vprašanja razna pojasnila, zlasti navzočim obrtnikom. V najkrajšem času se vrši občni zbor strankine organizacije pri Sv. Lenartu.
*Tiho delo. Pretekli četrtek se je vršil v Celju zaupni sestanek kmečko-obrtniških naprednih zastopnikov zaradi ustanovitve društva za gospodarstvo in politiko v mariborski oblasti. Poročilo poslanca dr. Kukovca se je temeljito pretreslo in načelno sprejelo. V kratkem se ustanovi organizacija, ki bo imela v vsakem srezu podružnice. Kakor znano, bode se tudi v mestih delo organiziralo v političnih društvih
—	kakršna je danes, to se pravi: cerkvena bratovščina — ne vmešava v politične spore in naj se omeji na kul-turno-verski program. Cerkvena bratovščina ima pravico nuditi svojim članom, kar hoče, seveda v okvirju splošnih državnih zakonov. Toda bra tovščina sv. Mohorja ne izdaja samo cerkveno religijoznih spisov marveč
—	kakor že rečeno — izvršuje med ljudstvom prosvetno naloge. Njeno glasilo »Koledar družbe sv. Mohorja« prinaša poročila o raznih svetovnih in splošno zanimivih dogodkih, nekrologe znamenitih mož itd. Kratkomalo: Koledar je aktueleu, stoji v zvezi z vsakdanjim življenjem. Mohorjevi dražbi tedaj ne more in ne sme biti vseeno, kako je z drago veliko družabno organizacijo, katere avtoriteta urejuje življenje našega ljudstva. Ta organizacija, ki je v današnjih razmerah v mnogo ožjem stiku z ljudskim življenjem kot jo organizacija cerkve
—	so imenuje država. Država kot taka, važni dogodki v njenem življenju, vladar — v našem slučaju dinastija — vse to je in bo vzbujalo pozornost in zanimanje sicer še tako preprostega državljana.
Razumeli se bomo, če sedaj konstatiramo, da je Mohorjeva družba v svojem letošnjem Koledarju popolnoma prezrla našo državo. Obenem pa ugotavljamo, da je Mohorjeva družba prvič tekom svojega obstoja prezrla državo. Prelistajte stare koledarje, kolikor hočete, v vsakem najdete na pr-
pa bomo spremenili svoje mišljenje, če dobimo jasno in odkrito pojasnilo. Nismo bizantinski klečeplazci pred prestoli, hočemo pa državljansko moralo in poštenost. Kdor je leta in leta vihtel kadilnico pred habsburškim prestolom, naj v jugosloven-ski državi izkaže vsaj navadno kurtoazijo domači dinastiji in stori svojo dolžnost do narodne države.
Slednjič konstatiramo še to, da je nemški katoliški koledar sv. Jožefa objavil sliko našega kralja in kraljice ob njuni poroki kot splošno zanimivost. Razu! nemški koledarji povedo več o jngostovenski državi, nego pove koledar slovenske družbe sv. Mohorja! S tem pa je tudi izpodbit evemt. izgovor, da bi koledar s slikan# članov naše dinastije ne bil primeren za naše rojake v Avstriji in Italiji. Za molk o državi sami pa menda odgovorni gg. nimajo drugega izgovora kot — pomanjkanje prostora. Zato se pa mora Jugoslavija lepo umakniti pred blagopokojnim i papeži, škofi in župniki.
Nalašč pišemo obširneje o stvari, ki se nam zdi zelo značilna. Treba je, da smo si na jasnem glede Mohorjeve družbe. Ne živimo, hvala Bogu, v pa peževi državi in je pač značilno, če motamo od cerkvono-ljudske organizacije zahtevati vsaj nekoliko tiste državljanske morale, ki ji je bila v habsburški državi — umevna sama ob sebi. Sploh pa je treba razčistiti vprašan je, ali ima družba sedež v Prevaljah ali v Celovcu in v kakšnem
s posebnim, ozirom na ustanovitev kralja Petra ne najdemo ničesar. Naš nemškega političnega društva. Tako sedanji vladar kralj Aleksander se je se za mesto Maribor predvideva 3 po- poiiočil in bival cele mesece med nami.
vib listih rodoslovje »presvitle cesar- pravnem razmerju stoji napram naši ske rodbine«; karkoli se je že zgodilo državi.
v tej rodbini najdete opisano v besedi----------
in pozneje tudi v slikah; vsi važni dogodki avstro-ogrske monarhije so bili zvesto registrirani v družbinem koledarju. Kratkomalo: Dražba sv. Mohorja je smatrala za potrebno, da vsako leto znova povdari svojo odkritosrčno lojalnost napram dinastiji in svoj patriotizem.
Ugotavljamo nadalje, da je Mohorjev koledar registriral zelo obširno dogodke med svetovno vojno; da je organ cerkvene bratovščine navdušeno poročal o zmagi avstro-ogrske armade o njenem pohodu v Srbijo itd.; prinesel je slike raznih generalov in posnetke s krvavih bojišč. Po prevrata je prinesel sicer rezervirana poročila o postanku Jugoslavije, o dinastiji in o drugih političnih dogodkih.
Letos pa je šel s popolnim molkom preko vseh dogodkov, ki se tičejo našega državnega življenja in ki nedvomno zanimajo tudi člane bratovščine sv. Mohorja. O smrti jugosloven.
litična društva, za I. in IV., za TI. in Ul., ter za V. okraj mesta. Temu pri-
z novim letom služilo tem organizacijam.
v Sloveniji; Mohorjev koledar ne pove
Posnemajmo!
Na Koroškem Slovenci nimajo svojih šol, niti privatne ne smejo otvoriti. Učitelji, ki bi bili zmožni poučevati slovenščino, so morali s trebuhom za kruhom. Tako so koroške šole sedaj še hujše ponemčevalnioe, kot so bile za časa stare Avstrije. Kaj čuda potem, ako je »Politično in gospodarsko društvo« v Celovcu sklenilo zbirati fond za slovensko mladino. »Koroški Slovenec« je prinesel sledeči oklic:
Ko so se 10. oktobra 1920 začele odpirati posode, v katerih so bile giasov-nice plebiscita, se je tudi za nas koroške Slovence odprlo morje gorja in trpljenja. Vse smo preizkusili:	od
prostaškega zmerjanja do umorov, od poškodovanja imetja do požigov. Na dnu tega gorja, je ostalo tudi nam samo eno: upanje in to upanje ie naša mladina.
Ker noša mladina nima šol, v katerih bi se mogla naučiti materinega jezika, ker se sedaj bojujemo pri zvezi narodov za naše privatne šole in ne vemo, kdaj bodo odprte, ker danes
ničesar o tem. Prinaša pa vse polno mladina niti slovenskega katekizma
Opozarjamo svoje cenjene Čitatelje
občin in 9 odvetni- na letak, ki je priložen današnji šte-ških pisarn (poravnave). Tudi ob raz- vllki. V nlem naznanjamo, da bodo nih veselih in žalostnih prilikah je do- naročniki „Narodnega lista" dobivali
»“ Prmodnjega tedna naprej £e.mov„ prijatelji Dij. kuhinje. — Vpokojeni številko dnevnika „Tabor na šestih župnik Frece v Petrovčah je ob svoji do osmih straneh z bogato vsebino! smrti določil Dij. kuhinjo za glavnega đediča. Posestvo in razne premičnine so se prodale za okrog 420.000 K in de-dar naložil kot glavnica. Rajni trgovec Kolenc je določil iz svojega premoženja 500.000 K za Dijaški dom. Umrl je nadalje v Ljubljani prof. Klešnik. kojega spproga je več let brezplačno vodila kuhinjo in tudi sama kuhala. Pravda se izpremene v toliko, da bo društvo odslej zaključilo svoje poslovno
nekrologov in slik raznih cerkvenih poglavarjev ter celo njihovih — mater. Obširno registrira razne svetovne dogodke, na mesto domačega pregleda pa prinaša misijonska poročila.
Naj ne mislijo gg. okoli Mohorjeve dražbe, da se spodfcikamo nad tem, če
nima vec, moramo ta čas dati mladini drugim potom priložnost za pouk v slovenskem jeziku.
Zato rabimo seveda denarja! V teh dneh bodo darovali naši nasprotniki neštete milijone za alkohol v proslavo »zmage«. A mi hočemo v spomin na
ni v koledarju obligatnega rodovnika nesrečni 10. oktober zbirati za izobra-dinastije, odločno pa protestiramo, da zbo naše mladine!
Mohorjeva družba in politika.
Knjige Mohorjeve družbe za I. 1922 izšle in se razpošiljajo 44.809 družabnikom. Mohorjeva družba je sicer cerkvena organizacija, nihče pa ji ne more odreči lepih zaslug za prosvetne po-vzdigo našega ljudstva. To ji lojalno
gotovi ljudje, med njimi celo inozemci iz Celovca, na račun našega ljudstva demonstrirajo svoje osebno neraspoloženje napram jugoslov. dinastiji in državi. Mi naravnost trdimo: neraspoloženje, ker si drugače ne moremo razložiti dejstva, da koledar niti z besedico ne omenja dogodkov, kakoršnim je v habsburški državi posvečal cele strani. Če se odgovorni gg. pod protektoratom krškega škofa v Celovcu ne morejo navduševati za našo dinastijo in državo — bi se nam to ne zdelo čudno, ne gre pa, da špekulirajo s svojim pseudorepublikanstvom (ali
Kot odgovor na oklic so nasprotniki pričeli z zbirko denarja v tednu od 3. do 10. decembra. Ta teden imenujejo »Grenzlandsvoche«. Grenzland = dežela boja. Boj se bo vršil v tekočem tednu na razne načine: delo mladine, narodno obrambno delo, zbiranje daril. Zbrane svote dobe šole v slovenskem delu Koroške, kot božični dar. Časopisi bodo prebivalce vsak dan opominjali na požrtvovalnost.
Delo vodi »Karntner Arbeitsring«, ki je sestavljen iz sledečih društev: Nemški Sobni verein, Sudana rk, Karntner Landsmannschaft, Kiimtaer Hei-
matdienet, Verein d. Reichsdeutschen, Verein der Sudeten deu tsehen, Bund eter Kanaltaler, Bund der Miestaler, Verein der Gottscheer, Andreas-Hofer-Bund, Tum verein, Velksbrldungs-verein, Marzklub.
Bodemo li Slovenci, ki smo svobodni, šli mirno preko tega oklical Odreči mo se vsaj enemu litru vina, ter darujmo •■znesek za mladino na Koroškem! Narodno-obramibna društva bodo gotovo v svoji požrtvovalnosti, kadar pride liter za litrom na mizo, pridobile vesela srca za kak dar koroški mladini! Ne pustimo naše Koroške same v boju za svojo mladino!
Dopisi.
Zidanmost. V nedeljo so našli v go-vdu tukajšnje cementarne obešenega nekega Roberta WeMa iz Maribora. Kakor se je -zaznalo iz njegovih listin, je bil odpuščen 25. listopada iz vojaške službe, ter 22 let star. Vzrok samomora ni znan. — Pri nas se je pojavil v več slučajih legar, ter jako pogrešamo zdravnika.
Zidanimost V pondeljek je tukajšnje orožništvo aretiralo nekega Slavka Kašaja, ki je pod imenom Zazarm, gostilničar in trgovec, več dni tukaj popivaj ter izvabil od natakarice Polome Stušek 18.025 kron, češ, da jo bo poročil. Dotičnik je oženjen delavec v Hrastniku ter tudi osumljen tatvine. — V sredo se je vračal delavec j. žel. Anton Peklar vinjen domu proti Suhadolu. V svoji pijanosti je hotel premočiti v nekem kozolcu; ko je lezel po lestvi navzgor, je izgubil ravnotežje ter padel tako nesrečno, da je bil takoj mitev.
Loka. Za naš gasilni dom je nabral g. Franjo Pribik 69 dinarjev, za kar mu izreka gasilno društvo iskreno hvalo.
— Gornja Radgona, Po večletnem službovanju v Ragoni in Gornji Radgoni je bil premeščen v Celje tukajšnji poštni kontrolor g. Jernej Vengust, poveljnik požarne bram.be in odbornik Jugoelov. Matice.
Gnštanj. Proslava 1. decembra se je vršila v sokolski telovadnici. Po slav-ioostznem govoru brata Verdikona je nastop lilo članstvo, moška in ženska deca. Izvajale so se Mumikove vaje in vaje članic od vsesokolskega zleta. — Dečki so telovadili s palicami, dekleta « obročki. K telovadbi je sviral man orkester »Pevskega in godbenega društva« v Guštanju. Po telovadbi so otroci - Sokolići predstavljali prav dobro igro »Škrati«. Pod vodstvom učitelja Gačnika je deea zapela več dobro u-ihranih pesmi. Obisk telovadne akademije je bil izborn, kar znači, da se pre-ibdvalatvo zanima za telovadbo. Želeti bi bilo, da bi svojo mladino bolje zaupali Sokolu. Društvo pa je lahko zadovoljno z uspehom.
Božičnica obmejni deci!
Božič — dan veselja starih in mladih, m bliža. Vse se pripravlja, da čim lepše praznuje ta dan. Marsikatera šola v zaledju bo s pomočjo svojih mecenov priredila Božičnico z obda.rovanjem ubožčkov. Žalostne so pa razmere na naših hribovskih šolali ob severni državni meji, kjer ni prijateljev in mecenov, ki bi priredili deci tako slavnost z obdarovanjem. Najskrajnejša slovenska obmejna šola je pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu 907 m visoko v hribih, tik državne granice. Trirazredni-oa z 160 učenci komaj životari, ker ni prispevkov in ne učnih pripomoč-kov, otroci (80% ubožnih kočarjev) ni-majo niti obuvala, niti obleke za šolo. ®°8etlna, komaj 100 korakov oddaljena avstrijska šola, pa je z vsem dobro založena.
»Sohuiverein« skrbi za to svojo postojanko kar najbolj, ob letošnjem božiču priredi 35 učencem te šole 'Slovencem!) obdarovanje z oblačili in šolskimi potrebščinami. Ker je ta akcija očividno naperjena proti nam. je naša sveta dolžnost, da delovanje »SchuJverema« paraliziramo! V nede-iio 17. decembra nameravamo prirediti »Obmejno božično slavnost« z obdaritvijo vseh naših šolarjev. Ker pa sami ne premoremo ničesar, se lem potom obračamo na vse prijatelje obmejnega šolstva z vljudno prošnjo za po-
moč! Usmilite se revne obmejne dete, katero čaka naloga, da kot zavedni Jugosloveni čuvajo našo državno mejo. V zavesti, da jih podpira širša javnost v zaledju, bodo z veseljem vršili svojo nalogo kot zvesti Jugosloveni. — Dobrodošel je vsak najmanjši dar v denarju, obleki, obuvalu ali šol. potrebščinah. Darove za »Obmejno Božičnico pri Sv. Duhu« iz prijaznosti sprejema in priobčuje uredništvo »Tabora«. — Šolsko vodstvo Sv. Duh na Ostrem vrhu, p. Selnica ob Dravi.
Koroške novice.
Gnštanj. Volilni shod so imeli socijalisti minulo nedeljo. Vseh poslušalcev se je zbralo okrog 60. Govorila sta pekarski mojster Koren in tajnik Goi-majer, oba iz Celja. Najbolj raztogotil se je sodrug Golmajer, radi tega, ker so si upali meščani postaviti rudečkar-jem po robu. »Mesarčki, peki in obrtniki nimajo pravice postavljati lastno kandidatno listo,« tako jo zaklical. Mi pa nismo tako ošabni in mislimo, da po zakonu lahko vsakdo postavlja liste, kakršne hoče! Ce imamo pravico plačevati davke, imamo tudi pravico voliti svoje ljudi. Kolikor nam je znano, delavci v jeklarni, kolikor niso hišni posestniki, ne plačujejo ne občinskih in ne šolskih doklad, nam torej nimajo pravice odrekati lastno kandidatne liste. Ali je vas strah! Ne bojte se, ne bodemo radi tega znižali cene masti ali moki, da bi s tem nalovili volil ce, kakor se je na shodu trdilo — kdor je za nas, je itak za nas in tudi nihče od volilcev ne zahteva kaj takega od trgovcev. Kar se tiče trgovine, bodite pa lepo mirni. Vi imate svoj konzum, imate svoj tovarniški konzum, kaj se potem toliko repenčite! Meščani od delavcev prav nič niso odvisni — gostilno imate sami svojo, trgovino svojo, mesarijo svojo! Pustite nas meščane torej pri miru! Vi meščani pa si zapomnite plemeniti izrek sodruga! Naj ne bo tržana, ki ne glasuje za meščansko listo! Meščan za meščana — delavec pa za delavca, pustimo vsakemu svoje.
Guštanj. (Umor.) Minulo zimo so našli obešenega posestnika p. d. Pušnika (Andrej Havli) na Selovcu. Sedaj pa je izpovedala njegova žena, da ga je umoril njegov sin s svojo ženo in nato obesil. Orožniki so oba prijeli in gnali v zapor.
Avstrijci izropali šolsko poslopje.
Razmejitvena komisija je priznala nam vas Libeliče in šolo Tune]. Ko so pa naše oblasti prevzele šolo v Tauelu, je bila tudi ta, kakor libeliška, popolnoma izropana. Odneseno je bilo: vsa šolska oprava, kakor klopi, omara, tabla, stoli, mize, pljuvalniki, vsa učna sredstva, kakor učila, slike, zemljevidi, knjige, knjige šolarske in učiteljske knjižnice, vsi uradni spisi. V sobi šolskega voditelja je podrta peč in se vidi, da se je to pred kratkim zgodilo. Tudi v šolski sobi, ki je bila namenjena za drugi razred, manjka peči. Pobitih je tudi mnogo šip. Šola je bila izropana na povelje libeliškega župana. Nekaj stvari je shranjenih menda v Sorgen-dorfu (pivovarna grofa Thurna), nekaj Pa v Pliberku. Nerazumljivo je, da Avstrijci vse lahko store — naša vlada pa vse to mimo gleda in nima sredstev — da take nepravilnosti prepreči oziroma popravi. Kako pride prebivalstvo k temu, da mora šo enkrat nabaviti predmete, kot jih je nabavilo svoj čas? Li res ni sile, ki bi primorala koroško vlado, da vrne ukradene predmete šoli v Tunelu, šoli v Libeličah, občini v Libeličah in požarni hrambi v Libeličah? Potem pa pišejo v svojih listih, da smo mi balkanei! Opozarjamo naše poslance na ta škandal.
Ureditev obmejnega prometa.
Sporazum, ki je bil sklenjen spomladi letošnjega leta med našo avstrijsko vlado glede obmejnega Prometa, vsebuje nekatere splošne določbe, glede kate:ih je bilo treba določi ,i še podrobnosti Tako na primer niso b:!i dolom ni prehodi, čas prehoda, ter količina blaga, ki se lahko brez carine prenese b: enega obmejnega pasu v drugi. — Končne je bilo treba reši n še nekatera carinsko-tehnična vprašanja in
urediti zadeve, ki so v zvezi z državno mejo. Treba pa je bilo odpraviti tudi razne težkoče, ki so nastalo pri praktičnem izvajanju sklenjenega sporazuma. V mesecu septembru se je sestala posebna komisija, ki je obhodila, kakor smo svogoas poročal), vso obmejno črto od Monoštra do Pece na Koroškem ter se je na licu mesta prepričala o obmejnih razmerah. Tako je bila vsem prebivalcem v obmejnem pasu dana prilika, da izjavi jo svoje mne-nije in sporeče svoje želio. Koncem oktobra se je komisija sestala v Gradcu k zaključni seji, in po Mdnevnem pogajanju se je prvotni sporazum izpopolnil in izboljšal.
Sprejete so bile sledeče izpopolnitve: Obmejni pas se je na obeh straneh natanko določil in omejil. Na jugoslo-vnski strani obsega obmejna cona sledeče občine: Murska Sobota, Sv. Jurij ob Ščavnici, Sv. Benedikt, Negova, Rečina/ Gasteraj, Sv. Jakob. Vukovski dol, Jarenina, Pesnica, Lajtersperk, Karčovina, Kamnica, Ruše, itd. Maribor ne spada več v obmejno cono.
Glede množine carine prostega blaga se je sklenilo, da je dovoljena za prosti promet samo ona množina v sporazumu določenega blaga, t. j. večinoma poljedelski pridelki, ki jo potrebuje dotični prebivalec obmejnega pasu za svojo lastno uporabo. Tako na pr. lahko izvozi preko meje toliko drv, kolikor jih porabi v enem letu. Istota-ko toliko sena, slame, itd., kolikor rabi za svoje gospodarstvo. Mesa je rlovo.je-no nesti preko meje dnevno 2 (dva) kg, moke dnevno 5 (pet) kg. Dvolastniki lahko spravijo preko meje v kraj svojega stalnega bivališča vse pridelke s svojega zemljišča ali posestva onstran državne meje. Denarja smejo jugoslovanski državljani vzeti preko meje mesečno do 3.000 dinarjev, avstrijski državljani pa vsakokrat do 200.000 aK. Če imajo obmejni prebivalci ooravke pri jugoslovenskib oblasteh v Ljutomeru, Sv. Lenartu ali v Mariboru, lahko na podlagi legitimacije prekoračijo mejo. Dvolastnikom izda poleg navad-dne legitimacije carinska oblast še posebno legitimacijo, ki pa jo mora vioi-rati oblast sosedne države. Te legitimacije so vel ja vne po eno leto. Osebe, ki uživajo glasom sporazuma posebne u-godnesti, kakor zdravniki, duhovniki, babice, obrtniki, itd. dobe razen tega, še posebne izkaznice, s katerimi lahko vsak čas prekoračijo mejo brez poprejšnje prijave in na vseh dovoljenih pro-hodih. Posebno izjemo tvorijo pri tem obrtniki.
Meje so lahko prekoračijo samo od solnčnega izhoda do solnčnega zahoda ter se mora to vedno navesti v urah.
Dvolastniki lahko ob času setve in žetve prekoračijo mojo tudi izven tega časa, vendar pa morajo to p>rej naznaniti pristojni oblasti. Sezonski delavci smejo svoj zaslužek v naturalijah brez pristojbin nesti preko meje. Prenašanje blaga vkupčijske svrhe je najstrožje zabranjeno in se opozarja obmejno prebivalstvo, naj se v lastnem interesu strogo drži predpisov, ker bi lahko vsako kršenje določb imelo za posledico ukinjenje tega obmejnega prometa.
Po novih določilih smejo obmejne železnice uporabljati pripadniki obeh držav, kar doslej ni bilo dovoljeno.
Prehodi so določeni v štirih skupinah. V 1. skupino spadajo carinska pota prvega rozreda: Gornja Radgona-Radgona, Gornji Cmurek-Cmurek, Sv. Ilj—Špilje, ter železniški progi Sv, Uj-Špilje in Gornja Radgona—Radgona. Na teh točkah je dovoljen absolutni promet.
V	drugo skupino spadajo prehodi: Sv. Ana—Sinnersdorf, Jako var—Zel-ting, brodi Purkla—Schirndorf (??), Si.zijski vrh—Weiteinsfeld in Selnici— Tjeicheudorf. Na teh mestih prekoračijo imjo obmejni prebivalci in dvolastniki z dovoljenim blagom.
V	tretjo skupino spadajo brodi Gos-dorl—Rosshof, Lichenhof, Leitersdorf, Volersdorf, katerih pa se smejo posluževati samo dvolastniki. Četrta skupina prehodov v tem delu ne pride v poštev.
Sočasno z ureditvijo obmejnega prometa, ki stopi v veljavo po ratifikaciji v Beogradu in Dunaju, © bil dosežen tudi sporazum glede raznih drugih obmejnih zadev. Tako se je sklenilo, da ostanejo cerkvene zadeve do končne ureditve in rešitve tega
vprašanja neizpremenjene. Prebivalstvo, ki spada pod župnijo preko meje, se ne sme zadrževati pri izpolnjevanju svojih verskih obredov in dolžnosti. Te velja predvsem za pogrebe in obisk službe božje v cerkvah onstran meje. Vodne zadeve se rešijo po medsebojnem sporazumu prizadetih.
Obmejni promet bo nadzorovala posebno komisija, obstoječa iz zastopnikov obeh držav, ki bo reševala tudi nastale spore v obmejnem prometu.
Gospodarstvo.
Kako moramo ravnati z letošnjim vjnom ?
Vinogradniki! Letošnja vina se večinoma ne drže. Nekatera na zraku porja-ve, mnoga vina se pa pri natakanju tudi vlečejo. Kaj je temu vzrok? Letošnje skrajno slabo vreme med trgatvijo, ker je prišlo v vino veliko zemlje, gnilobe oz. k varljivih glivic in bakterij, ki so edini povzročitelji omenjenih bolezni v njem. Kako se je treba nam ravna®:
1.	Vino moramo pretočiti in sicer letos preje kakor druga leta. (Prve dni decembra.) S tem smo odpravili največjo nevarnost oz. nesnago iz vina.
2.	Pred pretakanjem nam je napraviti poskus na stanovitnost vina in sicer vsak sod posebej s tem, da vzamemo za poskušnjo po 1 kozarec vina in ga denemo na svetlo. V slučaju, da vino porjavi v njem, moramo žveplati. Vzeti je za polovnjak (3 hi) % do V« treščice azbestnega žvepla, ki tehta 20 gr (25 treščic gre na % kg); sicer odvisi količina žvepla od stanovitnosti vina samega. Na vsak način naj se pa žvepla dvakrat, polovico, ko je sod še prazen, drugo pa, ko je soid na pol poln.
3.	Ako se vino vleče (kakor olje), potem naj se ga pri pretakanju močno prezrači (skozi cedilo, sito), seveda se mora obenem tudi zmerno žveplati. Mnogokrat se tako vino noče spomladi čistiti, potem naj se doda vinu 10 g tanina (čreslovine) na 1 hi, in Arez par dni sc? pa čisti z želatino (10 do 15 g želatine na 1 hi).
4.	Vnovejšem času rabimo tudi z u-spehom — »natrijev bisulfit« (bel prah, ki močno diši po žveplu) namesto žvepla. Ako smo vino premalo žveplali ali celo pozabili žveplati in je vino v sodu porjavelo, potem rabimo bisulfit in sicer od 2 do 5 g na hi. Bisulfit se raztopi v. vodi (en četrt litra vode) ter se vlije v sod, (kateremu smo odvzeli škaf vina), se dobro premeša, zalije in zabije. V vinu se namreč potem razvije is® hiid plin, kakor če bi žveplali, kateri uniči vse kvarljive bakterije v njem.
5.	Sode moramo držati vedno polne in snažne.
6.	Žveplana viha je piti šele po 6 tednih po žveplanju, pretakanju, ko se žveplo izgubi iz vina (vsede na dno.)
(»Kmet. List«)
Gnoj moramo pridelati!
Pri nas ni nobenega pravega (ravnanja z gnojem. Gnoj, se zmeče na kup im tam pusti ležati, dokler ga ni trefba voziti na njive. iGmoj smatramo slej kot prej za hlevski odpadek, ki ne potrebuje nobenega posebnega dela. Če je gnoj slabše ali boljše kakovosti, je to posledica bolj ali manj ugodnega vremenskega vpliva. Tako se navadno mislL
To je pa pogrešno stališče! Res je hlevski gnoj iz živalskih odpadkov, toda vrednost njegova — in na tej, nami mora biti. predvsem 'ležeče. — spi pri e-makem gnoju močno izpneminja in obrača po tem, kako mi z gnojen# ra vnamo. Saj ni vseeno, ali ga rpuatlipo nemarno ležat i, tako kakor ga zmečemo na gnojišče, ali pa ga na ,gnojišču obdelujemo. Zanemarjen gnoj hp. znneraj slabši kakor pa gnoj, s katerim urno pravilno ravnali.
Če booemo imeti 'dober gno* potem* ga moramo pridelati Sami maaraiBO namreč .pomagati, da se napravi dober gnoj, da se gnoj med ležanjem pravilno razkraja in prav pretvarja v dober gnoj. Skrbeti menama da W v gnojnem krapu le toliko araka, toplote im vlažnosti, kolikor je» teh pogojev za ugodna, razkroj potrebp, škrbeti na tudi za to, da se gnoj (po celem kupra epaikpmemo ugodno razkraja. Zaradi tega me smemo trpeti, da nam leži gnoj, kakor ga ravno namečemo, po vsakem, kidanju, ampak mi moramo gnoj pa
ivsakem kidanju enakomerno poravnati in potlačiti^ tako , d.a leži po celem faupu enakomeiiio iapostavljen vsem vplivom araka in vremena. Če [bomo z gnojem tako ravnali, potem bomo gnoj pridelovali in pridelovali bomo boljši gnoj, kakor ga dobivamo sedaj. Gnoj bo postal naš pridelek in ne bo zgolj odpadek, za kar ga danes smatramo.
'Hudi gnoj .treba pridelati!
Premovanje govedi na Štajerskem v letu 1922.
Vsied pomanjkanja krme, ki je nastopilo po budi snši in iz tega izvirajoče slabe kakovosti goveje živine, se premovanja v letu 1921 niso vršila. V to namenjena denarna sredstva so se obrnila za vzdrževanje najboljših in najlepših starejših plemenskih bikov in je ta način uporabe pni danih razmerah na splošno gotovo več koristil.
iNič kaj boljše niso bile prehranjevalne razmere letošnjo jesen; vsied pomanjkanja krme je živina bila v jako bornem, stanju. Radi tega ni imelo pomena splošnih premovanj v velikem številu prirejati. Pač pa so se po Sloveniji na jesen vršila lieancovanja bikov združena s premovanjem najboljših plemenjakov, ker upamo na ta način rešiti zopet nekaj starejših bikov pred predčasno odprodajo.
Splošna pregledovanja in premovanja goveje živine, pri katerih je bil dognan tudi ženski materijal, so se vršila letošnjo jesen na Slov. Štajerskem in sicer ste tu bili dve: v Št. Jurju ob juž. žel. ter okrajno premovanje v Ma-rembergu.
Misel zadružnih premovanj je bila Iptos jako srečna. Pri zadružnih pre-movaujih dobe odlikovanja le oni živinorejci, ki so s svojim trajnim delom prispevali k napredku živinoreje, med tem ko so priznanja pri okr. premova-njih včasih lahko bolj od naključja odvisna, iker se podeljujejo tudi za slučaje, torej ue za trajne uspehe.
Kako lepa je bila razstava govedi v Št. Jurju Ob južni železnici, katero je priredil živinorejski odsek tamošnje kmetijske podružnice. Je to najmlajša., pa veliko obetajoča žvinorejska organizacija. Letošnjo pomlad se je vršil vpis najboljših živali v matično knjigo in že letošnjo jesen je podružnica uprizorila razstavo vpisane živine. To se je zgodilo ob priliki obiska srbskih kmetovalcev, ki so bili polni hvale o razstavljenem materijalu. Naloga odseka je delovati na zboljšanje mlečnosti Pri pomurski pasmi. Odsek živahno deluje Ob velikem zanimanju okoliškega prebivalstva. Razstavljene živali so nudile lepo sliko, zlasti, kar se rasti tiče. Osobito sta vzbujala zanimanje dva starejša bika, šestletni pšenične barve ter štiriletni sivec (lastnika Urlep ki Rozman). Živinorejski odsek ima hvaležno polje: Razven zvišanja mlečnosti bo treba delovati tudi na večje izenačenje zunanjih oblik. Vsekakor pa imamo tukaj že danes dobro vzrejevali-šče za plemenske bike pomurske pasme, s čemur je napravljen važen korak k osamosvojitvi.
Omeniti mi je še premovanje v Ma-renbergu, za katero se je tamkajšnji
okrajni zastop že tri leta potegoval. Pokazalo se je, da je bilo splošno pregl .‘čuvanje silno potrebno, kajti ugotovilo se je silno pomanjkanje dobrih bikov, navzlic temu, da so v okraju vsi pogoji za uspešen razvoj živinoreje dani. V okraj je treba zanesti le podrobno delo potom pouka in nasveta pri plemenskem odbiranju in pravilni vzgoji plemenskega naraščaja. Pridobiti je za rejsko delo boljše posestnike, ki naj začnejo med seboj tekmovati. Zaenkrat pa je neobhodno potrebno, spraviti v roke zanesljivih rejcev nekaj dobrih plemenjakov. Okrajni zastop se je izjavil pripravljenega v to svrho tudi denarno žrtvovati k nakupu plemenjakov.
Pri vsakem premovanju je imel živinorejski referent primeren poučni govor o utisih premovanja ter dajal nasvete za nadaljno delo.
M koncu poročila naj omenim še sledeče: Letošnja premovanja so jasno pokazala vrednost orgaiiziranega podrobnega dela. Materijal pri živinorejskih zadrugah nas je o tem zadostno prepričal. Za tako delo pa ni treba ravno zadruge, opravljajo ga lahko živinorejski odseki pri občinah ali podružnicah, glavno Je, da se začne delo pravilne plemenske od-bire in nabava dobrih plemenjakov resno in smotreno izvrševati. Samo besede danes ne zadostujejo več, treba praktičnega izvajanja. Kjer si krajevni faktorji niso na jasnem, želijo pa napredka ter se podrobnega dela ne ustrašijo, naj povabijo pilistojnega živinorejskega inštruktorja ali okrajnega ekonoma, ki bo dal podrobna navodila.
Niso bile mnogoštevilne letošnje živinorejske prireditve na Štajerskem, a vršile so se večinoma v oporiščih naše živinoreje in zaradi tega silno važne, če bomo imeli enkrat doma dobro urejena vzrejevališča, prestali smo najhujšo krizo v naši živinoreji, kajti dosegli smo delno osamosvojitev tudi na tem polju. Dosedaj so boljši naši živinorejci v številnih slučajih dokazali, d aznajo tudi oni vzrejati dobre bike, ki se lahko pokažejo pred vsakim še tako kritičnim očesom. Dal Bog, da najdemo med živinorejci še dosti razumnih in pridnih sodelavcev, ki bodo svoje zmožnosti postavili v službo domače živinoreje. To je domoljubno delo prve vrste, v korist kmetskega stanu, kakor tudi ugleda naše pokrajine, od katere pričakujejo naši južni bratje z vso pravico potrebnega napredka in novih poubd.
Inž. Josip Zidanšek, živinorejski nadz. *
— Ameriška moka. V Ljubljano je zopet prispela večja količina ameriške moke, ki se prodaja na drobno po kron 23.50.
— Glede izvoznih carin se je v fin.
ekonomskem komiteju ministrov sklenil načelni sporazum, da se carina za težke svinje znatno poviša, za prašiče šibkejših pasem se določi zmernejša carina, enako od zaklanih svinj, ke terc izvažajo klavnice in mesarski obrti, ki so stalno nadzorovani, za mast se pa vpelje visoka carina.
g Žetev duhana. Po podatkih, ki prihajajo monopolni upravi, je soditi, da letošnja žetev po svoji količini ni ravno najboljša, vendar pa kvaliteta precej nadkriljuje lanski pridelek, na-
kar je posebno vplivala letošnja suša. Letošnji pridelek bo znašal krog devet milijonov kilogramov tobaka. Polovico celokupnega pridelka odpade na Srbijo in črno goro, ki pridelata nad tri in pol milijona kg. Na Bosno in Hercegovino bo odpadlo približno dva milijona kg. V Dalmaciji je žetev nekoliko slabša ter se računa na 1 milijon kg. Na Hrvatskem in v Slavoniji se bo pridelalo krog 40.000 kg, pri nas v Sloveniji pa približno 35.000 kg.
— Svetovna produkcija sladkorja. Računa se, da se bo v letu 1922-23 pridelalo na celem svetu 178,240.000 stotov več, kakor letos. To pa radi tega, ker se je v Evropi povečalo pridelovanje sladkorja.
— Priglasitev zasebnih žrebcev k licencovanju. Na podstavi zakonitih predpisov o licencovanju žrebcev razglaša pokrajinska uprava za Slo verni jo oddelek za kmetijstvo, da morajo lastniki žrebcev, ki nameravajo v prihodnji plemenilni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, priglasiti te žrebce najpozneje do 15. dec. 1922 pri onem okrajnem glavarstvu (politični ekspozituri, mestnem magistratu), v čigar okolišu je žrebec postavljen. Pri priglasitvi žrebca, ki se izvrši pismeno ali ustmeno se mora obenem naznaniti: a) ime, priimek in bivališče žrebčevega lastnika, b) pasmo, rod, starost in barvo, kakor tudi kraj, v katerem stoji žrebec. Opozarja se, da se za žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlokrvne žrebce pod tremi leti splošno ne daje dopustilo za spuščanje. Svoječasno se bo razglasilo, kje in kdaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila (licenco).
g Gospodinjski tečaji po deželi. Od delek za kmetijstvo je priredil v letu 1920-21 in 1921-22 skupaj 29 gospodinjskih tečajev po deželi s skupnim številom udeleženk 525. L 1920-21 se je vršilo 15 tečajev s 274 udeleženkami in L 1921-22 pa 14 tečajev s 251 udeleženkami. Od teh odpade na Štajersko 22 tečajev s 397 gojenkami in na Kranjsko 7 tečajev s 128 dekleti. Ka-ker se vidi. se Štajerci bolj potegujejo za te tečaje kakor Kranjci. Letošnjo jesen se je otvorilo 6 takih tečajev in sicer v Radovljici in v Leskovcu pri Krškem, v Gotovljah pri Žalcu, v Konjicah, v Št. Janžu na Dravskem polju in v Beltincih v Prekmurju. — Prihodnji tečaji se prično z mesecem januarjem. Ti tečaji trajajo po 10 tednov. Poprečno število deklet, ki ob-iskujejo te tečaje, znaša za en tečaj 18.
Izpred sodišča.
Maribor, 29. novembra.
Tatvine.
Sedemindvajsetletni, v Vintairov-ce, okraj Ptuj, pristojni delavec Karl Murko, ki je že petkrat radi tatvine predkaznovan, je ukradel Ivanu Kozjaku v Vuhredu sekiro, Antonu Plečko pa leseni kovček, v katerem so se nahajali čevlji im perilo v skupni vrednosti 2000 K. Obsojeni je bil radi hudodelstva tatvine na 3 mesece težke ječe.
16 letni Viljem Verzel, mizarski vajenec v Pavlovskem vrhu, okraj Ormož, se je učil meseca februarja mizarske obrti pri mizarskem mojstru Petru Jaušovec v Gradcu. Dne 18. februarja je zapustil svoje učno mesto. Pri tej priliki je odnesel svojemu sovajencu Ferdinandu Ilue-merju zimsko suknjo in srebrno uro z verižico v skupni vrednosti 40.000 avstr. krom. Suknjo je v Gradcu prodal, denar pa zapravil. Z ikradeno uro je pobegnil k svojim st,arišem v Studence pri Mariboru. Uro so sta-riši poslali nazaj. Trafikant Klip Hauptman v Studencih je dne 19. a-prila izročil Viljemu Verzel znesek po 5814 K 50 vin. z naročilom, da nakupi in prinese iz Maribora tobačnih izdelkov. Izročeni denar pa je fant na prigovarjanje nekega Josipa Pajma-na, ki je baje pobegnil v Avstrijo, zapravil in po izvršenem dejanju pobegnil. Dne 21. oktobra pa je malopridnež v Pavlovskem vrhu, kjer je bil nazadnje kot mizarski vajenec, u-kradel Štefanu Verzelu srebrno uro, suknjo, klobuk, par starih čevljev in 3600 K gotoovine. Okrožno sodišče ga je nagradilo s šestimi tedni težke ječe.
Nepošten najditelj.
Posestnik Franc Pintarič iz Središča, je našel sredi meseca maja na cesti iz Ormoža proti Središču od Franca Rubiušeka zgubljeno denarnico z vsebino 1205 Din. 50 p. Sto dinarjev je dal svojemu pastirju, ki je bil kritični dan ž njim, da bi molčal, bočim je ostali denar obdržal sam. Pastir pa ni molčal in je zadevo naznanil. Pred okrožnim sodiščem je bil Pintarič, ki mu očitano dejanje prizna, obsojen radi hudodelstva goljufije na 2 meseca ječe.
Verziran tat.
Tridesetletni čevljar Josip Muršec iz Apač, okraj Gornja Radgona, ki je že trikrat radi hudodelstva tatvine predlcaznovan, je bil pred okrožnim sodiščem obtožen radi hudodelstva tatvine in prestopka poneverbe ter goljufije. Vkradel je dme 29. avgusta svoj* sestri Jožefi Osterc v Lijaše vcih srebrno žensko uro, orglice in 120 K denarja. Dne 26. septembra pa je odnesei svojemu bratu Alojzu Muršec v Kupe-tincih nove čevlje, eno obleko, usnjate gamaše, srebrni prstan, petkronski tolar in denarnico z 2200 K gotovine. Pri Katarini Bockaj v Bakoveih pa je dne 5. oktobra pobral svilen naglavni robec, moško srajco in usnjato denarnico. Dan poznej je obiskal Ivana Gyb-reka v Rakičanu, kateremu jo odnesel denarnico z 250 K gotovine in 10 fotografij. Antonu Jančarju v Bukovcih je poneveril 6 jermenov za konjske vajeti v vrednosti 600 K in Alojzu Jančarju v Apačah pa izvabil par 1000 K vrednih čevljev. Sodišče mu je prisodilo 10 mesecev teške ječe.
Razno.
— Srečno mesto. Zaključni računi gospodarstva mestne občine osiješke, izkazujejo za upravno leto 1921. suficit 11,579.838 K. To je menda pač edino mesto v naši državi, ki nima deficita;, ampak suficit-

Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju
»P E T O V I

Izdeluje vsakovrstno usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. s Cene nizke, postrežba točna.
Seno, slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja	63
ANDREJ OSET, Maribor, Aleksandr. c.57
posestvo
na prodal.
105 3-1


11 oralov dobre zemlje, hiša, gospodarske stavbe., od tega 4 orale najlepšega sadovnjaka, 7 km od od Maribora, blizu železniške postaje. Cena 200.000 Din. — Vprašati pri upravi lisa.
Last Narodnega konzorcija v Mariboru.-Tisk Mariborske tiskarne d. d. - Odgovorni urednik Vekoslav Špindler.