roitnlna olrimn i aotnilnl-X. lejtnik. 1932- :.„$ r 2. numera. ILIST Mesecne verske novine. Vu imčni prčkmurske evang. sinjorije redite! i vodavnik: FLIS&R JANOŠ, Murska Sobota. RokopSsi se morejo v Puconce poSilati. Ček računa št. 13,586; imč »Duševni llst" Puconci. Cejna na cejio leto 20 Oin., v zvbnstvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Naprejplačilo gorivjceme vsaki evang. diihovnik i vučitel. Na pot. Pisao; ŠOŠTAREC FRANC ev. duhovnik v Subotici. Pri začetki ednoga novoga leta bi vsaki človek rad znao, ka prinese bodoč-nost, kakše bode to novo leto. Premino-čega leta smo se navolili, ar je teško bilo, puno sukesine, siromaštva i vdarcov. Vsa-ki čaka, ka de to novo Ieto blaženeše, srečneše. Ali či si na pretečenost mislimo, ludstvo je vsigdar kaj bogšega čakalo i na konci se je vkanilo. Prvle si je štoj dostakrat znao misliti, ka že bole slaboga, teškoga leta nemre biti. I donok smo pre-živeli, ka je vsakše leto bole teško, tuž-no bilo. I to je preveč veliko pitanje, ka či za preminočim teškim letom nepride ešče bole teško, žalostneše leto. Kakšešteč bode novo leto, edno je gviišno: žalost, nevola, boleznost bode nas sprevajala, ne-ostavi nas; i boža milošča bode znami. Dosta liidi tak mfsli, ka je že telko bilo nesreče, nevole, ka vekše nevole ne-mrejo pridti. Ali to je pač krivo mišlenje. Vu žalosti dosta ludi zgubi čisti pogl^d. Vu velikoj nevoli nevemo previditi, kelko kinčov i blagoslova nam je ešče nihao gospodin Bog, ka bi se lehko veselili. Ka zgubimo, nad tistim se žalostimo i neve-mo se veseliti tistomi, ka nam osta"ne. Gpspodin Bog nam more dostakrat eden ali drfigi dragi kinč krajvz^ti, ka nas naj opomenč, kelko blagoslova nam on da. Samo pogledni žitek i bodeš prevido to velko istino. Dokeč so meštri i delavci puni dela bili, so se tožili, ka dosta mo-rejo delati. Kak bi pa zda radi bili, či bi meli posel, ali nega zasliiža. Dokeč jestejo mala deca i se okolik matere ali oče vrtičkajo, dostakrat se sta-rišje nevolijo decč. Ali gda malo dete be-težno grata i navoke dojzapre po veliki mokaj svoje deteče, rnile oči i trde grata-jo njegove drage, liiblčne rokice, te je krič, plač, te pravijo starišje, oh zakaj si nas ostavo Ti lepi čisti angel? Hižni tiivarišje dostakrat topo i brezi lubeznosti živejo eden z driigim. Ali gda snirt ednoga odtrgne od driigoga, te se strezni te živoči tiivariš i previdi, kelko sreče, blajženstva bi mogao on zadobiti od svojga tiivariša, ali ne ga je znao poš-tuvati, dokeč je njegov bio. Gda ga je zgiibo, te je spoznao velki vdarec. Pa smo skoron v vsakšem dugovanyi tak. Dokeč mamo zdrdvje, nevemo je ce-niti. Ali gda prfde beteg, tč spoznamo kak smo bogati bili, dokeč smo meli zdravje. Dokeč mamo mladost nevemo se nyej dosta radlivati, gda ta mine mladost, te nam je žao za nyo, ka smo ne bole špa-rali žnyov. Zatoga volo ka štčč prinese etonovo leto, duševne mirovnosti ne pustimo nig-dar! Nega takše žmetine, štero z Boga pomočjov nebi mogli taprenositi. Dobro de, či bodemo vsigddr na vse pripravni, gotovi. Tak začni leto, tak da bi to slednje bilo. Misli na t6, ka vu etom leti znabiti zgiibiš dete, roditele, brata ali Strdn 14. DOŠEVNI LIST. januar 20. sestro ali driige kinče, šteri so ti bili pre-več na srce zraščeni. Premisli si, ka zna bidti eto Ieto bodo okolik tčbe plakali tvoji dra"gi, gda boš ti mrtev, i se od tčbe vzeme slobod na briitivi. Zato se dajmo voditi od Bože svete roke i On naj oode naš steber. Či je Bog znami, koga se mamo te bojati?! Gda so Jožefovi bratje nazaj šli v-Egip-tom, njim je Jakob preveč na srce gučao, ka naj lepo, mirovno idejo po poti, naj se ne mjzijo eden ovoga, i naj nede kao-sanya med nyimi. Edno novo leto je kak nova pot. Vrčmen, naši ndjlepši interesi i najprvle Boži zakon nas opomina na to, naj bodemo eden driigomi verni bratje i sestre, naj lepo živemo eden z driigim. Tč nam eto leto kakštčč bi ovak teško i ža-lostno bilo; dosta blajženstva i sreče prinesč. ,,Historia est magistra vitae." Indašnyega latinskoga naroda, pred 2000 letmi priHčni govor je bio, ka je hištorija žitka vučitelkinya Indašnyi narodov žitka spoznanye je uprav naš n&jbogši vučitel. Naimre, či teški časi pridejo na nas, nam polehšanye, mirovnost spršvi to znanye, či indašnyi narodov živlenye spoznavamo i pred sebe postavimo, z šteroga vidirno, ka so oni v-dosta vekšoj težkoči živeli, kak vezdašnye pokolenye! vidimo ka so dosta več trpeli od n&s i dSnok so ne vcagali, nego vu Bogi se vupavši, so nrsili svoj težki križ. Nevtajeno težke čase živčmo! Na pomirje-nye nam ma slflžiti, ka je teškoča ne samo pri-nLs, nego tak je to po celoj etoj zemli. Ob dru -. gim pomiriti nas ma hištoria, z-štere vidimo, ka so naši očaci ešče v^kše trplenye znašali i voprestali. Indašnya vremena tak majo bidti naši vu-čiteije. Na to gledoč edno jško tužno hištorijo namgnim pred naše čtitele postaviti z 1684. leta. Troje velki vdarcov je obtežilo teda vbogo naše Iudstvo. Te prvi vdarec so torci bili. V-1683-tom leti so torci poleg Beča obladani bili. Občutili so, ka vsedugone totš bode nyih oblasl. Ostaviti bodo mogli orto zemlo, na šteroj so više 150 let gospodfivali i ršvno za toga volo so grozno opflščLvanye činili, robili, gfilili ne-volno ludstvo. Drfigi nezmeren vddrec je bio proteštšnušov nesmileno preganyanye. 1681-voga leta pravda je protešlanušom samo vu vsakom varmegyovi dve cerkvi dovolila gori postaviti, te ove drfige so vse vkraj vzčte. Silov so vkraj vzeli od proteštanušov grunte, hiže, či so ne šteli svoje vere ostaviti. Sreča je pri tom to bi-la, ka so onoga hipa pavri ne meli grantov, sa-mo grofevje i nemešnyaci, či bi li paver meo peneze, si je ne mogao kupiti zemlč niti edne brazde ne, mogli so grcfov i zemelski gospoda-rov gospočinarje i šenkani delavci bidti. Lehko Mali paster. Božična pripovest. — Posiov.: Juventus. II. Tak za po vore notripristaple David do varaš^ka, šteri se na ednom breščeki razprestera. Na edno megnjenje se nazajzgledne. Okoli vara-ša se zel^ni travnicke vidijo, iii i tam visiki bre-govje gl^dajo proti nebi z-zelenim drevjom ven-čanov glavov. Po vilicaj varaša se velka vnožina stiče semta. Na vkiiperpisanje je prišlo liidstvo. Da-vidi oči, lampe odprete ostanejo ; telikaj raroda je ešče nigdar ne vido. A!i potem se je paščo kiipiti kriih, za srebrni penez si je pa mčderii kolšč kflpo. Ravno se je proti domi napoto, gda je za-gledno ednoga možks, ki edno slabo, bl^do žensko pela za roko. Pomali stapleta, nagosti staneta. Včasi možki malo napreide, skloncka več mSsti po dveraj: Dobri ltidj^, za Božo volo, dajte salaš ! . . . Odgovor je vedno ednaki: Nemamo mesta ! Obraz možka je od velke skrbi gratao, kak oblačna n^ba. Z oči ženske žalostne skuze kaplejo. Vkiipdeneta roke i tak prosita lUdi: ^Smilujte se nad nama, nedobiva mesta!" Ali nišče se je ne srniltivo nad njima. Za-prete so ostale dveri i zapreta srca. Pa je ta slaba ženska že komaj stala na nogaj. Večkrat se je za viličnoga drevja st^blo prijžla, naj vkuper nespadne. Ali ednok jo samo znoj polije, na gosti odijavle i nazadnje zgfibi moč, zopston jo drži možki, vkiiper spadne. Zda so ti bežali liidje, z mrzlov vodov so jo na žitek obiidjivali. David se tudi t& kcuj prišrajfa i z milim poglčdom gleda to nepoznano žensko. Na svojo mamo si je mislo. Njegva tnama je tudi tak bleda ležala na januar 20. DUSEVNl LIST Stran 15. si tak premislimo, kelika so mogli pretrpeti i stradati. Trčtji vdarec jc bila v-1684 tom leti prevelika mrzla žima. Po te povLdanyi se zda že vrnem na ono tiižno histdrijo. Ednomi Banfi imenuvanomi grofi, da je ne šteo evangeličanske vere zatajiti, so vkraj vzčli celo imanjre, peneze. vso vrednost, ešče so ga vu v6zo šteli vržti, štere se je li tak ogno, ka je pobegno. Pobegno je z-doma svojega, ne je vtčgno sebov nesti nika drugo, kak na sebi bo-doči gvant. Odvandrao je z-ovkraj Tise bodočo krajino. Živela je tam edna siromaška devojka, imč nyoj je bilo Katica. Ona je bila cele kraji-ne nšjiakša devojka. Skitajoči grof je nevedoč k nyčnoj kuči zavdaro, pri nye je proso saltš. Dobroga srdca, sirotinska devojka nyemi je up-rav dala salaš. Kak že ne satno ednok se je zgodilo, tak i to pot sta se tiva mladiva polubila . . . Samo, kak se to guči, — z-lubezni je samo nemogoče živeti. Trbelo nyima je živiš i naimre vu toj tr-doj zimi se za kiirjavo poskrbeti. Nika siromaškoga stroška: krumpišov, zel-ja, repe bi se ešče, ešče nahajalo pri kuči, šte-ro bi nyidva od gl&di obarvalo, ali gde naj vze-meta potrebna drva? — T6 je bilo težko pita-nye. Ali Katica je i pri tom pomogla. Poznala je dobro celo krajino. Ne je bilo takše kmične noči, v- Šteroj bi cna nebi naišla gospodske g6stše i pred zorjov ne prinesla žnyč potrebni sfihi drv domo. Samo ka je to talija bila, tatija je pa pred Bogom i liidmi greh. Prest6plenye sedme bože zapovedi, štero neostžne brezi kaštige že na etoj zemlf. Neostšne ni vu vezdašnyem vremeni, — vu onom hipi je pa ešče groznesa kaštiga ho-dila za to, naimre či je gospodsko bJago naišao štoj odnesti. Mi niti nemremo zapopddnoti i vervati kak grozno so kaštigali v-onom vremeni tate. Či je štoj drva kradno i zgrabili so ga, je v-temnico vrženi. Či so ga ob drugim na tatiji zadrobišali, so nyemi roko odsekali; či pa ob tretjim, so ga odglžvili. T6 lepo Katico so tiidi ednok zgrabili, pred sodca so jo postavili, i da se je vozvedilo, ka je to že večkrat včinila, ]e na smrt oscdjena. Sirotica, lepa, liibavnogasrd-ca Katica, gda je sodca trden sod čula, je vu boleznosti gori scvilila omedlela je i pred sodca na tla spadnola. Policaji so jo prijali i v-tem-nico odnesli. Temnice so vu onom vremeni jžko globoke bilč, pod zemlCv, kama je sveklost nig-dar ne prišla, vekivečna kraica je ladala, na gni-lo slamo so vrgli siroto Katico i tatn so jo na sebe zahinano povrgli. Kak dugo je tam v-ne-prisebnosti ležala, je neznano. Ali ednok je do-nok k-sebi prišla vtt toj kmici, ne je znaia gde je i ka se je žnyov zgodilo. Pod nyov i okoli ny^ je zagniljena slama bila, ne je vidla nika. Dober čas je odišao, kak se je naza zapomnila na grozno sodbo, ka so jo na smrt osddili i znabidti nye za ništero minuto hohšr glavo vzeme. betežnoj posteli, ona je tiidi tak triidnc zaprla oči. Skuze ga pobijejo. »Kak bi njej kaj pomogo?" - misli si. Naednok se njemi satno razvedri obraz, v turbo sčgne i hitro v krilo dene mčdeni koteč toj ženski, štera je te že preglčdnola. Kušno njej je roko i je odbžžo. Za par minot je že pa na cesti proti trdv-nikom. Ali dobra vola njemi je nikam odišla. MDa bi samo eden mali falat vtrgno vkraj od kolšča, ali niti sem ga ne košto!" — kara sam sebe. MGda mo moo jas pa peneze, ka bi kaj takšega kupo ? Oh kakši somar sem jas! Pa zakaj sem njej ga ta dao ?• Ali gda si je na tisti bledi, zalosen obraz zmislo, šteri je tak spodoben bfio k njegve ma-me obrazl, te se njemi je tak vidlo, ka ga v sunčavnom iraki, šteri ga po licaj gladi, njegva miia mama kiištije i drevje kre ceste nj^no sladko reč šošnya : wDobro s? včino, sinek moj." Pom^ro se je. Sunce rdvno zahšja, gda on pride k čredi. Roznatna so polja od sunca, na brgaj tak dabi se ogen žario i ovce so takše bilL, da bi v rde-či žamat bile odenyene. Pes veselo beži pred nyega. Znš, ka nyegov mali gazda polovico svoje več^rje nyemi dd. Po veččrji se vsi pasterje okoli ognya spra-vijo, ar so noči že hladne. David verostiije obri črede. Na ogen tiidl on more devati. Vkraj od ovi stopi. Išče samnost i tak si misli na vse tisto, ka se je v Bethlehemi z-tov nevolnov ženskov zgodllo. Srce nyetni je z no-vov bolečinov hrepenelo za zglibleno mamo. Kak dobra, kak krotka je bila! Na kelko lepoga i dobroga ga je včila 1 Gda nyemi na pamet pri-de, z kakiov iobčznostjov ga je božala, kUšQ- Stran 16. DOŠEVNI LIST jauuar 20. — Britko se je zščala jokati. Mislila si ]e, ka zda more mreti 1 z-tak groznov smrtjov more z-svčta odhajati, pa kak rada bi živela! . . . ži-veti za onoga, koga vise vsega Jtibi. Med glas-nim jočorn i vu velikoj kmici je niti ne vzela na pamet, ka nika proti nye lazi i naednok se ]e dve čonte suhivi hladnivi roke tekneta na obrazi. Malo je ne obtrdnola od straha. . . Ka-tica . . . šosnya proti nye eden zamuknyeni glas: »lebe so na smrt osodili, lepo tvojo glavo odseče hohar, tvojo krv psi poiižejo gori, šteri se grizli bodo med sebom, ar bi vsakši rad vživao tvojo žmahno toplo krv. Grozno smrt boš raela, psi do se gostili z-tvojov krvjov, pse bodeš nasitšavala zsrdca tvojega lUbavnov krv-jov. Jas te lehko oslobodim, zato sem prišla esi. Što si ti ? ]e pitala Katica. Na tihoma guči, moja či — odgovori ta nepoznana. Jas sem ed-na torska ženska. — Ci tak, ka prek stopiš na torsko vero, ne vrnerješ od hohara r6k, — jas te oslobodim. Samo ti edno reč trbe povedati i živela bodeš. Samo ttlko pravi: jas torske vere Šččm bidti i |as te glas torskomi imami (popi) naznanim, šteri te oslobodi z-temnice. Katica si je premišlavala. Kakše grozne čase živemo. Moj ltibavnik je zgiibo vso vrednost za vere volo, jas pa glavo zgubim za vere volo. Ka naj či-nitn? Pa kak rada bi živela. Li samo eden rna li čas. — Netrapi se tak dugo, nemamo vre-mena, pridti zna hohar, pašči se! Silivša jo ta ženska. — Naj bode! — odgovori Katica. Na-glasi imami, ka torkinya ščem bidti. Ženska je odišla, Katica je sama ostžla. Na vsaki raali rum se je strosila. Ne je znala jeli hohar ide po nyo, ali pa osloboditel. Ednok se samo čuje zapora štrgutanye, mdla svekloča se kLže proti Katici, potom je pa glasen wjaja" krič zišao ž nyč viist, ar se je hohLr bližao k-nye z-svojimi pomočnikmi, šteri so jo popadnoli i vovlekli. Oh Bog moj, pomagaj mi! — je jšvkala. Samo edno malo čakajte ešče. To je tebi že vseedno, ali se z-ništernov minutov prvle, ali pa sledi ločiš od etoga sveta, erč^ hohšr. Katica je šla. ali pa bole vlekli so jo. Tak da bi nye noge korenyž spustile vu zemlo. Eš-če se je li viipala. — Mogoče pa donok pride osloboditel! I uprav, prvle kak bi se približali k-vmorišča raesti, konyenika galopiranye se je čtilo za nyimi. — Torski vojnik ]e gezdo. Na-pre na čarnom jahanci uriaša veliki tork, šere-ga zapovednik. Stante! je kričao ozdaleč, — devojka ]e torkinya, nyč nesmite osmrtiti. Hohdr je ne popiisto, z-krepkov rokov držeč Katice roko, tš deklina je ne torkinya ona je naša, naša sodnija jo je na smrt csodila — glavo nye vzeraem. Ne je slobodno, sultan ne dovoli — odgovori zapovednik i potegno je Ka-tico v-sedlo na konya. Hohar je jo doli, vojnik pa gori vlekao. Gvant nye je že na cote razče-sani, dokeč je tčrk močneši bodoči, donok gori vala, te se nyemi oči napunijo s skuzami i tak preveč žele malo liibžzni . . . Kak si tak premišlava, naednok samo vel-ka svekloča postane. Prestrašeno skoči gori. Mogoče se je siiho bokorje viižgalo od ognya ? Okoli se zgledne i vidi, ka ta velka svekloča od nebe prihdja. Na nyegovo prestrašeno kriča-nye gorisposkačejo tudi ovi pastčrje. I glej, v nebeskoj svekloči eden človek stoji v belom gvanti i peroti md. Prestrašeno spadnejo na ko-lina. Ali angel je z tnilim gl&som batriije: nNe bojte se, ar ovo nazveščšvam vam veliko ra-dost, šiera bode vsemi liidstvi; ar se je narodo vam dnes Zveličitel, ki |e Gospon Kristuš v Davidovotn mesti. I to je vam znaraenye: naj-dete dete v plenice povito, položeno v jasli." Potem speroče z velkimi peroti i vedno se više zdigava. Okoli nyega v visini se vnogo angelov vidi, ki popeviejo: »Dika na vfsini Bogi, na zemli mer, ludem pa Potem je tihoča postenola i pa je čarna noč postšnola vse okoli. Pasterje so par minot začiideno gl^dali eden-drUgoga. Ndjobprvim je Šamuel skričo veselo: »Spunilo se je tak prorokcv prorokiivanye! Narodo se je t^ tak dugo i težko čakani Mešiaš. Pojdimo tak v Bethlehem i poiščimo to detece. V roke vzemejo past^rski bot, za šinjek turbo, eden pogl^d vržejo na čredo i na pdt se vze-mejo. Dobro po v5re je do mesta, ali zda so frtao vore prišli. Hodijo semta po vdski vilicaj, spitavlejo. Nazždnye zamerkajo, ka obri ednoga dvorišča nepoznana, svekla zvezda sveti i tak, da bi sploh nisiko bila. Notri idejo i v štalici najdejo Marijo, Jožefa i tnalo dete, Jezuša. D&vida skuze polijejo od radosti, gda spoz-na, ka je maloga Jezuša mati tista ženska, šte-roj je on včeraj svoj mčdeni kolač ta dao. Marija ga tadi spozna, z milim poglšdom gleda januar 20. DOŠEVNI LIST Strdn 17. potčgno nesrečno i na po mrtvo devojko na konya, k-sebi v-sedlo jo je posždo i odtirao se je žnyov. Katica se je oslobodila; ali ne je dugo vživaJa slobodščine. Sodnia je pritožbo zdigno-la pri Varada baši, ka so \o oni kak krstšenico osodili nasmrt, tak je Katica nyihova. Baša je sodniji dao pravico i sirote Katice lžpo glavo |e hchar na trčtji den odsekao, žnyčnov krvjov so se psi gostili. T6 hištorijo je ešče čteti groznost! Indaš-nya hištorija nLs vse na to vči, naj svoj šorš mirovno nosimo. K. S. Otrokom. Nebesko nazveStavanje. »Zn&mo, ka či se zemelske naše hiže stanek raspisti, cim-per od Boga rnžmo, hižo brezi rok napravleno, vekivečno vu nebčsaj. ZLto se i paščimo, ali smo se v teli prebivajoči, ali pa voselimo, naj njemi vugodni bodemo." (II. Kor. 5, ls 9.) Lflblžna deca, či vsigdar vdiljek prečtete Dfiševni List, tč večkrat najdete vu turobni gta-saj imčna, štere je dober Bog domo pozvao vu svoj nebeski pfingrad. I gda On dortio po-zova koga, te nam vsčm gl&s pošle z nebčs, Ete glas, šteroga eti zgoraj lehko čtete. Kelko se ji je preselilo v pretečemom leti vu nebesko domovino. Samo vu puconskoj fari 90. Ništerni z vas je zgubo drago sladtko mamo svojo, lUbl^noga ajto svojega, ali brata-sestro. Moje troje dec^ je že pred štiratni letmi zgflbilo angelvaritela žitka svojega, to nepczabienc dob-ro mamo. I što zna, ka vu etom zda začnjenom novom leti znas koga pozoY6 domo nebeski Oča naš? Kak dobro bi bilo, či vsaki, šteroga li od-zove Bog od etec, bi znao zaistino domo idti. Zdto nam nazveščava Bog to, ka mžmo hi'zo vu nebesaj. Pa ešče dosta stalnešo hišo, liki je ta zemelska. Ar eto prvo-sledi moremo odstaviti. Naše telo je tiidi samo takše, liki eden šatorski stanek, nalehci se razpisti, poriisi. Ali vu nebčssj ne šatorski stanek, nego ciraper, vekivečno hižo zida Bog nam. Odtistec se nam ne trbe več ˇoseliti. I tam ednok vkiiper najdemo vse tiste, štere smo eti na zemli zgubili. Tam se bo-mo znovič radfivali edenovomi, posebno tisti, šteri so najbole lubili edendrugoga: roditelje de-ci i deca roditelom. Molmo se, liiblena deca, naj potrosta Bog dober vse 'zaliivajoče. Naj njim prinese vpamet preveč dostakrat tisto rtdost, štero t6 bodo ču-tili, gda znovics zavidijo edendrfigoga vu veki-večnoj domovini. I naj mi tUdi z radostjov mo-remo ta pridti, gdakoli bi nas pozvao Bog do-ber, bogajmo reč nebeskoga nazveščavanja: aPaščimo se, ali smo v teli prebivajoči, ali se pa voselimo, naj njemi vugodni bodemo-" na toga maloja past^ra i z rokov ga krotko poboža. Pasterje pa pokieknovši, hvalo dšjo Gos-podnomi Bogi za Njegovo velko miloščo, ka je Odkiipitela poslo na zemlo. Prekdajo svoje dare i premišlavajoč v sebi, tiho idejo nazdj k čredam. Ali David nemre dugo mučati. »Šamuel oča," — pršvi Bjas sem je že včeraj vido v Bethlehemi, r&vno so salaš iskali. feli, kak krotko zna glčdati td ženska ? Ravno je takša, kak so moja mama biii. Ka pa ešče tnali Jezuš I ? Ali pravte, zakaj je takša radost tudi v nebi ? Što je to tnšlo dete ?* nT6 ti zda ešče težko razmiš, ali povem ti — to je Odkupitel, ki nas oslobodi od greha, to je paster, lti de na nas liidi pazo, kak na ovce mi, naj se ni eden človek ne zgiibi; ve-seli se neba, zemla, ar se je velki krao narodo.* wKrao?a — čudiije se David — wZaka]se je pa te v štali narodo? Pa zakaj nema zlato zibel ? Pa korone tfidi nema na glavi lH wNe je zemelski krao to, moj sin, nego nebeski. Obri duš šče kraluvati. V svoji mali rokaj veliki šenk prinese nam: grehov odpušča-nje i miloščo Božo. Pa nds navči, kak moremo edendrfigoga liibiti." Jožef nikaj ne guči, ali tak posliiša Šamu-elove reči, kak dete svojega oč^, njegovo trdno srce je pilo t^ reči, kak siiha zemla deždž. Znao i čuto je on to davno, ka je lagov nesmileni človek, dušnavest ga je dostakrat karala. Ali zda čttti, ka je ne sploj zgtibleni. Gospodin Bog i nyegove grehe odpusti, Jezuš je i nyemi miloš-čo, lubčzen prineso. Novo živlenye začne. Gda nazaj k čredarn pridejo, duša nyemi je ves raerna. Pasterje si dolipočin^jo pod olijo-vo drevje, ali sen nyim nepride na oči. Od čtid-noga dogodka si zgučavlejo. David goriskoči od ognya, poglddne čredo, potom prines^ veje i na ogen vrže. Strdn 18. DOŠEVNI LIST januar 20. Drovnia. Vernost. Edna porgarska či se je zaro-čila z ednim ml&dim vračom. Prvle, kak bi dčn zdšvanva prišao, je dolizgorela hiža i včrstvin-ska hramba nyenoga očo. Ta famiiija si je sa-mo goli žitek rešila. Zda je pitala to snnaško zaročnico edna sosedkinja: ,,Ka pa prineseš zda tvojemi zaročniki ?" 6na je etak odgovorila : »Vse, ka je on pri meni iskao, kakti nevuvlače-no telo, volno srdcč i verno dušo.* * Davka pr6sto imanye. K-ednomi du-hovniki v Ameriki, šteroga so za premočnoga držali, je prišao eden dčn eden dšvčni čestnik, naj gorizočaca nyegovo imanye za volo davka plač(ivanya. Odpro je knigo svojo i pitao: »Kelko vrednosti mate ?" Jas sem preveč bo-gat človek", je bio odgovor. Čestnik je nahitro-ma špico plajbas svoj i naležno pitao: ,No, ka mate dsnok vse ?" Duhovnik je odgovoro : 0Mam ednoga Zveličitela, ki je za mčne i za te moje vekivečno zveličanye spravo i ki tne je ne samo nezrečeno blšženoga včino, nego se je do tegatnao prijaznivo i bogato tudi skrbo za raene." »Ka ešče več?" wMam vrlo i bogabojč-čo ženo. I Šalamon veli: wŠto ženo vrlo dobi, tista je več vredna od dragi džOndžov." ,,Ka ešče ?" ,,Zdrave i podložne otroke." ,,Ka ešče ?" ,,Veselo srdce, šterim veselo i zahvalno idem »Zakaj ne počivaš, sinek", — pregovori J6žef z tihim, krotkim glasora — Bsneni si i trfiden, idi samo, pa si počini, jas mo že pazo na čredo.* David samo gleda . . . glčda . . . Ali je to mogoče? Nyemi prayi t6 krotke, ltibčzni pu-ne reči Jožef. Za nyega se skrbl? Čfldno bla> ženstvo čtiti vu srce i oči se nyemi napunijo s skuzami. Namali, strašlivo nyetni vujde z vflst: wPa vi, Jožef oča, zaistino lubite men^?" Južef pastčr ga brezi reči k sebi obine i kušne nyegva skuznata lica. Zori se. Sunca traki presekajo temnost i vesčlo skžčejo po rosnatnoj travi i korinaj, Šamuel je že tam pri ognyi, šteri se že vgašiije. Z Jožefom si gučita. Ednok satno za-čtideno j veselo skriči Šamuel: «J6žef, Jožef, čflda se je zgodila v toj noči! Glej, kak lublž-no cvetž tvoje olijovo držvo!* (Konec.) prek žitka." Ka ešče več ?", s,To je vse", odgo-voro je te blaženi srrnaški mož. Čestnik je za« pro i-nigo svojo, gori je stano, vzeo je kalapoš svoj i erkao: ,,Gospon farar, oni so resan eden bogat človek, aJf davka nyim n€ trbe plačati za to imanye." Tl prvi ftcrstSanye. Prijetno doli mala živlžnye prvi krstšanov te krstšanski filosof Aris-tides, ki je vu začčtki druge stotine živo. Na bra"neny6 krstšanstva je eden spis napisao, šte-roga je prškdao Hadrian casari, gda se je ete v Atheni zdržavao, vu tom etak piše od KristuŠo-vi vernikov: ,,Nyihova bivost je prijaznivost. Jal-nosti nega pri nyi. Lfibijo edendrfigoga. Skrb majo na vsako vdovico. Sirotice brinijo pred tistimi, ki nvim nepravičnost činijo. Što ma kaj med nyimi, da tistomi, ki nika nema, i nesajna-liva nyemi. Či vidijo koga, ki t tihine pride, pod streho svojo ga pelajo. Radfljejo se nyemi, liki ednomi pržvomi brati. Či slišajo, ka zapre-jo koga žnyi za Krlstušovoga iračna volo, ali ka se stiskava od protivnikov, te se poskrbijo za vse, ka potrebfije i či je mogoče, ga oslo-bodijo. Či je što srmLk med nyimi, ali vu ne-volo pride i sami nemajo višešnye škeri, te se dvd ali tri dni postijo za nyega. Tak so mo-goči srmaki dati, ka potrebfije k živiši. * Ogrizdvanye. Od ednoga pesnika se guči, ka je na svojem naslonyači ete reči dao gorizamerkati: ,,Ti odsotni so nazoči." Očives-no je te mož ne meo najbogšega skoznQvanya od svoji prigledavcov. Dosta ji je prih&jalo, ki so se radi potikali vu djanye i oponašanye drflgi. Ali kak je nyihov pogled na on napisek spad-no: ,,Ti odsotni so nazoči!", ta nahitroma se zbudeča dašnavest je zadržavanye zapovedala je-ziki. Vnogi si sploh nemislijo na to, ka je ogri-zLvanye, t. je vu hudom cili neistinski glšsov razširjavanye, greh. I td je t^m slabše, ar te drugi neve od toga nikaj, niti nčma prilike se bržniti. Ali govor veli: ?,Hildi jezicke i huda vu-ha so šatanska." Aleksander te Veliki, ki je sam ne bio«krstšenik, je šegd meo samo edno viiho dati tožiteli, to drugo je pa cčjzatekno i pravo: ,,To driigo morem toženomi goriobšparati." Od kelko hudoga bi se mogli obarvati, či bi tomi ogrizžvci pravili: Zda pa morem tQdi te drfigi tao posIOhnoti! janudr 20. DUSEVNI LIST Stran 19. mali slasi. Radosti glas. ,,Biaženi je Gospodin Bog, ar se je zgledno i včino je odkiiplenje llidstvi svojemi, i zvišo je rog zveličanja našega." (Lk. 1, 68, 69.) Švčdia. Za naslednika pokojnoga upsal-skoga nadpušpeka Sčderblona je Imenovan teo-Jogični profesor na univerzi Lund Erling Eidem. Star je 51 let. Obisk Varnava patriarcho v Pančev-skoj evang. cčrvi. Dec. 27.-ga je prišao vu evang. cčrkev v Pančovi i tao vzeo pri božoj sliižbi Varnava pravoslavni patriarcha. Žnjim so bili eti piišpecke: Georgija z Temešvara, Dosi-teja z Niša, Maksimilian z Šibenika, Benjamin z Štipa i Nektar z Tuzle, nadale dosta sprevaji telov. Pri cerkveni dveraj je čakao gostč Kund šinjor z Gramberg inšpektorom navkiip. Kak so si gostje okoli oltara plac vzčli, je Kund šinjor držao govor poleg eti reči: ,,Ar je eden Gospod, edna vera, eden krst" (Efec. 4, 5) i pokazao je na skiipno goridanje obe cerkvi, to svetlost, šte-ra se je nam skazala vu Kristuš Jezuši, razšir-javat. Patriarcha je jako prijaznivo odgovoro i pokazao na liibčzen, štera nas more vkupprikap-čiti. Potetn so si patriarcha i piišpecje dugši cajt zgovarjati z šinjorom i inšpektorom od naši razmer. Austrija. Austrijska evang. cerkev je v Beči občinski žinat držžla, na Šterom je ndvo cerkevno ustavo sprejela. Gustav Adolf Drflštvo je bilo nastavleno za Jugoslavijo ob priliki drugoga orsačkoga spra-višča. Za predsednika so zvoljeni Dr. Popp Fi-lip pušpek, za namestnika Klein Franc dtihovnik v Kači, za tajnika May Gerhard diihovnik v Celji i za peneznika Luthar Adam diihovnik v Pucon-ci. DrOštvo je na zšdnjoj seji svojoj v M. So-boti nov. 11-ga 55,000 Din. darov razdelilo. Pra-vila driištva so že uradno potrdjena. Na Polskom pregžnjajo pravoslavno vero i nje vkrajjeml6]o cerkvi. Jedino v Cholm (Lub-lin) varaši so meli orthodoksi 10 cerkveo i mo-litvšrnic. Dve cerkvi so dolizaprli; z edne so mozi napravili; z edne drfige je vojaško skladišče grštalo; Sv. Metoda f Cirila cčrkev so na vu-zem 1919. doliporfišili; tri šolske-molitvarnice i stolnocčrkev so prekdali r. katholičšnom. Or-todoksnoj gtnani je vsevkOp edna samerna mo-litvirnica ostšla. Poleg verskoga pregšnjanja bol* ševištov se nespozšbmo z Čtidnoga sada pol-skogaorsaga vereslobodščme. V Lengjelskomorsšgi 573 evangeliČanski, 11,628 rirn. kath., 2428 pra-voslavni i 65 Srmčnjski diihovnikov jeste. Turobni giasi. Dec. 21-ga je zgubo skrb-no i verno tfiva>išico svojo Czipott Aron ev. dti-hovnik v Jagodnjaki. — Ksebi je pčzvao Gos-pod, naj si pri njera počinejo po vnogi opravi-caj svoji eti trudni vandrarje: Gergorec Kata z Krnec, stara 70 1., Cipott Ana z Gorice, stara 61 1., Sapdč Kata z Lemerja, stara 73 L, Gjer-gjek Matjaš z Pečarovec, star 821., Kiironja Eva z Vaneča, stara 69 1., Vratar Števan z Andrejec, star 81 1.; zgfibo je nadale Marič ivan v Pu-conci 3 1. staroga sineka Gezo i Vrečič Štefan z Puconec svojega 9 1. staroga sineka, vrloga Šo-lara. — Naj maj'o ti včpreminoči sladtek grob-ski sen i blaženo gorstanenje! Koledtii krož v Puconci. V Adventi smo meli zvon pondelka vsaki den zorjanske pobož-nosti z-razklšdanyem Bože rSči. Vu šoli so se deca veselo vČili deklamacije, pesmi i edno le-po božično ztneno. Komaj so čakali te sv^ti zvečarek božični, gda vse ta notripokšžejo vu cerkvi Bogi na diko, roditelom svojim i vsem poslfihšavcom pa na diihovno radost. Dec. 24-ga popol. ob 2-ma voroma se je puconska prestrana cerkev napunila z velkimi i malimi. Boža služ-ba se je začnola z občnov pesmov. Za tov je pred oltarom liturgiška služba držana, po šteroj so duhovnik meli govor k-šeregi dece, razkla-dajoči to božično zgodbo. Franko K., Kovšcs Karolina, Škrilec Jolan, Kos K., Kuhar Ilona, Šoštarčc G. i Žibrik I. so jiko lepo napredali prilično božično zmeno. Dekiamalivali so bo-žične veršuše: Franko Šari, Kflhar Lina, Mala-čič Lina, Kuhar Ida, Kiihdr Jožef, Veren L., Ri-tuper V., Flisar F., Franko Oskar, Franko Giže-la, Malačič V., Šavel K., Kovšč Š. — PodigS-valo je svetlost osvetnosti popevanye dece. Pod vodstvom Titan J. š. ravnžtela i dlihovnika so popevala deca na dva- i eden glds več milole-pi božični pesetn. Oo8tQvanye v Letnerji. Jan. 3-ga sta pri-segnola v Puconskoj cerkvi Horvath Lajoš z Netnšavec i Sečko Etelka z Lemerja liibčzen i vernost edenovomi notri do groba. Po zdavanyi je svetlo gostiivanye bilo pri rojstnoj hiži sne-he. pri vsigdar smeheČega lica Sečko K^ilmani. Etomi vesčlomi gostQvanyi je posebno znameni-tost dalo to pozdignyeno Sinenye, ka so se Strdn 20. DUŠEVNI LIST januar 20. dobrovolni svatovje med telovnim razveseljdva-nyem spomenoli z naši diihovni potrebčin tfldi. Na nabiid posnealje, gošpč Heklitš Marije so vsigdLr šalni Benčec Arpdd vkupnabrali od sva-tov na Diački Dom i na Duševnoga Lista gori-držanye 18335 Din. Istinska zahvžinost vsem! Te mlddi par pa naj osipava Bog z srečov i blaženstvom diiga leta! Božičtiice. V Andrejskoj šoli je p&li drža-na bila na sveti post popoldnevi i veččr bo-žičnica, poleg etoga redovčka: Radosti skuza (pesem), Bož'čno drevo (dekl.), Hcdmo verni krstšenici (pesein), Tiha noč, sveta noč (dekl), »Jezuš mi ]e vse" (igra), Diči diiša moja (pe-sem), govor šol. ravn&tela, vadluv&nje, oh ti boži dar (pesem), Božič (dekl.), Božična pravljica (igra), Govor Kranjec Šandor ogeng. pov., ka Bog či-ni, vse je dobro (pesem), H^alte Boga, krstše-nici (dekl.), Zahvala; Trdi gr&d (pesem). §61a se je obedvekrat nabito napunsla z vernikmi, ki so vsa naprčddvanja z diiševnov radostjov vživali i so jLko zahvalni bili Ratkai Odon šol. ravnaieli, ki so deco na telko lepoga navčili, kak tiidi njihovoj gospe, pUconskoga farnoga ženskoga driištva predsednikojci, ka so deco obdaruvali z pečivom. — Hitili so Božični svetek za radosti svetek včiniti šolškoj deci v Križevci tiidi, z vrelosti Dšuban J. š ravnštela i ništerni prištelov i dobrovolni daritelov, med šterirni so se lepo vopokšzali Bukvič Franc tr- govec. ..... Bile so držšne božične osvetnosti v Striikovskoj šoii, v D. Lendavskoj fari i mi bidtl ešče po drfigi naši faraj, odkud je nikaj ne giašeno našemi listi. Samovolni dari na goridržanye Duševno-ga Lista: Rehn J&noš M. Sobota 10 D, Krančič Janoš M. Sobota 20 D, Flisar Jožef sabo M. Sobota 10 D, Kfihar Jožef, Zelko Mikloš, Sinic Jožef NemŠovci po 2—2 D, st. Titen Janoš Černelavci 2 D, Kočar Jožef Kupšinci 10 D, Kranyec Peter Gederovci 10 D, Vratarič Lajoš Sodišinci 5 D, Cipoit Lajoš Tišina 10 D, Šiftar Dragotin Zagreb 10 D, Dr. Rituper Aleksander banovinski zdravnik Križevci 30 D, Pentek Fe-renc Polana 5 D, Krančič Janoš Puconci 2 D, Kflhar Štefan (brežni) Puconci 5 D, Šavel Ka-roly Vaneča, Škraban Lajoš i Morec Kalman Puconci 2—2 D, Dervaritš Štefan Lemerje 10 D, Flisar Lajoš Brezovci 2 D, Štern Arnold Pu-conci 10 D, Kološa Lajoš i Čelak Janoš Gorica 5—5 D, Drvaritš Š4efan Gor. Lendava, Kovatš Karoly duh. G. Siaveči, Banfi Bela Lemerje po 10 -10 D, Maritš Štefan s&bo Puconci 5 D, Brgles Miklošova Šalaidienci 10 D, Kisilak Mi~ haiy i Domjan Štefan Brezovci 5 5 D, Zrinski Štefan Moščanci 2 D, Czipott Aron duhovnik Jagodnyak 12 D, Papič Franc Moravc« 5 D, S!ivnyek Franc Sebeborci 5 Din.. — Radi bi na-daljžvali! Srdčna hvžla ! Dari na Diački Dom v Puconskoj fari po zlatoj knigi: Zelko Franc Chicago (Lemerje) 50 D, Heklitš Štefan M. Sobota 100 D, Šiftar Pal Pužavcš 20 Din. -Topla hvdla! Puconci. Preminoče leto je bilo v našoj fari rojeni 36 dečkov i 38 deklic, vsevkiip samo 74 dece. Z ete 3 deklice so nezakonske. Mrlo je 86 oseb, 46 moško-ga spola i 40 ženskoga spola. (Zvon te 3 v Sobotskom špitali i 1 vu Franciji so mrli, tak pravzaprav vsevkuper 90 kotrig naše fare je vopreminolo.) Rojencov, do-tično vopreminoči je spadnolo na poseb-ne farne občine: Puconci 8:9, Andrejci 3:3, Bokrači 1:1, Brezovci 2:7, Dolina 4:4, Gorica 5:5, Krnci 3:3, Lemerje 2:8, Mar-kišavci 0:1, Moščanci 8:6, PeČarovci 6:1, Polana 2:6, Predanovci 2:8, Pužavci 6:6, Sebeborci 8:11, oalamenci 4:3, Vaneča 10:4. — Zdalo se 36 čfsti evang. parov. Pri konfirmaciji je bilo 40 dece, med temi 22 pojbov i 18 deklin. — Z Gospodnovov Sv. večerlov je živelo 1746 oseb, 676 moški i 1070 ženski. Gustav Adolf driištvo v Nemčiji je puleg 1930. leta naznaniia 50°/Oov več no?rijemšnya raelo od prvešega leta; innanye centralne gase se je pozdignolo na eden i frtao milio markov. 1930. leta skfipno ^ notrijemdnye je vozaneslo 2,136.226 markov. Ženska driištva so skoron frtao milio markov uabrale. K-tomi pride ešče jubi-leumsko nab^ranye, z-šteroga do kraja 1932. le-ta se eden million mšrkov troštajo. Alkoholizem. Na Finnskom ]e 70% ov prebivalcov kre toga v6talo, naj se sploh odpia-vi alkoholna prepovest, 29 procentov prebival-cov je želelo polno aikoholno prepovest. Dari k nesprhlivomi venci v spo-min na Lutharovo Flisar Šarolto za Di-ačkoga Doma štipendij: Žibrik Ivan, Bre-zovci 10 D, Pondelek Gizela J. Amerika (Šalamenci) 25 D, Podlesek Jdnoš Preda-novci 20 D, Flisdr Mihalyova Brezovci 10 D, Banfi Emma Lemerje 10 D, Škrilec Štefan Markišavci 10 D, Flisar Jdnoš Ša- janudr 20. DUSEVNI LIST Strdn 21. menci 10 D, Fartelj Karolina Dolina 5 D, Šantavec Štefan Pečarovci lODin. — Naj-srčneša hvala za te korine poštuvanya! Gornja Slaveča, Vu našoj fari so na dol-njo lendavskoTcerkev zidajočo faro po občinaj sledeči dari vkiipeprišli: Serdica 131 D. i 2 Schil.; Nuskova 208 D. i 1 Schil.; Pertoča-Ve-česlavci!160 D.; Sv. Jurij 79 D.; Dol. Slaveča 257 D. i^,2 Schil.; Kuzma-Matjaševci 12650 D. i 1 pa po Schil.; Gor Lendava 63'25 D.; Vi-donci 45 D.; Gor. Slaveča 517 D.; Sotina 175 D. Vsevkuper 1761 75 D. i 6 pa po Schil. — Na apačko molitvarnico so vu našoj gmajni po občinaj sledeči dari vkiipeprišli: Dolnja Slaveča 25050 D. Tl Schil.; Gor, Lendava 5 D; Gor. Slaveča 427 D. i 1 pa po Schil.; Kuzma 24720 D. i 6;pa poJSchil.; Nuskova 255 D; Sotina 210^D.;:Serdica|;25:D.;;Rogaževci 101 D.; Sv. Jurij132JD.;"Večeslavci 75 D.; Pertoča 65 D.; Krašč^ 17j50D.; Cankova j80 D^ 1790 20?D. i 9"Schil. — ZameFkamo, kapobč-račke~od Apače so vonyali Vidonce. Gor. Len-davo, Sv. Jurijli Serdico,[samcrk par«kučam so šli fzato je tak malo vu te občinaj vkiipepriš-lo. f Hvalo pravim daritelom za-te lepi dar, ka so daruvali na boži svčti cil, naj tč vsamogoči oblona nyim 100 farti tč aldove !*NajyBog bla-goslovi to dol. lendavsko gmajno i to apačko fil. cerk. občino! Dari na D. Lendavsko evang. cerkev v 1. 1931 vkuperpobrdni: a.) pri verebrataj v Prekmurji: v Piiconskoj gmajni 11,680 Din, v-Bodonskoj gmajni 2.180*75 Din, v G. Stevečkoj 1,800 Din, v G. Petrovskoj 1,617 50 Din, v Kri-ževske gmajne ednom tali 966*75 Din, Križevske gmajne dar 500 Din, v Hodoškoj gmajni 533 Din, z drfigi gmajn, gde so ešče ne pob^rali 600 Din, dari ne v penezaj|2,080 Din, vsevkU-per 21,958 Din. Kak lepo znamenje je to vere-bratinske ltib^zni v eti težki vremenaj! b.) Od vBrnikov v gmajni je notri*prišlo v tom 1. 25,000 Din; c.) z drfige strani: od Gustav Adolf društva 10,000 Din, od Prekm. ev. podpornice 5,000, v D. Lendavi je vkttperpobrano 9,000 Din, D. Lend. ev. žensko driištvo je na zvon i cerkev dalo 14,500 Din, razni dari i dva offertoriuma 3,000 Din, pomdč v materiali i foringaj 15,000 Din, vsevkUper 81,500 Din. Gospodin^Bdg naj plača našim dobročinitelom stokrat nazaj svojim obil nitn blagoslovotn v ednom takšem blajženom novoir leti, kakšega si želejo! Prosimo naše Dobročinitele, naj natn zagledajo, ka se vsaki dar nemre naenkrat v D. List djdti zavolo po-menkanja prestora. Po cajti vsaki dar notri datno. — S. V D. Lendavskoj gmajni se je narodilo 5 možkoga i 3 ženskoga spola dec6. Mrlo je 5 možkov, 3 žensek. Zdalo se je 3 zmešani pa-rov. V našo serkev je stopo 1 možki, vo je ne stopo nišče. Gornja Slaveča. Dne 24-ga decembra po-poidnevi ob 4, vori smo vu našoj cerkvi lepi božični zadvečarek držali z sledččim osvetnim programom: 1.) Začčtna občna pesem. 2.) dom. duhovnik so predgal poleg Efez. IV. 1 — 3. 3.) Preludium: Igrao je dom. kantor. 4. BMaloga pojbiča senja", deklamalivao Kisilak Bčla vuče-nec. 5.) wZda prihaja Zveličitel" popevajo š. de-ca. 6) Kisilak Rozalija, Škodnik Emilija, Bokan Irma vučenke so, v angelski gvant oblečene deklamalivale- nNa koledne svetke" — od FJi-sar Janoša. 7.) Preludium. Igrao g. dom. kantor. 8.) Škcdnik Marija vučenka deklamaliva: MBo-žična senja". 9.) Tiha noč, svdta noč . . .*¦ na harmoniumi igrala g. Kovatsova i na gosli spre-vajao g. Pojbič kantor. 10. Krenos Viljera vuče-necdekl. BNa Božič." 11.) Tiha noč, sveta noč..." spejvajo deca. 12.) Bokan Anna vučenka dekl. MNeba,a 13.) Zaprtna občna pesem. Takši osve-tek je obprvim bio držani pri nas i dosta nšro-da je tao vzelo na njem. Božično drevo smo tlidi meli vu cčrkvi lepo okinčano. Naj tč vsa-mogoči Bog dopiisti nara, da k leti palik lejko svetimo koledne svetke z takšim lepim osvetnim programom. Turobni glasi. Velki zgubiček je dosegno dec. 14. Metzkar Štefana iz Sotine, Ar je zgiibo svojo lfibleno tiivarišico Čurman Anno vu njčnoj 29 let starosti. Ednomi deteti je daia žitek i tu dete: Herman je tiidi mro po 4 dn^vaj živlenja. Dupliski sprevod smo meli tak dec. 16-ga, v ednoj trugi je ležala mati i otrok. 4 otrok je os-tanolo brezi materč na zalost toga vdovca. — Dec. 20. je mro v Dol. Slaveči Gomboc Števan vu 73. leti svoje starosti. Ti pokojni naj majo sladtek grobski sen, naj počivajo vu miri do gorizbiidjenja vse mrtvil Ti nazajostanjeni naj si počindjo vu Božem svetotn ravnanji I Do pa-videnja ! Dari na D. Lendavsko c^rkev v POcon-skoj gmajni: 1.) Bokrali — Rituper Matjaš, Rituper Janoš, Vukan Štefan, Vukan Kata, Vukan Strdn 22. DUŠEVNI LIST januar 20. Jožef, Ambruš Janoš, Vukan Roza, Grof Ivan, Fartel Janoš, Malačič Adam, Malačič Jožef, Fartel Ferenc, Fartel Kalman po 10—10 Din.; Kfičan Štefan, Klironja Jožef, FJisar Ana, Rituper Jožef po 5-5 Din.; Peček Eva 6 D, Rituper Lajoš 3 D, Fartel Adamova 2 50 D. — vsevkttper 161.50 Din. 2.) Puconci — Luthar Adam duh., Kahar Janoš gost. po 150-150 Din.; Kološša Mikloš, KOhar Štefan gm. inšp., Kiihar Mariška po 100-100 Dln; Ktihar Lajoš, Škraban Janoš, Kovač Franc po 50 - 50 Din., Kfihar Štefan (zvo-nar), Kfihar Matjaš po 30-30 Din; Vratarič La-još, Franko Marija, Titan Jožef, Štern Arnold, KDhar Ferenc, Kuhar Ferenc (št. 45.), Kahar Štefan, Kološša Miklošova, Škrilec Mikloš po 20—20 Din! Škrilec Kalman, Franko Ferenc, Ko-loša Jožef, Kflhar Mikloš po 15 — 15 Din; Fran-ko Ivan 12 Din; Lukač Štefan, ml. Lukač Štefan, Šoštarec Matjaš, Šoštarec Ana, Kuhar Ferenc, Šavel Ema, Idič Karolina, Kuhar Karol, Beznec Ivan, Kološa Janoš, Sočič Štefan, Kološa Šandor, Kološa Ivanova, Panker Judita, Kiihar Mikloš (križni), KOhar Janez (sp.), Kiihar Janoš, Lukač Šandor, Šoštarec Ferenc, Žibrik Ivan, HodošSek Ivan, KOhar Ferenc (Jak.), Lokaj Elza, Bohar Jo-žef, Pavlič Ivan, Morec Kalman, Morec Ivan^ Kiihar Ferenc, Morec Ferenc, Železen Štefanova, Kuhar Štefan (mart.), Krančič Mariška, Marič Štefan, Luthar Lajoš, Sever Ferenc Kuhar Mikloš sabo po 10 10 Din; Lukač Ivan, Beznec Lajoš, Baller Leopold, Kiihar Štefan, Klihar Šandorova, KOhar Janoš (zg.) Nemec Karol, Slavic Janoš, Clgiit Ivan, Breskoč Ivan, Breskoč Ana, Verban Šandor, Vrečič Ivan, Horvat Karolova, Škrilec Štefanova, Varga Jožefova, Kološa Janoš, KOhar Šandor po 5 - 5 Din., Kfihar Jožef 4, Kološa Kalman 2 Din. - Vsevkiiper .1527 Din. Vsem dobroga srca daritelom i poberačom najlepša hvala za lepo pomoč! Dari na Dljaškl dom. Z-Martjčnec; Hek-lics Janoš, Horvath Franc (Vlaj) 5-5, Ullen Ja-noš, Porčdoš Jožef 6-6, Škraban Števan 9, Mi-holič Števan 11, Gori ostanjeno 57 kg. pšenice. Vse vkiip z-Sobotske fare 337 kgramov. Z-tre vesnic so nika ne meli daruvati. (?) Dobroga srdca daritelom najtopleša hvala! Z-Bodonske fare. Z-Bodonec vesi: Poredoš Mihalj, Maček Franc, Lončar Mihžlj, Erbert JLnoš, Dervarič Ivan, Ferko Ištvžn, Gjergjčk N., Melin Števan, Seršen Franc, Vlaj Števan, Ivanič Ferenc, Gjergjek Jožef, Fajs Ferenc, Gjergjčk Mihalj, Hodošček Števan, Kovač Šandor, Štivan Mihalj, Šfikar Ivan, C&r Ferenc, Bencak Franc, Gjergjek Ivan, Marič Franc-ojca po ednoj, Veren Števan, Vidonja Šte-van, Beznec Jšnoš, Erbert Štefan, Lovenjak Franc, Makari Franc, Merklin Števan, Poredoš Jaaoš, drugi Poredoš J^noš, Šparaš Števan, Vlaj Franc, Vlaj Matjaš, Bencak J6žef, Fujs Mihalj, Kom-framan Ferenc, Lovenjak Matjšš, Makari Števan, Mšček Števan, PoredoŠ Števan po dve, dve kili, Makari Števan, Rodi Števan, Skrilec Matjaš, Veren Števanojca, Cžr Mihalj po tri, Bezn^c Šte-van 4 litre žita, Bencik Matjaš 2, Poredoš Ivan 3, Vlaj Števan 1, Erbert Števan 10, Obšl Mihalj 2, Škraban Elek 6 1. žita, Bergles JLnoš 2 dinara penez; z-Strukovec: Benčec Ferenc, Kuzma Šan-dor, Benčec Franc, Sapač Šandor, Lfllik Francs ŠkrabLn Mihalj po litri, Bac Karol, Škraban Šte-van štev. 30, Vukan Mihalj, Kotnjik Šandor, Andreč Janoš, Šiftar Mihalj štev. 29., Šiftar Šte-van, VrečiČ Števan, Šiftšr Števan po dve, Vučik Števan, Siftar Franc, Šiftšr Mihalj štev. 42. po tri, Škraban Lajoš, Bank6 Ivan štiri-štiri litre pšenice. Zenkovska včs 42 kgrama pšenice. Bo-donska gmajna vse vktip: 83 kg. pšenice, 111 litrov žita. Ništerne vesnice so nika ne mele dati (?) Srdca hvala pob. daritelom. — Morav-ski verniki so dariivali silje: Kardoš Janoš i Malačič Jožef 2 kg, Benčec Rudolf, Bencik Franc, Čarni Števan, Fartčlj Geza, Šavel Ivan, Erniša Ludvig, Gorčan Ivan, Kandal Miklčš, Kološa Katarina, Ktihar Karolj, Sočžk Janoš po dve kili; Cug J6žef, Kučan Jožef, Horvath Števan, Kuhar Ivšn, Vitez Šandor, Cvetič Lajoš po tri kili. Ša-vel Ivan, Temlin Ferenc 4—4 kg: Poredoš Fe-renc, Horvžth Jdnoš, Kuhar Števan, Zrinski Franc, LuthSr Ivan, Rumič J6žef sred., Vučkič Jožef po 5-5 kil. Gorčan Števan 7, Vit^z Miklčš 9, Zrin-ski Števan 13, Dšuban Franc 14 kgramov, vse vkUp 126 kg. Srdčna hvala moravskitn gmajna-rom i pobiravci, ki so tak lepi dar aldUvali, posebno pa Džuban Jožefi za foringo. Bog naj obilno povrnč vsem! — z-Murske Sobote Rehn kov&č 15 din; z Budapešta g. Mikola Š&ndor profesor 60 din; z-Gederovec Barbarič Šindor 10 din, Štivan Franc 25 din; z-Veščice Sočič Kalman 20, z-Kupšinec Dervarič Ferenc 20, z-Sodišinec Vratarič Lajoš 10, z-Zagraba Šiftir Dragotin 50, z-Tišine Rehn Janoš 50 Din; z-Sotine Čurman Mihalj eden žakel krumpišov i do 10 kg graha. Srdčna hvala za dobrodel-ne dare ! januar 20. DUŠEVNI LIST Stran 23. Evangeliomszke vere ino cčrkvi obcsinszki prigodi. Napred&ni po KARDOS JANOSI Hodoskom dfihovniki. I niki gornyi nemski poglavnici, ki szo poprav-ki proti bili, szo v-Dessaui tanšcs dr'zali i na nyega fundanye ro'zje pripršvlali. Z nasztajov eti zhajajocsi i od pLpincov hfisani glasz je sztras-no poveks&vao pogiibel i bojazen naroda. Naszlednye je eden velikoga diiha m6'z, Hessie poglavnik Filip, szrecso meo, Saxonie poglavnika, sztalnopa Janosa i 'ze v-1525. leti pohranyenoga modroga Fridrika brata i nasz-lednika na nyč vzčti, da bi i nyidva zavezek szklenola tned szebom, na branenye popravka proti pšpincom vu dr'ze!aj szvoji. K-zavezki eto-mi, steri je v-1526. leti v-Torgaui potrdjeni, szo hitro prisztopile dr'zele Meklenburg, Anhalt, Mansfeld, Prussia, kakti i Brannschweig i Mag-deburg varaske. Luther i Melanchthon szta v-zšvezek ete zvoliti dugo nestela; kx szta borenye z-caszarom, kakti pravdenim poglavnikom, zane-pravdeno i bršnenye recsi vszamogocsega Boga z-telovnim ro'zjom, za nedosztojno i marno dr-'zala. Aii szila papincov i pogubel najdragsi za-logov je ro'zjč i ne mir 'zelela; i tak je Luiher z-boleznim szrdcom poptisztiti mogao, gde je nepotisani hudi sors zapovedavao. Nika donok je ne tak globokooranilo szrd-ca nyegovoga, kak tak zvana paverszka bojna. Pobo'znoga mo'za etoga on isztinszki navuk, ka *krsztseniki na szlobodno volo zanihano bidii more, Boga i Jezusa poleg nagiba szrdca szvo-jega csesztiti", szo dolnyi nemski dr'z61 niki trdno obte'zeni pavri tak razmili i niki szpre-vedni zbontavci tak razklšdali, ka szo oni zemel-szkoj goszpodi szvojoj ne du'zni vecs podlo'zni bidti. Blddnoszt eta je krvne bojne sztezo odpr-la podlo'zancom proti pravdenira oblšsztam; stere vihžr je toti 'ze dugo vu szkrivnom vder-jao, zdaj pa ocsiveszno vGvdro i ze-vszov besznocsov opfisztsavao i krvi potoke prelevao, — naime po Svabszki drzelaj, gde sze je v-1524. leti groziti zacsao i meszto povodni vsze-dale razlevao; dokecs bi ga naszlednye Luther i Melanchthon z dfihovnim, szvetszka rama pa z-telovnim ro zjom potisati szrecso naisla. Ali nye-ga tihota je li edno leto trpela; teda je pa eden mracsni, nemiroven i nadiihti pop Munzer To- mas, z-Pfeifer imenOvanim odszkocsecsim bara-tom navkape celo ThOringio gorizrdso i pleve naroda prdti visnim oblasztam na grozn<> bliz-noszt nadigno. Nad oszlepleno csredo eto je vcsaszi z-vojszkov vdaro poglavnik Saxonie Jšnos i Hassie Filip, kiva szta jo pri Franbon-hausen varasi na nika szpravila. Munzev, ki je to szlepo vnozino z-tem omracso, ka on sztrela protivnika z szvojov halov sztaviti i neskodlivo vcsiniti ma, je z-Pfeiferom navkOpe zgrableni i tned groznimi mantrami voszkoncsani, Priszpodobno k-tomi sze je godilo v-1534. i 1535. leti v-Munsteri, gde szo niki holandszki anabaptistje, ali novokrsztseni obszeli. Ltidjč eti szo pridavek szvoj odnet dobili, ka szo vsz^ko-ga, ki je k-nyim sztano, znovics okrsztili, kakstč szi je prisztar bio vu leti. Ti znamenitesi zmed nyimi szo bili v-Mfinsteri: Bockhold Janos ley denszki szabo, Matthiesen Janos pek hšarlenszki Knipperdolling, Krechting, itv. K-etim je sztano Rottmann pop. Oni szo tak vcsili, ka je poistvo obcsinszko i nikotni ne szlobodno poszebi szpr^v-lati; piispeke i vszo oblšszt szo pregnali i med szebom sze ravnali. I donok sze je Bockhold za kržia posztavo i kak taksi, vnogo neszpa-metnoszti doprinasao, dokecs bi naszledaye ptis-pek Miinster vdras nazavzdo, csredo eto razte-pao i nyč vojnim bakom pod trdnov sibov szkakati dao. - Na taksa pela hiido razmeta i niicana szlobodscsina! Ona je vu modri rokaj sker nezrecsenoga blagoszlova, v-blazni paroz-je groznoga prekletsztva za szvfit bozi.*) 10. Tekaj popravka. Protestanszke. Agostonszko vadliivanye. Schmalkald- szki zavezek. Brezi dvojnoszti je popravki vere ino cčr-kvi jako prijaznivi bio on nasztaj, ka sze je V. Karol caszar retkogda viditi dao v-nemskom dr-'zanyi i poprek doszta drflgi dugovany preme-tavao vu pameti, stera szo nyemi globse na szrdci le'zala, kak nemcov cerkevno gro'zanye. Z-tim mladim i vitezkim kralom Francii'za, I. Ferencom, ki nyemi je kordno caszarsztva pod-neszti steo, je vu nepotisanom protivinsztvi zivo. I za Mailand szta sze bridko jankala i vu csetvčrom krvnom ognyi bila. Eta i vnoga drfl-ga pogubelna bojna je Karola od nemski dr'iel *) Z-boleznov sze szpomenemo pri isztinietoj i-ravno zda tekocsi znatneniti prigodov Europe.steri 1848. leto nemrtelno vcsiniti majo. 24. Stran DOSEVNI LIST januar 20. ozdalecs dr'zLla; i ete, z-druge sztrani vrli po-glavnik je nemcov nahire i znamenitoszti cer-kevnoga gibanya nigdar ne mogao prav zapo-padnoti. Li gda je nyega viher prevecs vderjao, ali ga je lasztivna potrebocsa gndla, te je poz-vao vkupe narod na orszagszko szpraviscse. Etakse szpraviscse je drzao on zvon drflgi v-1529. leti v-Spira varasi, gde je pa ]ankanye med papinci i lutherani naprčprislo. Po vnogom sttikanyi szo naszlednye papinci privolili, naj i lutheranye szlobodscsino vadliivanya v'zivajo, diinok li tak, csi meso zadr'zijo, i vsze porav-lanye cerkevni navad tanihajo. Tomi szo luthe-ra"nye protipovedali; i zito szo nyim pLpinci cono protivcov (protestansov) dali. Vu prldavki tom z-edne sstrLni spot, ali z druge dika lezi; a"r je dike znamenye, csi sze sto bori z blodov, i vojfije kre isztine. Escse znamenitese od etoga je bilo ono szpraviscse, stero je naszkori, v-1530. leti v-Agosta (Augsburg) varasi drzano, na sterom je i szam Karol caszar nazocsi bio. Na tanacs ze-branika Sexonie je visziko vucseni Melanchthon celi nšvuk evangeliomszke vere, v-nemskom i diacskom jeziki, nakr&tci v-piszmo djao, stero, kak griint cerkvi lutheranszke i den denesnyi nevtajeno vrednoszt szvojo m&, i vu sterom sze biblii protiven navuk p&pinszke cčrkvi z-krot-kosztjov Melanchthoni lasztivnov obilno razklada. Piszmo eto, agostanszko vadliivanye zva-no, je 25-a dnčva ivšnscseka pred celondrodno szprdviscse polo'zeno i po doktor Beyeri, saxon-szkom kancellari v-nemskom jeziki precsteto, potom pa caszari prekdšno, ki je t€ odgovor dao na nyč: ka eto veliko, jdko znamenito i hvalno dugovšnye szam szkrbno prebrodi, i szkoncsa-nye szvoje redovnikom evangelicsanszkim na znžnye da. Potom je je prekdao nikim vozebrš-nim popom, ki voj je bio Eck i z-timi drfigimi navkiipe Luthera szmrten protivnik. Eti szo tak nedosztojni, britkoga 'zucsa pun odgovor vkup-zmazali proti nyemi, da sze je szam caszar raz-csemero nad nyim, i drflgoga zgotoviti osztro zapovedao. Ete szlednyi je prekdani evangeli-csancom, kera sze je caszar z-tem zacsao pro-titi, ka pred nyim z-miloscse szpadnejo, csi sze nevjedinajo ni zda z-pšpinci. Ali kakda sze je to 'zeleti i csakati dalo od nyi, med kimi sze je tak globoka prepaszt odprla, liki med nebov L&zara i med peklom bogštca ? — Zato;je'boj ete 11 tekao i kak sze pri etaksem sztani, dugovany goditi zna, te eden, kak te driigi tLl sze je csi du'ze vsze krepse korenio vu stimanyi szvojem t marno csinio se-t0vanye Karola. Bolezno zadoszta, ka je zrok toga z edne sztrani ršvno nad nyim szamim le-zao, geto je nad onimi, ki szo nesteli; ni z-ed-nov osztrov recsjov ne vardevao zadoblenya ci-lov szvoji, onim pa, ki szo ne mogli nacsi, vecskrat celo 'zmecsavo rame szvoje obcsutiti dao; ka je nye globoko razdr^szelilo. I ravno zato szo nyemi britko szkiisziti dali, ka je ne-pravdena zapoved szile i grum nepravicsne zmo'znoszti szlaba naprava na sztrosanye prsz oni, steri vrednoszt popolno szpoznane isztine globoko obcsutijo, poštiijejo i za n^d^vsze drii-go zlehka gorialdiijejo. Evangelicsanci tak i naimre nyi modri i bogabojecsi poglavnici szo z-tetn veksov vre-losztjov razsurjšvali poszvet isztine boze, vsza-ki po lasztivnom dr'zdnyi szvojem, i povrnyžva-li paszt^re i csrede na vero evangeliomszko i vsza poprek vu novi, pravomi krsztsansztvi vu-goden red posztaviti setuvali; poszliihnovsi vu vszem tanacs pobo'zni popravcov. Luthera i Me-lanchthona. I ršszla je csreda boza, od dna do dna vecs i vecs pobo'zni dtis i celi obcsin prek-idocsi vu ovcsarnfco Jezusovo. Medtem vidivsi evangelicsanci, z-kak pro-tivnov naklonosztjov sze opondsajo k-nyim pa-pinci, i kak dra'zd'zi vedno proti nyim pdpa Karol caszara, z-steroga vszega bi sze zlehka taksi vihčr pobfido proti nyim naszlednye, steri bi je z ednim vderom na nika szpravo, csi bi je negotove naisao; vkUp szo prisli v-1531. leti v-Schmalkaldi, ednom, v-thuringszkoj^goszfsi le-'z^csem varasi Hassie i szkoncsali sžo, ka do edendrugoga podperali proti vszakoj protivnoj szili. Na stero gledocs gda bi Hassie poglav-nik 'zelo, naj sze razmeto vopove od nyi, ka za pot obranbe bi sze zebrsti melo, veliko stiika-nye je nasztanolo med nyimi, tak, da szo»sze na konci komaj vjedinali vu tom: naj sze ca-szar zevszov podlo'znosztjov oproszi, da nyim mir d& vu vadluvanyi vere nyihove, nacsi do edendrugoga bran'H proti vszakomi bantiiYanyi diihovne szlobodscsine. Escse i to pravicsno i pravdeno szkoncsanye szo vnogi 'z-nyi trepeta-jocs i mudno podpiszali. (Dale.) Stampano v WPREKMURSKI TISKARNI« odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.