J.E. RUBIN Ko šmo se igrali. .. _^-^cs areibiiti bii se me bii spominiiili na ito igrio, Iki je izatpustiila v na«. ših snciih toililko žailostniih spoimtiinioiv, ko bi se ne ihiilo takrat agio-diiilo midkaj ineniavadineiga. Ustaivia se je naimireč ina viaisii fooimediija. Pripefljala sta se dva veJiika vrooiva, predl vsalkim de biiilo vipre-žetnih itroje fcomj. Navaldimo so se pri nas uisfcaviliale ile imamjše ka-madije z eni/m iv0zo(m. V voau so bilii fcamed%'a/nti, žerae, otnaoi, psi, ptiiči !i/n vse, kar iso ikoimiediijamtii potreibioivald »a siviaja umeit^ most. A zldaii sta sitallia tu ihiipoima diva voizova: velliilka, oikoivaina, rdisč-e .pobaT.vatia. Obdailii isimio ju od 'vseh istramii iiin isnno1 raidiaveditiiO prioaikiC'-vaili, ikaj so ipiiipefelli komeidii)ant)i s seiboa'. Njih poivelimik je bliil star, siiv gospoid 'St/rtoKieiga ©braza iin (oscmnih besedl Odšed |e tateoijvgostiiliniiooinko se je vrnil, so hlaipoi že raapostavljali preklje iin nazno' anadije, zaikaj dinugii dan )e Mk meddtia. Mad Maipci je bM todii inoiž teunaegia, onniaga obnaza; fe-ffledal je fcakor zaimorec, tadia iciblečetn je biil kakor dnugii iin ije z njiimli dietal iiin pcstaivtljal 'tramiavie (kot inaivadiein dielliaivec. Pned našimli ločmi se ie (divii©alla bda pilalaana stavfha, tiin predieln Je tbMa .noč, je tbilo vse giotcivo. Zatmiorec ye šel v ispremstviu dtvieh ilepo loMečesniiih služabnlikov in. z oipdoo na .rainl po vasi, je .razbijal coa ibdben liin lazimamjal v ouidinem jeiziiku, da se biadio druigii datn rvidiede čuidiaviite stvari. Drtuigti dan ije Ml-a vas palna. Biiila je fneddjia1, lin. Jjudg'e ®o iprišli v aemiljo. Niihče rai eimie/l prestapiti sosedinega krogai, aibo ga je pnestiopiil, jie prišla liz taga 'viojina. Morad ye tefcetii s isviopmi sasedora da oiilja, lin kdlor je bi ipmeje ma ciJltjiu, ta je zmagiail. Cilj oe biilla jeilša, kli jie naisila na sairaati m dalleč iod naišega igrlišiča. Ianedii simio \nse ovroipislkie kra/loe: Franooiz, Niemec, Rus, Srb, Tmrek i. t. d. Neimec je bii dacartjev RnidoM, M je znail miekaj nemškiih besedi; mairaa 'nru je kupia oelo čakiO', saibijo 'in pu-ško, da ije izgtedail kakor vojak. Naše sablje je Jmeil Matejec. Ve.deii smo, da Lma Rus veliko carstvo in da mora 'iimeti om naj-več pnastora, zato iSimio vzeili Matejca — iki fiitnio miu diaili vdik del ligrišda. Mateiec oe bii starejši od mas. Nli se rau hoteflo igratfi. Toda rad mas je ffle-dad. BM je še veš lottročjii; ker ije 'biflo inas preimallo, ismo Ka) prSsiiiliffi, da jc prevaal Rmisa. S pooeitka se je 'brainiil, zaJkiaj vedeil ije, da ime sodi več miied otroke. Imeil je deibde težke nogie, je tadiil poičasi in m)i zmal urno ietati. iZato 'se imiu mi hoteilo igrati. Todia pcnčasd 'se je praiviadiM Sn je biil vsakO' ne-deiljo med maimi. Najrajši ga je iizziva/1 raa baj dacargeiv Ruidfofe, ki je iffrai Namca, izaibaj Rudoilf je ietail jaflco uimo. Zgjoldlo se iie nekioc, idia sta se spustila v tek, m Matetfee je padel tako nerodno, da se je ves pdbil. Zato smo mu retaM ruski medved. Toda počasi se je tuidi Matejec privadil na tek. Letel je siicer ineiriodino s svopmi debeliimi raogamii, !toida skioraji je ipre-magail vse. Celo Rudoilfa je dvaikrat pretetoel, kw je Rmdioilfa jaflco1 jeaito. Matejec ®e ije posmejal iin je seded v svioiiem1 ikraililastvu na tla. Tafce ®o bile naše ligre, predem je prišl-a oinia komediija z zaraoirceimi. Od iteiga idtte se je vse izpreraieinilo, zaikaj vsak je limiel $my& kk ta je streljall pušaice ma vse sitrajnii. Lotoe simia naredMi iz ieskoivii pafe, snaipeli srao jih z žioo, pušaioe pa so Mile idiroibnie ipailčice, ki smo jih narezafi v gir-mioivju. Uoiilli smo m smo jiih .moraM pofoliraiti lokido seibe, kio so priletele 'od inasprotae stramii — tam pa so imieili piušaic vetlikio1 zailogo. Matqjiec je ležal v grmavjiu in ise je ismejial: ugajada imiu oe 'igra. Tiureik je cbšel ves griič to ®e je hiipoma ipiojavil na vrihiu. Tiaikinat tje dail Rudall zna-manije zia napaid. PiriiMižal se a"e naišeimiu ©rmoiviu iin je streljail v nas. Mi isrtio ivsitali im snnio se spustiii v tooj. Tm se ;je ;iigra dEpremenila v nesniioo. Bioiievniikii so se izaioeili toitli z Idki. Rudoilf je šeil nad Matejca s praivx)' saib-ilijo. Miatejec se je simejal: mlisffiil je, da je ša3a. Toda Ruidodf ga je udairiil po rioka, da se mju :ie uiliila1 fikiri. Nastal je prete/p, zaoeJio ije padati kamemje, in od zadlaj ije šel Tiuireik s paMcaimi »Izidaijailoi, fediajailai!« iso zaitoričaM dečikii iui so se sipus-tiiili v jok. Miatejec je iminno preimesed rano in ue zaimahinM z ilokto-m pirotli Riudolfu. Tada Ruidoilf se je vngiel nia/nj s svojim- orožoem, in tu je Miatejec vistail — prijel ije Riudolfa, raiu 01011111 salbi« im ije čakail. Ko ga je Ruidioilf udarM s m-Sko v obiraz, taikirat ije Matejec zavihtel roko ain je udaniil s italko slo, da je Rudoilf z jdkom »abležal na tleh. Bitka je biilafcančaina. Pometali sim!alioke in ipuiščioe ma tla in srao se zbrali okdio Rudioilfa. Matejec je bii Vies zardel iin preplašein. »Nfeiem te hotel«, ae reikieil, »ampak ti s'i začel«. Bni&ail si je krvaivo rano na roikii in je skoraj jckal od žalosti. Rudoilf je vstad lin se je zioipet hotd vreči na Matejca: držal je še iv rakii lostrlimo svaje saiblje. »Rudoilf, daij imiir!« je irdcel Matejec, »ifaiz Miseim imiiisiliil zares...« Rudalf i?e adšel k svojim zavesmikiorn lim je rekeil, da se z Matejoam ne *gra niikoili več. Matejec je biil žailostee. Hotel se je spraviti z Rudioilfotn, zakaj zideilo se mu je, da ga -je udaniiil previeč. Odihaaaili amiO' poičasi iproiti vasi Matejec ' je cdšel proti