Naši vojaki v Srbiji in samostojni izletniki. Samostojneži in demokrati sozbial'- nekaj sloveuskin kmetov ia peijali so jib. y SrbiiOj da jib. navdušijo za ¦rb&ko bratstvo. Aled teiai izietuiki je biio gotovo dovolj pošteaib mož, katetim bi izlet po Šrbiji, če bi si ga priredili na lastao roko ia čo bi giedali k lastniini očnii okrog sebe, dosti koristil. Mnogo bi videii, mnogo bi sposnaii in imeli bi tudi dovolj pogunia in poštenja, da svo.e utise o srbskili razmerah prostodušao ia pošteno očiiajo in opišejo, Pri tem izletu to se yeda ni bilo mogoče, Vicieii so sauio to, kar se jim je pokazalo ia kar ie bilo za fcazgied že umetno pripravljeno in urejeao, vse drugo jim je pa ostalo prikrito ,Ta izlet se da primertati s* s±>reliodoni kakega dobroaeuie^a. jdruštya j^o vojaškia barakaa v zadnjib letih vojne. Da, i-i. razmere ia da si vzku tov, je avstrijska vojaška uprava vre$krat povabila uplivnejše civiiiie osebb . svoje tabore» Najpjrej se ie dolofiilo, 8J"ije; potera so začeli lepo čistiti ta pometali, vo^ake so preoblekli v novo ©bleko, zamazane kotle so oprali iu *a dan ^oseta pripravUi mesto ysak-< žlaaje repe in nDiJrrgemuse' kaJo uioy©Sko jed, bolaiki so dooiii čistoF«i»la in poveljej da na vsako vprašanoe odgOvarjajo: »Dobro, izvEstao!* — m ,tako je bilo vse pripravljeno na obiBk. Obiskovalci^ ki so biii od zek> prijaznib. o.iicir,,ev vodeni od mesta cio nesta* ki so videli čiste bolniške sofoe, oku^iii okusno in krepko jubo, slii iali tolilo zacfovoljnih odgovorov, so so vrnili kot aajvecji patrijoti in gor«e siromakUt ki bi si pozneje enkrat drzail v njih navzo6nosti govoriti, da ^e bas v tistib. barakaJi stradal in trpel neznosne muke vsled krutosti in nesnage« Skočili bi mu v lico, zmertalj bi ga z lažnjivcein, češ, saj snio readar vse videii na lastue očil, Tako ie tudi srbijanski izlet. Vse lepo po programu in obiskovalec ti bo danes rekeL, da je bilo vse jako lepo. Ni čudal, Nagovori, napitnice, sprejomi, vino, rakija, črna kava in cigarete so t\'onle ueprodiruo m6jO nied umetuim (ia praridi raagiadoia. V kra^ ih, ki so bili določeni za snrejem siovonskiii kmetov. so tudi kasarue, prave balkaiiske iii še celo stare turške kasarue in y njili živijo naši sloveaslci iant,,o. - vo.aiki. i\iso meiikužni, niso izbirčm, uiuogo hudega so že r Avstriji prestali, pa vcndar se ne tnore.-o aavaditi na življenje in razmeue, k' vladajO na Baikuau, ,Tudi om sjo čuli, ua jo vso na delu za sprejem rojakov Sloveucev ia trdno so bili prepričani, da se bocle f < ali nni tudi njili spomnil, in da bodo tako dobili -.riliko, pokazati s\ ojim rojal.oin, kar. se ne da opisati in kar tako nujno <liče po odpomoči. Hrana je slaba, ni (Bicer ipičla, pa pripravila uai bi se iato, da jo luui človek iz ,,preka" Jaiiko uživa, raztrgani so, nimaio perila, na suago so ne gleua, to in ono ui v redu, zmerja se iu fsuje, zdaj pa, ko Dridejo rojaki, bo gotovo bol.e, V ve-* iiki časti so ti rojaki ipri odlofiilniii srbskili krogih, z visokimi osebaiui se todo razgovarjali in zato ne bo težko, ca to ali ono izprošijo za svo4e Jain'e  in pa za lirvatske vojake, ki se tuui toliko zanašajq na Slovenc©. SSloveii- ;ki kmet bo na lastne oči videl, da to in ono res ne gre, pa bo pciem pri o-  bedu med srbskimi veljaki to in o:o  epravil v prav prijateljski in brataki Tazgovor. Slovenec bo dejal: ,,Biato Srbin, naši iantje so tako in tako, na io in ono so navajeni, dajfe jim io,  j»aj nič ne stane in vsi bodo zadovuij ni iu ponosni vojaki. Mi st>oštuje;aj .vaše običaje, vi spoštujte pa našo iu iako bo splošno zadovoljstvo in braifctvo." IMi mogoče, da bi brat brbiu Dratu Slovencu na tak način predio žene žel^e odrekel, roko mu bo dai: MEvo, brate Slovenac, odmab — takoi bomo vse uredili, da se bodo tudi vaši fantje Tako dobro počutili pri aaa -. kakor vi sedajl" Tako so sanjali naši fantje-vojaki iu čakaii ua posot, Trušč po mestu, zastave, razne ipriprave in ilekako nedeljsko razpoloženje je kazalo, da jo prišel zaželjeni dan. Kje so rojaki:! Sedaj so pri obedu, sedaj pri obisku pri naeelniku, sedaj pri predsedniku demokratske organizaoije, sedaj si ogledujejo šolo, sedaj so pri popu \a sedaj — pijejo odhodaico na kolodvoru. V. zadajem bijpu se io nekaterira iantom vendarle posrečilo, da pridejo /aa kolodvor, da rojakom v p.ičliti pretstaliu minutah pofožiio, kar imajo na srcu. Zagledaii so jih, spoznaii mcd njirai celo nekatere znanoe in ko so so skozi množico do njib preriii, so kaEali mili rojaki prav prijazne obrazo, ker so misliii, da so ti vojaki — Srbi, ko so pa slišali, da so Slovenci iu da se celo čez to ia ono pritožujejo % ni bilo o .prijaznosti niti sledu, odurbo so jiu nahrulili in malo je man]kalo, da niso pozvali srbske oblasli, aaj te nehvaležne in obrekljive vojake laznuje in zapre, češ, kako si upa>o ti falotje tako govoriti, ko sino vendar mi pri vsem, kar smo videli in \xžiax tako navdušeni in očarani. Vlak je oddrdral, srbsko spremstvo je klicalo^ ..Zivijo, živijol", naši fantje so pa stali nemi, srepib. pogie(iov, stisnjenili pesti, s tugo in raz- svaFanjera v srca. Eni so preklinjall v«o mogoče na svetu, drugi so se pa t mirn vdali preprifiaaju, da leži huiŁe zlo od voaaške službe v zasleplenih in vinjenih možganih naših samosto^nežev ia demokratov — pozabili vsega tega pa ne bodo no enl ia ne drugi.