fLj« vsak dan razen sokol, nedelj j m praznikov. PROSVETA l Uredniški in upravnliki prostori: 2S5T South Lawndale Ave. i Jjsueti daily exeept Saturdays, | Sundajrs and Holidajra. M S1 V 9 ▼ Ju M A GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Office of Publieation: 2657 South Lawndale Ave. Tvlephonc, RockwrIl 4904 yeahxxxv. lista je $6.00 Kntcrvd m at Chic*«o. IlUnoia, mattar Janu«ry I«. INS. at th« poat-otfioa th« Act ot Concraaa ot March g. 1«T» CHICAGO. ILLm TOREK. 30. MARCA (MARCH 30). 1343 Subscription $1100 Yearly ŠTEV.—NUMBER 32 Acceptaneo for malling at »pecial rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct 3, 1917, authoriaed on June 4, 1918. ARETSKA LINIJA E JE SESULA V PRAH! Tri ameriške vojaške kolone začele prodirali proti Sredozemskemu morju po okupaciji Fondouka, osiščne baze v Tuniziji« Zavezniške čete se bližajo Rommelovi obrežni črti, Agentura DNB priznala umik nemških čet iz krajev v severni Tuniziji.—Nemške čete, ki to skušale prekoračiti reko Doneč, vržene nazaj. Rusi izvojevali nove uspehe v bitkah z Nemci na kavk%ški fronti. Ameriški letalci sestrelili 25 japonskih letal Zavezniški glsml stan V ae- fc Afriki. 29. marca. — Ma-etska linija v južni Tuniziji je ila zdrobljena! Rommelova tika armada se umiče na seri Čete angleške osme arma-so že zadnji petek prodrle maretsko črto in v nasled ijih dveh dneh so padle posto-e Mareth, Matmata in E1 lamma; vse močne utrdbe na iretski liniji so danes v rokah ime angleške armade. Medtem prodirajo od zapada ameriške de proti bazi Gabesu na obrež-Tunizije in angleške bojne idje bombardirajo Gabes z mor- i Zivasniški stan. Afrika. 29. iirca—Rommelovo obrežno čr-9 v vzhodni Tuniziji ograža pet zniških kolon. Tri ameriške done prodirajo proti Sredo-snskemu morju od Fondouka, tfčne baze, katero so včeraj ipirale. Fondouk je oddaljen milj od Karouana in 52 milj d Sousse, osiščne mornariščne ne. Francoske čete prodirajo pro-morju po ravnini ss stvcpo- ipadm strani doline Ousseltije. kapele so že do točke, ki je od-iljena samo 50 milj od Sousse. ladaljnja ameriška kolona je sedla ozemlje pri Graibi, ne-eč proč od obrežne ceste, ki ija Gabes s Sfaxom. Ameriška sila, kateri povelju-general George S. Patton, je rodrla dvajset milj daleč in je ddaljena le nekaj milj od Kai-ouna, muslimanskega svetega sita, kjer so Nemci zgradili jaško letališče. Razdalja med tm mestom in Sousso, tretjo jvečjo osiščno zalagalno bazo, 32 milj. Francoske vojaške straže so »pele do vznožja hribov na riiodni strani Kairouna skoro rez odpora s strani sovražnika, glasi uradni komunike. Rom-lova sila je zbrana na ozkem ozemlja med Gauterijskim Plazom in Gabesom. Operacije zavezniških čet na opmm proti osiščni sili podpi-»jo bojna letala z bombardirajo vojaških pozicij. V sever-' Tuniziji so v akciji kolone htske 0>sme armade. Nemške I ** M |H)veljstvom generala krgena von Arnima so bile vr-* nazaj v bitki z Angleži v ■torju pri Djebel Aboidu. Ameriški letalci so bombardi-(JS1^ne militaristične na-[*Ve v ('abesu in osiščne pozi-K (verovzhodni strsni V spopadih v zra-P *J sestrelili šest nemških le-i pa so izgubili eno le- *' n k ;j (asniška sgenturs 1 priznala, da ao se nemil irh "maknile iz krsjev v JI r*>d točo izstrelil brr topniikih enot. Da-Wm ' finala, da so ameriške W ' • strategične pozi-rr,,knassyjskem sektorju. rnarca^—-JfaciJske ■ ' K '» hku&ale prekoračiti mfr ' • " na vzhodni strani •«"jmskega Jeklar so bile vržene y ' ■' uradni komunike. ^ Dopis nik časniksrske agent ure Rey nolds poroča, da je Nemčija prevzel« italijanako bojno mornari co po konferenci med admira lom Karlom Doenitzom, vrhovnim poveljnikom nemške mornarice, in admiralom Arturjem Riccordijem, poveljnikom italijanske mornarice. Prvi Jo prev7 sel poveljstvo obeh mornaric. Angleški krogi pravijo, da poročilo Še ni potrjeno, dočim opazovalci polagajo veliko važnost naznanilu, kj ga je objavila nem Ška časnikarska agentura DNB, da sta ae admirala na konferenci sporazumela o vlogi osiščno mornarice v prihodnjih mesecih. Mnenje prevlsduje, da naznanilo prikriva neihško prevzetje i-talijanske bojne mornarice. Ako ao Nemci, kakor trdi poročilo, prevseli italijansko bojno mornarico, bodo morda italijanski mornarji oetali na ladjah, toda nemški mornarični častniki bodo imeli glavno besedo v poveljstvu. Italijanska admiralite-,a bo le povedala mornarjem, ca j morajo storiti. Nov rekord gradnji ladij i * Enajst ladij igraje-nih v 24 dneh 2S. marca kimat rukrllL j^iil lmlčna |Ceerney. N. J Nov rakeed v je bil doaeien v ladjedelnicah Federal Shtpbullding Co. Te so zgrsdile enajst lsdij v 24 dneh. Štiri bojne ladje ep bile apu-ščene v morje v Kearneyju, dve pa v Port Newarku. Tem je sledilo pet rušilcev. Ceremonij so se udeležili visoki uradniki mornaričnega de-parmenta. Ladje so dobil«1 imena mornaričnih častnikov. Cilejci aplavdirajo ameriškemu podpredsedniku Santiago, Čile, 20. marca. — Okrog BO,000 ljudi ae Je udeležilo shoda, na katerem je govoril ameriški podpredsednik Henry A. VVallace. Ti ao mu plosksli, ko je izjsvil, ds je čtlejsks republika članica Združenih narodov in da bo kot taka ostala do končne in popolne zmage zaveznikov. VVallace Je v razgovoru z repor-tei ji izjavil, da ni pričakoval, da se bo tako velika množica zbrala na shodu, da sliši njegov govor. To je bils demonstracija njihove vere v zmago Združenih narodov. Dalje Je rekel, da so je na potovanju po drŽavah Južne A-rnerike uveril, da prebivalci teh so na strani demokracij v tej vojni. Kontrola delavskih unij v Coloradu Denver, Colo., 20. marca. — Obe veji državne zbornice sta o-dobrlli zakonski načrt, ki določa strožje državno nadzorstvo delavskih unM In odpravo nekaterih stavkovnih metod. Unije se bodo morale inkorporlrati, podvreči kontroli državne industrijske komisije In objavljati finančno poročila. Načrt je bil odobren tik pred zaključenjem zasedanja državne zbornice. Pet ien za vsakega Angleia po vojni lxmdon, 29 marca. C. E. M. Joad, znan filozof, pisatelj In profesor na londonaki uniserzi. je objavil članek v listu Dis-pateh, v katerem trdi, da eno-ženstvo ni zadovoljivo. On Je su gastiral mnogoženatvo po vojni in revizijo poročnih zakonov, da ostra obsodba umora poljskih socialistov Ehrlich in Altmr niila bila Hitlerjeva agenta IZJAVA PREDSEDNIKA INTERNACIO-NALE London. 20. marca.—Poslanica, ki bo poslana voditeljem unij Ameriške delavske federacije in Kongresa industrijskih orgsnl-zueij, ki so sklicali shod v New Yorku v znak protesta proti sovjetski vlsdi zaradi ekaekucije Viktorja Alterja in Henryka Ehrlicha, voditeljev sociallatov in židovskih delavcev na Poljskem, je bila prečitana na zborovanju voditeljev mednarodnega socialističnega gibanja. Zborovanju je predsedovsl George Dsllss, načelnik angleške aocia-listične stranke. Poslanica je skrbno sestavljena, Avtorji so pretehtsli vsako besedo, da ne ustvsrijo vtiss, ds je poslsnica protisovjetska propaganda. Poslanica izraža ostro obsodbo ekaekucije Ehrlicha in Alterja in pobija sovjetsko obdolžitev, ds sts bils poljska socialista Hitlerjeva agenta. Ta vsebuje tudi zagotovilo, da ae bodo, socialisti borili proti nsclj-skl Nemčiji, dokler ne bo pre-nfagana, "Ali imamo pravico do izražanja ogorčenja in protestiranja proti eksekuciji?M je vprašal Ca-mil« Huysmans, načelnik sooia-mu«i nacionalen in fašsH. predsednik belgijrfkegs parla-ments, "Mi se nshajsmn v težkem položaju. Če protestiramo,' nas bodo gotovi krogi obdolžili podžiganja razkola med zavezniki ln da ne priznavamo velike vloge, ki jo Igra rusks armads v skupni borbi zs osvobddltev pod-Jarmljenih ljudstev, Če ne bomo protestirali, nas bodo proglasili ss strahopetce in lsdajalee. Mi moramo počastiti spomin svojih prijateljev in ne smemo molčati, kadar zaveznik isvrši tak zločin. Razlika med socialisti |n komunisti ni ssmo v političnih pojmih in metodsh, temveč tudi v človeških nsčelih. Nekoč Je Lltvinov, ko je bil osramočen, rekel svojemu prijstelju: 'Socialisti so inferlorni v primeri s komunisti v vodstvu zsddv in »i ne upajo umoriti komunl-ata, dočim se komunisti ne obo-tsvljajo, kadar Je treba ustreliti socialista'. V očeh komunistov ao socialisti izdsjalci delavskega razreda, nevarni ljudje, katere je treba likvidirati, čeprav ae je l,enin pred prvo svetovno vojno prugla&al za demokrata in zagovornika neodvisne Poljske. Hta-lin danes poje drugačno pesem, Lenin je bil avtor resolucije, ki je vsebovala obsodbo smrtne kazni. Niti v Itusiji nihče ne verjame, da sta bila Alter in Ehrlich Hitlerjeva agenta. Umor nI bila politična pomota v razburkanih časih, temveč zločin sovjetskega sistema.** Unija CIO preklicala stavko Dunkirk, N. Y., 29 marca. Josrph P' Maloney, direktor Jeklarske unije, včlanjene v Kongresu Industrijskih organizacij, je preklical stavko v tovarni American l^comotive Co. Ta je bila oklicana v znak protesta proti uključenju militaristične klavzule v pogodbo, nanašajočo ae na ponovno upoalitev vojakov, ko ae vrnejo v civilno življenje. Maloney je dejal, da ao se vsi stavkarji vntlli na delo. bo lahko vaak Anglež Imel pet ali več žen. Jood trdi. da Je v Angliji dva milijona več žettak nego moških. PROSVETA the enlightenmemt GLASILO KM LASTNIKA SLOVENSKE KAKODKE PODPORNE JEDNOTE d «ad publiah«d by Slovan« Kation«! ■■■aKt Sodety ) in Cht.ogo te Cloaro _n Zdruiana drtev« (lavo« __$3.00 sa pol lata, $1 M aa tetrt letaj $740 sa calo loto. $3.71 sa pol lata; a Subacription rataat for iba Unilad Stataa ( ---- 84.00 p«r yaar. Chicaffo and Cloaro $7JO pot countria* M 00 par j—m. Cana oglasov po dogovor« -Rokopisi dopisov 1» člankov sa na vračajo. Rokopisi literara« vsaMna < drama, pasmi Ud.) sa vrnajo poiU|atal)u I« v slučaju, ta Ja prtlošU ■»unlcatloes Advortlalng rataa on >gfmanl—Hsn«ygrtpla al and iinarltrf*^ arttclas wiU not ba returnad. Othor manuscrlpl*. aa starte«. pteff. poema, etc.« wili b« returned t« Mndar only i accompanled br ialf-eddreeead and stsipsi «nv ————— ^ Naslov na vta. kar Ima stik s listomi PROSVETA 2S67-M So. Lawndala Av«., Chlcago. Illinois MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Ui Dstum v oklepu ju ns primer (March 11, 1M3), polog vašega imena na naslovu pomeni, ds vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. Tedenske kritične misli fr Zadnji teden smo imeli v Chicagu nenavaden obisk. Nenavadna Kitajka nas je obiskala, žena vrhovnega poveljnika kitajskih oboroženih sil ln sedanjega voditelja kltajskegs ljudstva Čianga Ksi-ieka. Nenavadna ni zaradi tega, ker je Kailekova žena, temveč zato, ker je izredno naobražena in iskreno demokratična. Kailekova je bila izšolana v Ameriki pa govori krasno anglešči no, v kateri zna razložiti ameriškemu občinstvu marsikaj iz ameriške zgodovine, kar marsikateretnu povprečnemu Američanu nI znano. V čikaškem Stadiumu jo je poslušalo 20,000 ljudi ln po radiu so jo poslušsll milijoni Američsnov, ns kstere ja Kaišekova apelirala za kooperacijo s Kitajsko in z vsemi ostalimi narodi po vojni. V čikaškem govoru je Kaišekova citirala tudi besede nesmrtne-gs Jeffersona iz Izjave neodvisnosti: "We hold these truths to ba self-evldent, thst aH men are created equal. .— Silen aplavz je odmeval na te besede. Ali so ksj pomislili oni, ki so splsvdirsli? AU ao pomislili, ds smerišks zakonodaja še danes, 167 let po Izjsvi neodvisnosti—ne verjame, da ao vsi ljudje enako ustvarjeni? Ali vedo, da so Kitajci v smislu smeriškega priseljenskega zakona manj vredni ljud-je, ki se že dolgo let ne smejo naseljevati v Ameriki, kar je skrajno nedemokratično? Kaišekova je vedels, zakaj je citirala omenjane besede velikega ameriškega demokrata Jeffersons. . . a a a Churchill je spet govoril. Prvič sa je ns rab»o Staknil glavnega svetovnega problems po vojni—svetovne o* gsiii?ar,je, kl bo jamčila zs mir. Omenil je "Evropski svet" in "AzlJaUkl svat," kar bi pomenilo, da ima Churchill v mislih kontinentalne konfederacije ali federacije. Dalje Je rekel, da se morajo Anglija, Amerika ln Rusljs sporazumeti glede principov bodoče svetovne organizacije, toda meje posameznih držav morajo počakati do konca vojne. Churchill je ponovno in ponovno poudaril: Anglija, Amerika ln Rusljs—te tri bodo vodile bodočo politično zgradbo sveta. Churchill nI niti enkrat omenil Kitajske, niti ni omenil Francija. Kitsjsks šteje domsls 500 milijonov ljudi in že šesto leto hrsbro odbljs jsponsko oboroženo silo. Ako ni Kitajska v modernem smislu—v smislu moderne oboroženosti—velesila, je največja velesila ns svetu po velikosti svojega prebivalstva. Francija se je štels za velesilo do svojega padca—in kje bi bil Hitler danes, če se ne bi bil pred dvema letoma polastil njenega industrijskega bogastva? Pravilno bi bilo, da Roosevelt v svojem bodočem govoru o svetovni situscljl popravi Churchillovo napako trt uvrsti tudi Kitajsko ln Francijo med voditelje bodoče politične in socialne zgradbe sveta • ♦ • Ns Dsnskem, kl je že tri letu pod okupacijo nacljske Nemčije, se je zadnji torek zgodilo nekaj zagonetnega. Bile so volitve za novi parlament in po vseh poročilih so bile te volitve svobodne. Zakaj so Nemci dovolili te volitve, je zagonetka, katero bo nacij-ska propaganda vsekukor kmalu pojasnila. < Približno dva milijona volilcev je glasovalo za demokracijo— koalicijo peterih strank, ki podpirajo sedanjo vlado, in le 67,000 glaaov je bilo za naciste. Komunističnih kandidatov nI bilo. * a • Hitlerjev« orožje na tleh doseže le ono v nepoaredfti bližini, ampak Goebbelsova strupena propaganda doseže kraje vsega sveta, li tega razloga Je (Joebbelsov strupeni gobec bolj nevaren Ameriki, kakor so Hitlerjevi topovi in tanki. (Joebbelsova strupena propaganda razglaša že mesece ln mesece, da so vsi oni v okupiranih deželah, ki se upirajo naclfaliatične-mu "ne vemu redu"— komunisti. Na primer v Jugoslaviji, ki bo čez nekaj dni že dva leli okupirana, so bili že prve mesece okupacije Mihajlovičevi čelmki razglašeni po nacifašistični propagandi /a komuniste. V resnici je bilo v Jugoslaviji malo komunistov ln če bi bili še ti pametni, bi p<» okupaciji ostali v ozadju in na U način bi sami pomagali, da bi bil dr. Goebbels ostal na laži. Namesto tega so bili tako rabiti, da so »umi sedli na Goebbelsovo llmanice a tem, «la so stopili v ospredje in s svojimi bizarnimi "revolucijami" »n "sovjetskimi republikami" v Jugoslaviji so naredili vtla, kakor da je imel Goebbels prav, ko Je trobil, da Je Um vse—komunistično. Zabiti komunisti danes trobljo, da je Mihajlovič Goebbeleov ln Hitlerjev hlapec (čep™v Hitlerjevi krvniki v Srbiji še danea streljajo Srbe zaradi simpatij z Mlhajlovičem); dalje trobijo, da ao ameriški socialisti in drugI, ki obaojajo politični umor dveh polj-sko-židovsklh socialistov v Rusiji, tudi Gocbbelsovl hlapci. Na ta način rabiti komunisti sami prispevajo material sa strupeno Goebbelsovo propagando. . . • • • Hitler je nekaj čvekal 21. marca in s tem je popričal, da le živi Od tega dne Je pa "umrl" J<<*eph Davla—aUs, poor Joaeph. we knew hlm well!—junak misije v Mmkvi. Joaeph je bil pred tedni domala "šur," da Je Hitler mrtev, kakor je bil čes tri leta "šur"— da je bilo vae /lata resnica, kar |e bilo naaUšiano v Moskvi s« Čas« njegove^ poslantkovanja tamkaj. . Yea Joaeph Davla. kapitalist, je ' šur." da Je res vse Uko. kakor se nJemu blisk« v glavi —odkar ni več poslanik v Moskvi?— Glasovi iz naselbin Is ruske sgodovine LibraiT' Pa*—Bom nadaljeval, kjer sem zadnjič končal, to je pri "zvezdni palači," Ujni organizaciji ruske dvorske aristokracije. Med najuglednejšimi člani zvezdne palače so bili poleg mnogih velikih knezov grof Ignatjev, po njegovem umom njegova žena, knez Trubeckoj, general Orlov, vodja krvave kazenske ekspa ' v ■k ' n v 1 *" tffi* Vj^Jttcr ■ MU« ■SI ■■■■■pSll^ f ML 4V' ^^^^Tht; i •akJ - «22»* ^■^^•■jaiB^fc Ruakl guerllcl napadale ■smlke vojaško pnoadko v nelri ▼eel v oaadja fronte. mjsom, kar so pač , mogli dobiti od ubitih tovarišev in nabrali so si tudi čevljev in obleke. Vre čali so se nazaj v zaledje, da si uteše glad. Sli so po malem kamnitem hribčku le streljaj od železnice, ki vodi od Opčine pod vznožjem Grmade skozi dva predora do Tržiča in dalje v Furlanijo. Pa se eden od šestorice ustavi, pogleda gor po hribčku in pravi: "Poglejte, Um je še en vojak, ki sedi in izgleda, da je še živ." Res se ni motil Napotijo se tja in po nekaj korakih že stoje pred njim. Ranjenec je sedel mirno, eno-dušno, z vso opremo na hrbtu in s puško v rokah. Vidijo, da je ranjen in omamljen od strupenega plina. Nič več ni mogel govoriti. Ko so ga nadlegovali z vprašanji, je le nepremično sedel in žalostno, toda komaj slišno jamral. Odšli so dalje in se čudili, ka ko da ga niso našli sanitejci ln rešili teh muk, posebno pa žeja in pekočega kraškega solnca, sitnih muh in raznih frrencljev, ki so se mu pasli po obrazu in rokah. Po treh dneh so se isti vojaki zopet podali nazaj z istim na menom. Prišedši blizu kraja i kjer so prvič videli ranjenca ' pravi eden od vojakov, da je radoveden, če je še Um, ali so ga sanitejci našli in odnesli s pozo-rišča. Podali so se navkreber od prvega železniškega predora in glej: že od daleč vidijo sedečega vojaka na istem mestu. Pred njim se osupli ustavijo. Ranjenec je še živ . . . Po njem so se pasle muhe in črvi so mu že pričeli razjedati obraz in rokČ . . Grozna slika . . . Stali so nemo in se pogledavali. Vojak Je milo gledal, zaprl oči v presledkih in zopet proseče gledal po šestorici Dihal je počasi, a nobenega glasu ni bilo iz njega.' "Pograbi puško in reši siromaka," predlaga eden. Nagovor jeni pravi, da ne more, daai bi storil največjo uslugo trpečemu siromaku. Tudi iz ranjenčevih oči so čitali Uko prošnjo, a nihče se ni mogel ojunačitl, da bi mu pognal kroglo in ga re&il trpljenja. Kmalu potem je zaprl obe očesi in zavladala je smrtna tišina vseokrog. Samo iz daljave od Doberdoba ie v presledkih za-regljala strojnica in zabobnel top. Kot zvonovi k zadnji url se je glasilo tisto bobnenje. Sedeči vojak je še enkrat pogledal, nato pa zatisnil svoje trudne oči za vedno . . . Nastopila je smrt ln ga rešila mučnega trpljenja. Frank Kroll. Nekoliko komentarja Zadnjič sem podal površen obris prvega dela Cuiberteonovega načrta za svetovno federacijo in trajen mir. Ta del se tiče sesU-ve pokrajinskih federacij, katerih naj bi bilo po njegovem načrtu enajst. Iz Evrope bi on napravil tri federacije: Centralno-evropsko. Germanako in Latln-sko-evropako. Anglija bi imela svojo federacijo z dominijoni vred. Rusija svojo, dežele na Bližnjem vzhodu z Egiptom vred svojo, Indija svojo, kot tudi KiUjska in Japonska, vse tri Amerike svojo, kolonijalna malajska ljudstva pa svojo federacijo pod vodstvom in proUkcijo Amerike. »pLuulbSlsonove,n * feua aobena držav- .Ln na Priključiti se pokrajiSft deraciji v svojem obm** tem bi imelo prvo in zadnio k^ sedo ljudstvo samo. V ta n bi se v dveh letih po vojne vršil plebiscit po žeUh, ki bi ga vodila ^ komisija Svetovne feder^T* provizoricne vlade alcč, aedaj hia den, so napravljali nanjo vtia pekla Zdelo se ji je, kakor da s* hočejo kolesa, vzvodi ln rai beljeni, sikajoči valji odtrgati ud svojih veri, ds uničijo ljudi, ljudje s skrbtpolniml obrari, ne čujoi diugcga, begajo in ae dre-njsjo okrog strojev, prizadeva joč ae ustaviti njih strašno gl->anjc. Ani Akimovni so to ali ono pokazali in ji spoštljivo razkladali. Spominja se, ksko so v kovs-Škem oddelku izvlekli Iz peči kos razbeljenega železa in kako sta starec z jermenčkom okoli glave ter mlad človek v modri bluzi, z verižico preko prsi ln mračnega obraza, najbrže pred delavec, tolkla a kladivi po železu, kako ao brizgale na vse strani zlate iskre in kako je ne-dolgo za tem rožljal pred njeni ml nogami velikanski kos pločevine; sUrcc je opazoval, kako so pločevino odnašali in se smehljal, a mladi si je z roksvom otl-rsl mokro obličje in ji neksj rsz-lagal. Pomni tudi še, kako je v drugem oddelku na eno oko slep starec pilil košček železa, kako ao odletavali železni opilkl ln kako je rus delavec v temnih očalah in v luknja vi arajcl sUl ob stružnici in obdeloval kos J« kla; stružnica je bučala, vreščala in sikala, a Ani Akimovni Je VodIteUI radarske unije UMWA. Od k Keaaedy. Joka L. Lewta U Joka OLeary. BOOKS BY LOUIS ADAMIČ Cradle of Lite......... $2.50 From Many Landa.....k 3.50 Crandsons . . .......... 2£0 Laughing in the Jungle. . . 3.00 My America........... . 375 Nativeps Return........ 2.75 Two~Way Passage...... 2.50 What s Your Name? 2.50 Order from Proletarec e 2301 South Lawndale Avenue Chicago, III. v tiskarsko obrt spadajoča dala Tiska vabila za veselice in shode, vizitnis časnike, knjige, koledsrje, leUke itd. slovenskem, hrvaUkem, slovaškem, češka angleškem jeziku in drugih ..... VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO SHP DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskan .... Cene smerne, unijsko delo prva rt* Pišfte po informacije na naslov: snpj p rln t e ry 2857-59 S. Lavrodale Avenue - - Chicago, Illiadi TEL. ROCKWELL 4S04 naroČite si dnevnik prosvoi Po sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči aa list Pro«**t prišteje eden. dva, tri, štiri ali pet člaaov ia eae drušln« k eni s*s ninl List Prosveta staae sa vse eaako« sa člaae ali nečlane fM>» eno letao naročnino. Ker pa člaat fte plačajo pfi asesmentu SIJ" tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj al "»ka. m de ie list predre« se člaae SNPJ. List Prosveta |e vala leatnisaa gotovo Je v vsaki družini nekdo. Id M rad čUal Ust vsak daa. PoJasnUot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti 31 SNPJ. ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam «vo) ■ tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki Je tako s*uj» naročena na dnevnik Prosveto, to Ukoj naznaniti upravniitvuim in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvcts. Ako tel" stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto na Cena listu Prosveta Jot 4 tednike la Za Zdruš. države la Kanado SS 00 Za Cicaro la Chicago Je 1 tednik ln_____________4J0 1 tednik la------— *J S tednika U_________3JO S tednike la----— JJ 3 tednika la ................... 2.40 3 tednike la ---— 4 tednike la---------- jm 1.20 ft tednikov la nič Ze Evropo Ja_________—--------------- Izpolnit« spodajl kupon, priložite potrebne vsoto deeada * Moaer Order v pUmu ia al naročite Proeveto, Mat. ki Je esto PROSVETA SNPJ, 2SS7 So. Lawndala Ave. Chicago. IU. Priloženo pošUJem naročnino aa Ust Prosvete vsoto I L lase______________________________ČL draštvs Naslov__________i________________,, ----- Ustavite tednik la ge pripišite k moji aaročalni od člaaov moje družine: 2. ____________________________ČL društva It • 3. ------—...............................ft, društva i» 4 .---s...................ČL društva it 5 .------------------ČL družtva * sSeale----------------------------- ,L , r Država..... Nov naročnik □ Star aaročadk □ g I.