V Ljubljani, petek dne 10. oktobra 1913.
Leto fl.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondepih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na -dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10’—* četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za Inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se ttt	pošijja	upravništvu.	:8
u:	Telefon številka 118.	t:t
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarfav,
ut	Uredništvo In upravništvo:	ar
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica It. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za )glase se plačat petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslma in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglaša' ju po-it:	pust — Za odgovor Je priložiti znam o. 8»
Telefon številka 118.
s:
n:
Pitreich priznava.
Našim čitateljem je znano, kako se je blagovolil o slovenskih sodnikih izraziti c. kr. nadsod. predsednik gospod Pitreich. Državnemu poslancu dr. Verstovšku nasproti se je iz. razil, da nemški sodniki visoko nad-kriljujejo slovenske sodnike in da zato mora vpoštev jemati le nemške sodnike.
Sedaj je pa izšel popravek gospoda Pitreicha v »Straži« št. 115. t. 1. Glasi se takole:
POPRAVEK:
Ni res, da sem izjavil, da ne morem na boljša mesta na Štajerskem in Koroškem nastavljati slovenskih sodnikov; da sem označil slovenske sodnike kot jako zaostale uradnike, katere baje nemški sodniki visoko nadkriljujejoT da sem povdarjal, da morajo biti pripravljeni, da bom še manj slovenskih sodnikov imenoval na boljša mesta; da je konstatiral gospod poslanec dr. Verstovšek, da je znana ta kvalifikacija personalnih senatov, iz katerih so vrgli vse slovenske sodnike. Res je, da se je pogovor vršil takole: gosp. poslanec dr. Verstovšek pritožil se je, da se pri oddaji sodniških služb ne varuje posestno stanje; omenil je, da se podajajo vzroki za pritožbe le pri pravosodju, ne tudi pri upravni službi. Odgovarjal sem. da se mi zdi prizadevanje, da se vzdržule posestno stanje, umevno, ker je vsakemu narodu pri sroi, da so njegovi rojaki zastopani pri uradih, torej tudi pri pravosodju. Obvarovanje posestnega stanu za posamezna mesta pa v pravosodju mi možno, ker ta namen ovira okolnost. da se sodnika ne more premeščati. Iz tega na.-giba ne more biti dober prednik preskočen po nastopniku. Prizadevati si torej Je zamore, da se posestno stanje vzdržuje za večji okoliš, n. pr. za področje sodnih dvorov v Celji in v Mariboru. Iz tega izvirajo v posameznih krajih premikanja, ki zadenejo zdaj pa zdaj oni narod. Pri tem kazal sem na Ptuj, ker nedavno ni bilo nobenega sodnika Slovenca. dO-čim Je tam slovenski narod sedaj zastopan po dveh sodnikih. Gospod poslanec je ugovarjal, da je za sodniška mesta dovolj zmožnih prosilcev slovenske narodnosti. Odg> varjal sem mu, da osebe, ki sedaj iz spodnjega ozemlja (Unterland) k nam (t. J. k pravosodju) pridejo, v obče. z — kakor Sem izrecno pristavil — priznanimi izjemami, glede zmožnosti zaostajajo za onimi, ki pridejo iz enojezičnega ozemlja. Gospod poslanec bil je vidno iznenaden ter je kazal na dejstvo, da so se Slovenci že od nekdaj odlikovali kot izvrstni in najmarljivejši pravniki. Jaz sem izrecno priznal, da so izhajali Iz Slovencev izborni pravniki ter Sem mu imenoval sodniškega uradnika slovenske narodnosti, ki Je bil V primerju s službeno dobo izredno
LISTEK.
PAVEL BERTNE:
Otrok Ijubezifi.
(Dalje.)
»O tebi in o tvojcih hočem govoriti s teboj. Čakal sem do zdaj, kajti tvoja uboga mati mi je naročila, da naj ti zaupam te reči šele, kadar boš dovolj stara, da jih moreš obrniti v svoj prid. No, in res. že dolgo je, od kar si dosegla to starost... Toda vedno sem odlašal to mučno treno-tje. Zdaj ga ne morem več. Ostav-ijaš me...«
. »Očka,« je dejala tesnobno, »saj veš, da bom vsak dan...«
»Vem, da. Ali tudi samo par ur ločitve je v moji starosti dovolj, da misli človek na vse slučaje. Poslušal me torej. Tvoja uboga mati, Gilber-ta. Je bila hči moža. ki ga nisem poznal, kakor nisem poznal nje same do trenotka, ko je prišla po tvojem rojstvu v Pariz... Govorila pa sva mnogokrat o tvojem očetu... Bil je mož grobe zunanjosti in strogega vedenja, ki je pozna! na vsem svetu samo eno ljubezen: tisto, ki jo je gojil do svoje hčere. Bil je gozdar, in živel je v okrožju Zgornje Marne, v vasi Bisjeri.«
»Poznam to ime,« le zamrmrala ona... »čitala sem ga nekoč v. svo-
hitro pomaknjen na višje mesto le vsled svoje zmožnosti. Pri tem sem gospodu poslancu tudi po moji sodbi obstoječe vzroke navajal, iz katerih naraščaj glede zmožnosti zaostaja. Dostavil sem: Za Slovence morda ni prijetno, če kaj tacega slišijo. Mislim pa, da dokazujem svoje zanimanje za pripadnike enega ozemlja najbolje s tem, da jih opozarajm na njihove napake. Zadeva je za Slovence resna, ker jim sicer preti nevarnost, da se jih vedno manj zamore v ozir jemati pri predlogah. O boljših službenih mestih ni bilo govora, ravno tako ne o kvalifikaciji po personalnih senatih.
V Gradcu, dne 3. okt. 1913.
Dr. A. Pitreich, c. kr. nads. preds.
Tako popravek.
Prav hvaležni smo g. Pitreichu, da ga je dal priobčiti, ker: Kar smo preje vedeli le posredno — iz ust dr. Verstovška in uredništva* Straže« — to Imamo sedaj črno na belem od g. Pitreicha samega, da vendar ne bo nobenega dvoma več, da je res, kar se govori.
Štajersko.
Nemško nacionalcl so očlvldno v hudih skrbeh. Dežela je padla v velikanske dolgove, treba poskrbeti pokritja, ozir. za nove doklade. To bo seveda na volilce zelo s!afx> upli-valo in terjali bodo obračun. Ker pa se boje tega, se začno obračati proti Wastiianu in Einspinerju. Zlasti o VVastianu je očividno. da bo moral požreti največ. Njemu danes očitajo, da je on napravil leta 1910. iz predloge glede dež. šolstva nemško narodno prestižno vprašanje, vsled katerega je bila dežela pahnjena v skoro triletno mizerijo. Wastian pa seveda zopet ni pri volji, kaj tacega mirno vtaknit v žep in tako lahko pričakujemo, da se prične že v kratkem prav srčkan nemškonacionalnl ravs po vsej naši deželi.
Deželnozborske nadomestne volitve. Ker je dvoje deželnozborskih mandatov — pl. Luška in dr. Roči-Ča — nezasedenih, a postavna doba dež. zbora še ni potekla, bodo v najkrajšem času razpisane nove deželnozborske nadomestne volitve. V Robičevem volilnem okolišu nameravajo slovenski klerikalci, nostaviti baje dr. Leskovarja. Dr. Verstovšek ostane namestnik dr. Robiča v dežel, odboru.
Koncert »Prosvete« v Mariboru. V
soboto dne II. t. m. priredi podravska podružnica »Prosvete« veliko akademijo, na kar ponovno opozarjamo slav. občinstvo. Ves čisti dobiček gre v narodno dobrodelne namene. Po koncertnem delu programa velik ples.
Maribor. (Nočna idila.) Zadnjo soboto, proti 11. uri ponoči, sta prišla iz kavarne »Theresienhof« dva slovenska akademika ter Jo zavila v
Gosposko ulico. Njiju slovenska govorica je razdražila par nemških ko-mijev od Martinza in Pirhana tako, da se so navalili na manjšega in ga pobili. Drugi akademik in nek znan mariborski Nemec, sta mu priskočila na pomoč. Značilno za ta dogodek je, da se je došli Nemec zavzel za pobitega in hotel ugnati nemčurske fakine. Pa se je v zadnjem hipu zgodil čudež: kar na mah je stopil izza sence enih tamošnjih hiš — policaj. Vse ie kazalo, da bo aretiral poštenega Nemca, ker je od onih tolovajev zahteval — da se naj odstranijo. Konečno so morali vsi na gjavno stražnico, koder je tamkaj službujoči policaj — nahrulil slovenskega akademika. Šele, ko ga je ta opozoril,. da ie on napadeni in ne napadalec, Je bil slednji legitimiran. Sramota. In to je »varnostna oblast«!
Maribor. (Klerikalna agitacija za »Orle«.) Klerikalci delajo za »Orle« neprestano in z največjim naporom. Nočemo se spuščati v podrobnosti, temveč navesti samo en slučaj ki pa je tem markantnejši:	Kot	smo že
zadnjič pisali so klerikalci osnovali tudi dijaško vrsto pri »Orlu«, ki ima danes že lepo Število pristašev. Glavni agitator za to je neki dijak, ki pa ne dela morda le med svojimi sošolci marveč tudi na cesti, t. pr. ob nedeljah pred cerkvijo koder lovi kmečke fante, če bi se fant držal dovoljenega in se obnašal dostojno, bi nas to malo motilo tako pa se poslužuje po klerikalni manliri najne-sramnejših pripomočkov in blati ter grdi vse kar je napredno. Svetujemo temu »možu« da se ne igra z nami, če ne bo kaj doživel...
Žalostno, a resnično. Ob naši narodni meji se trudimo na vse mogoče načine, da zopet oživimo, oziroma poglobimo narodno življenje. Kdo bi si pri tem mislil, da se bodo našli ljudje, zlasti v Mariboru, ki bi temu direktno nasprotovali? Je temu tako! Politično društvo »Maribor« ima celo med svojimi odborniki moža. ki si upa direktno nasprotovati našim najvitalnejšim interesom. S takimi ljudmi treba čim preje obračunati. Mi hočemo koristnih delavcev, ne pa škodljivcev. Saj se razumemo! Sicer pa upamo splošno, da bo dotični sam vedel izvajati potrebne posledice, ne da bi se ga k temu sililo. Kdor noče delati, nai vsaj ne ovira delavoljnih.
Sv. Barbara pri Ptuju. (Utopljen tat.) Pred par dnevi so našli na bregovih Drave neki čolnič na jadra, v njem pa razne papirje, iz katerih je razvidno, da je bi! njih lastnik neki Johann Haslinger iz Celovca, delavec usnjarne Pogačnik. Stvar je ta: letos julija meseca je neki dr. Wei-tzer dal pri imenovani firmj spraviti svoj čoln, ki pa ie bil avgusta meseca letos ukraden. Istočasno so pogrešali imenovanega Haslingerja, katerega je zasledovala oblast radi poneverb v višini 300 K. Haslinger je s čolnom pobegnil, a ga je dohitela usoda.
Stoletnica francoskih bojev na Slovenskem.
Podkralj ponovi napad na Dolenjsko.
V bitki pri Šmariji so sicer zmagali Avstrijci, vendar niso bili tako močni, da bi mogli Hi proti Ljubljani naprej. Nasprotno: močan napad od strani bi bil lahko uničil čete pri Smarji in pot na Dolenjsko bi bila odprta. Zato je general Rebrovič poklical obrsta Milutinoviča nazaj in je postavil svoje čete za Višnjo goro m na gričih za Radokovo vasjo (na Medvedjeku). Podkralj pa je po krepkem napadu Avstrijcev sodil, da stoje Avstrijske čete ob cesti med Višnjo Goro in šmarijo in da Je Ra-divojevič z glavno silo odšel na pomoč Nugentu. Da bi zadržal avstr, čete na Dolenjskem, je sklenil dne 14. sept. z vso silo napasti Avstrijce in tako preprečiti Nugentu vsako pomoč. Zato je odšel dne 14. sept. s celo divizijo Marcoguet na Dolenjsko. Ko je prišel do Smarije, je spoznal, da se je sovražnik umaknil in je previdno nadaljeval svojo pot proti Višnji gori. Tudi Višnja gora je bila prazna — Avstrijcev ni bilo nikjer. Podkralju se je zdelo to sumljivo. Ostal je sam z enim oddelkom v Višnji gori — zasedel je grad in izročil poveljstvo gen. Lecchiju — drugi del divizije se Je ustavil deloma na Pešče-jaku in Stekanu — deloma pa je odšel nazaj proti Ljubljani.
Boli Pri Višnji gori.
General Rebrovič ie takoj zapazil, da se sovražnik bliža, zato mu ni hotel pustiti časa, da se utrdi na gričih okoli Višnje gore fn je sklenil izvršiti dobro premišljen napad na Franco«e v Višnji gori po noči med 15. in 16. sept. Obrst Milutinovič je dobil ukaz, da mora obiti sovražnika od leve strani, major Rheinbach pa od desne strani. General sam ie hotel poseči v boj šele ko bo slišal prve strele od Milutimovičeve strani. Milutinovič je zvečer odšel s svojimi četami iz Radohove vasi in je obšel Višnjo goro od leve strani. Ko se je začelo daniti, je začel Milutinovič napad. Razvil se je hud boj za Višnjo goro. Avstrijci so napadli grad in so ga s prvim naskokom tudi vzeli — toda Francozi so jih takoj zopet prepodili ; na to so Avstrijci ponovili napad in so si grad zopet osvojili. Milutinovič je imel slabo stališče, ker so imeli Francozi na višjih mestih postavljene topove. Avstrijske čete so
se začele že umikati, ko je rezervo zasedla greben nad Višnjo goro m začela bruhati ogenj na Francoze. Francozi so se umaknili proti Grosuplju. Sedaj pa je poslal gen. Rebrovič hu-zarje za njimi. Ti so jih res dohiteli pri Grosuplju in so celo četo zajeli. — Pri Smariji so se Francozi zopet postavili v bran — toda ritmojster Ress. jih je zasledoval in se bil z njimi pozno v noč. Vjel jih je 52.
Ta dan so izgubili Francozi mnogo: 9 častnikov in 900 mož je bilo vjetih poleg tega 2 topova ena zastava in mnogo orožja.
Boli na Notranjskem umika.
Nugent s«
Med tem, ko so ob Savi in na Dolenjskem izbojevali Avstrijci take zmage — je šel general Sino z divizijo Palombini iz Logatca proti Nugentu, ki je stal na cesti od Jel-šan proti Postojni. Stotnik Zuccheri je zadel pri ogledovanju že dne 13. septembra na francoske straže v Zagorju in Petelinjem. Dne 14. sept. pa se je moral umakniti nazaj proti Jelšanam, ker so se Francozi bližali z veliko silo. Nugent je bil pripravljen na boj. Toda Francozi so napadli s tako odločnostjo, da je Nugent prišel v veliko stisko. Z navečjo silo je vzdržal boj do večera, potem pa s« je umaknil. Francoska konjenica je za begočimi Avstrijci napravila atako — ki pa je bila od huzarjev odbita. Nugent se je umaknil nazaj do Sv. Matija. Gen. Pino ga ni več zasledoval. Bil je lahko zadovoljen z uspehom. — Bil je sicer sam ranjen — toda Avstrijci so imeli nesrečen dan. Največja nevarnost je bila odbita.
Qen. Pino je mislili, da se bo Nugent umaknil na Reko, toda Nugent je imel svoj plan in je šel takoj v noči po teh bojih (15. sept.) v Kastvo In od tod na Pazin. V Istri je bil varen, ker je imel vse prebivalstvo n» svoji strani, od tod je mogel pripraviti napad v Trst in v skrajni nevarnosti se je mogel rešiti na angleške ladje, ko so krožile okoli Istre in tako podpirati boj proti Francozom.
Gen. Pino je torej zopet zasedel Reko, zastražil ceste, pomnožil posadko v Trstu — sam pa je odšel proti Postojni. Med tem so Otočanci Reko napadli in jo zopet osvojili. Tak je bil položaj 17. sept.
Jih listinah; to je ime vasi, kjer sem rojena.«
»Da, dete moje. In čuden slučaj je postavi! v bližino tega kraja grad Rošegi, kjer je bivala do I. 1870. ona, ki postaneš zdaj njena čitateljica.«
»Torej je videla nemara mojega starega očeta,« je jeknila ona,
»Poznala ga je dobro; ime rifu je bilo Gregor Lemetre. Stanoval je v gozdarski hiši sredi šume ... sreda Troafontenskega gozda.«
»Gregor Lemetre,« je ponovila Gilberta.
A Florestan je dejal z glasom, ki Je podrhtaval od razburjenja:
»Da veš... tvoja uboga mati je bila zagrešila veliko napaiko. Te napake tvoj oče — ki ne poznam njegovega imena — ni mogel popraviti. Mislil je poročiti tvojo mater, kadar napoči trenotek, ko mu bo mogoče. Ni pa računal s smrtjo, na katero mora biti človek vedno pripravljen, dete moje.«
»Ali,« je jeknila ona, »kako veš to tako dobro, ako ga ne poznaš?«
»Kar vem,« je odgovoril, čuvaje videz mirnosti z nadčloveškim naporom, »so zgolj reči, ki mi jih je zaupala tvoja mati.«
*Imena pa ti ni povedala? ...«
»Ni mi ga. Toda brez prikrivanja mi je povedala svojo nesrečo... in tudi svojo pokoro. Bila le strašna. Tvoj stari oče je opazil nekega dne, kar je bilo tajnost vsem in česar še zdaj ne vedo niti bivši prebivalci Ro-šeguskeva gradu niti bislerski vaš-
čani. Zapazil je, da se bliža njegovi hčeri, ki jo je imel za tako pametno in tako nedolžno, ura materinstva.«
»Moj Bog, oi Bog,« je zamrmrala Gilberta.
»In takrat so se začeli dogodki, ki ti jih imam povedati.«
Z vsemi podrobnostmi, ne da bi kaj opustil — zakaj dolge izpovedi nesrečne Marte so mu bile ostale v vernem spominu — ji je razodel bridko istorijo o hčeri, spodeni iz očetove hiše, o tem, kako se je zatekla k Jeri, kjer Je zavzel pozneje njeno še gorko mesto grof d’Ormoa. rešitelj njih vseh.
In ko je bilo povedano vse, kar ji Je bilo potrebno in koristno, je dodal z neizmerno nežnostjo:
»Tvoj stari oče, Gilberta, je bil zelo strog do svojega otroka. Da, zelo strog in krut. Ali, vidiš, ne smeš ga obsoditi v svojem srcu. Imel je o Časti in dolžnosti neupogljive nazore starega vojaka. In vrhu tega ne ve nihče, ali ne bi bil vse eno odpustil nekega dne: njegova hči ni imela prilike, poprositi ga odpuščanja, zakaj umrla je daleč od njega, ne da bi bil izvedel, kaj se ie zgodilo z njo ...«
»Pa on?« je prašala deklica trepetaje.
»On živi še vedno. V gozdarski hiši sredi Troafontenske šume ne stanuje več, ker je že zdavnaj v pokoju. Toda zlezel je še globlje v goščavo: kupil si je majhno pristavo na robu Šansnejsikega gozda, ne daleč od lesene kolibe, kler ti ie stara Jera
pomagala na beli dan ... Moja dolžnost je bila, dragica, da sem ti povedal, da živi tvoj stari oče in kje prebiva. Zakon, ki je tako krut napram, otrokom ljubezni, ti ga ne dovoljuje imenovati starega očeta, in tudi on nima do tebe nič večjih pravic kakor jaz s svoje strani. A kljub temu me imenuješ svojega očeta, kar mi je v neizrekljivo radost. Kdo ve, ali ne bi bilo v radost tudi temu starcu, alko bi ga poklicala nekega dne v njegovn samoti z imenom, ki mu ga nisi opravičena dati? Ali napoči v tvojem Življenju ura. ko začutiš željo po tem? Ali se ti ponudi prilika? Kdo more vedeti? Zdaj stopiš v hišo markize Rošegijske, ki te lahko povede danes ali jutri na Bisjero, v neposredno bližino tvojega deda, ki te ne pozna, niti ne ve, kje m kdaj si zagledala luč sveta, niti ne sluti, da sem dal pred tremi leti napraviti nadomestilo tvojega krstnega vpiska. sežganega v letu 1870, ker stoji črno na belem, da je njegova hči Marta rodila otroka, ki mu je ime Gilberta. Porabi vse to. kakor se ti bo zdelo dobro in prav. AJi naj zaupaš svojo zgodbo prej ali slej ljudem, h katerim se odpravljaš, ne vem. Ce pa pride dan. ko se ti zazdi, da — potem premisli dobro, preden razodeneš gospe Rošegijski, kar jii je neznanega o hčeri Gregorja Lemetra. Saj veš kako strogi so v visokih krogih. kaT se tiče tega: tako strogi, da delajo po-gostoma odgovorne tiste, ki so bili samo žrtve preureškov. Ako torej ne
bo posebno potrebno in koristno, čuvaj svojo tajnost zaise ... Grofa d’Or-moa nisem varal z nobeno besedo, a videl sem, da te ima za Parižanko. On misli, da sem tvoj pravi stari oče. Natančnejših izkazov o tvojem rojstvu ni zahteval. Mož pač ve, da življenje umetnikov ni tako redno kakor pri drugih ljudeh. Bal se je nemara, da me spravi v zadrego ... Pusti torej stvari takšne, kakršne so, do dne, ko se pojavi resen in važen razlog, ki te odveže molčečnosti.«
»Kakšen neki?« je prašala Gil-berta z jedva razločnim glasom.
Odgovoril je skoraj enako tihof
»Tega ne morem reči... ne morem si predstavljati... Ampak,« je povzel trdneje, »ako ti vzame Bog danes ali jutri tvojega starega prijatelja, tvojega očeta in starega očeta po ljubezni, ki sem jo gojil do tvoje matere in jo prenesel po njeni smrti neomejeno na tvojo glavo... vedi, da imaš Še enega, ki ga zakon ne pozna, a čigar kri se ti pretaka v žilah.«
Gilberta pa je prašala. bleda od bridkega nepokoja:
»Ampak tistega, ki je padel' pri Rejšofenu, kakor si mi pravil nekoč« njega, čigar kri se mi pretaka v žilah še mnogo neposredneje ... njega torej ne poznaš? Povej mi. rotim tej ali ga res ne poznaš? ...«
Florestanove ustnice so vzdrhtele.
»Ne,« le rekel počasi, »ne poznam ga.«
(Dalje.)
Podkralj sklene napasti sen. Radlvo-jevlča.
Po ugodnih poročilih z Notranjskega. je podkralj iizprevidel. da potreba z vso silo napasti Hrvate, oz. gen. Radivojeviča, ker je ta vse južne čete zalagal s četami, posebno z graničarji, ki so se izkazali kot izborni vojaki-. Na ta način je hotel pod>-kralj tudi gen. Hitlerja prisiliti, da odide Hrvatom na pomoč in bi se nu gle francoske posadke ob Dravi in Savi lažje braniti. Hitler je namreč pri Trbižu skušal prodreti na Kranjsko.
Dne 19. sept. so se začele franc. Čete gibati. Najprej se ie Marcoguet z vso silo vrgel na Avstrijce pri šmariji. vzel je Grmišče in je potisnil gen. Rebroviča nazaj, najprej do Višnje gore — potem pa se je Rebrovič sam umaknil zopet na Medvedjek. Dne 22. septembra je francoski general Janin zopet zasedel Višnjo goro.
Med tem je gen. Palombini zasedel Cerknico in je postavil svojo divizijo med Cerknico in Studenci. General Perreymont je bil določen, da zasede vrhove nad Krko in tako vzdrži zvezo med Cerknico in Višnjo goro. Gen. Rebrovič se je bal, da ga napadejo Francozi od strani, zato je poslal obrsta Staremberga in Milutinoviča z enim oddelkom čez 2u-žemberg in Krko proti Dobrepolju.
Po ozkih stezah po gozdih fn gričih so lezli Avstrijci v veli .etn dežju čez Ambrus. Tisovec in so pozno v noči dospeli v Dobrepolje. Tam pa ni bilo Francozov — zvedeli so, da so se umaknili na Velike Lašče.
Napad na Lašče,
Obrst Milutinovič Je razdelil svoj oddelek na tri dele. En del Je Imel zavarovati cesto proti Ribnici, drugi del Je imel priti preko Travnika. sam pa Je hotel napasti naravnost od ceste proti Ljubljani. Napad Je bil bM določen na 25. september in se je popolnoma posrečil. Vsi trije oddelki so se ob enem pojavili pred Laščami in so vdrli v vas. 8 francoskih oficirjev in 300 mož je bilo vjetih, drugi so pobegnili v gozde, med njimi general Perreymont. ki Je sedel ravno pri kosilu, ko se je začel napad. S tem je bila vez med Dolenjsko itn Notranjsko pretrgana.
1 ranjski deželni zbor.
Včerajšnja seja deželnega zbora se je začela ob 10. uri dopoldan. Poslanec Ribnikar in tovariši so stavili na deželnega predsednika vprašanje, glede kočevskih razmer. Tam se namreč v zadevi ustanovitve slovenske šole vršijo ne samo velika nasilja nad onimi, ki so podpirali prošnjo za ustanovitev slovenske šole. posebno ako so oni odvisna od rudnika, temveč se od njih na sleparski način izvabila podpise za izjavo, da preklicujejo svoje podpise na prošnji za ustanovitev slovenske šole. To delajo občinski organi, ki prinašajo do-tičnim pozive od okr. glavarstva k zaslišanju v zadevi šole in zato naj se raznašanje teh pozivov izroči nepristranskim orožnikom.
Zaniimiv je naslednji samostalni predlog posl. Ribnikarja in tovarišev.
»V deželno desko spadajo posestva. ki so že vpisana v deželno desko ter ona dosedal v deželni deski že nevknjižena posestva, katera plačujejo najmanj po 200 kron cesarskih realnih davkov na leto, . od katerega zneska znaša zemljcvina najmanj štiri petine.
Posl. G a n g 1 interpelira dež. predsednika v zadevi prodaje ciga-Tet šoloobveznim otrokom.
»Johanca« h Vodic.
Posl. dr. N o va k je interpeliral jHež. predsednika radi vodiške »Jo-hance«. ki je izkoriščala lahkoverne ljudi cek) leto in jim pod pretvezo čudežnih pojavov izvabljala denar. Ona le to delala javno v župnišču, napredno časopisje le o tem poročalo, vlada pa ničesar ni ukrenila.
Dež. glavar le to interpelacijo zavrnil, češ, da Je — žaljiva. (Hm, hm!)
Dr. Krek In Kamlla Thelmer.
Dež. glavar naznanja, da mu je došel dopis od dež. sodišča na izročitev posl. dr. Kreka. Dopis se odkaže imunitetnemu odseku. (To je tožba Kamile Theimer.)
Slovensko gledališče.
Dež. glavar je odgovoril na interpelacijo posl. Reisnerja in tovarišev v zadevi slovenskega gledališča. Dež. glavar je konstatiral, da Je *agrebško gledališče sprejelo pogoje dež. odbora, ki jih mestna občina ljubljanska ni hotela sprejeti. Tako ]bomo Imeli v Ljubljani prvorazredne predstave.
Nujni Predlogi.
Spreleta j>e bila nujnost predloga losi. Ribnikarja (ki ga ni bilo v fcornlcL ker ie še vedno Izključen)
o ustanovitvi živinorejske zavarovalnice.
Posl. dr. Triller ie utemeljeval svoj nujni predlog glede telefonskega omrežja v Ljubljani. Centrala v Ljubljani je zastarela in nezadostna, ker je urejena za največ 300 naročnikov, danes pa čaka okrog 200 strank, ki želijo dobiti telefonsko postajo, pa brezuspešno. Tudi nadzemeljska napeljava ni dobra, ker se žice dotikajo in tako so moteni pogovori, lahko pa tudi nepoklicani slišijo razgovore. Vrh tega pa pozimi trga sneg šibke žice in provzroča, da so naročniki po različnih delih mesta ne le cele dni. temveč včasih kar po cele tedne brez zveze. Aparati so najstarejši in najslabši, služba nedostatna. vse te kalamitete in nevzdržnosh teh razmer je državna uprava morala uvidevati, že pred dvema letoma ter je vpostavila v državni proračun za radikalno preustrojitev in zlasti za vpeljavo podzemeljskega telefonskega kabeia v Ljubljani vsoto 250 tisoč kron. Meseca januarja so intervenirali v tem pogledu mestne občine in deželni odbor na trgovskem ministrstvu, kjer se je zagotovoilo. da je stvar v redu in da se prične z delom v zgodnji pomladi. Mojo bojazen. da bi se zamogel kredit kle drugje porabiti, je gospod referent zavrnil z vso odločnostjo. Pa je prišla pomlad, prišlo poletje in o izvršitvi dela ni bilo ne duha ne sluha. Interveniral sem vnovič in sedaj mi ie z velikim obžalovanjem razložil, da se je za Ljubljano dovoljeni kredit
250.000	kron porabil za Galicijo. (Ogorčeni klici!) In tako smo ostali na cedilu in v stari neznosni telefonski mizeriji. Zategadelj zdi se mi primerno in ugodno, da povzdigne svoj glas tudi visoka zbornica. Naslovil pa sem moj predlog nalašč »a vlado, ki naj zlasti potrdi neznosnost razmer ter na ta način krepko podpre tozadevno akcijo naših parlamentarnih krogov. — Vsa zbornica je temu govoru Živah, odobravala in nujnost le bila sprejeta »oglasno.
Posl. Plber je poročal v imenu upravnega odseka o nujnem predlogu posl. dr. Novaka glede izločitve de, žele Kranjske iz okrožja delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu in je predlagal:
1. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve se naprosi, da izloči v smislu § 9. zak. z dne 28. decembra 1887, drž. zak. št. 1 ex 1888 deželo Kranjsko iz okrožja delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu in ustanovitev v Ljubljani lastno delavsko zavarovalnico;
2. deželni odbor vojvodine Kranjske naj poda c. kr. ministrstvu za notranje stvari pritrdilno poročilo in mnenje o resnični utemeljenosti I potrebe lastne zavarovalnice v Ljub-jani.
Posl. dr. Novak je navedel naslednje slučaje, ki jasno dokazujejo pristranost vodstva imenovanega zavoda:
Delavska zavarovalnica v Trstu nima nobenega slovenskega napisa, dasi je dve tretjini zavarovancev Slovencev. — Pri zavarovalnici se službe sploh ne razpisujejo, ampak se nastavljajo kar pod roko na predlog ravnateljstva potom upravnega sveta. — Neki Slovenec, zavarovalni tehnik je prosil za mesto v tehničnem oddelku. Bil je popolnoma kvalificiran, z vsemi potrebnimi izpiti. Toda službo je dobil nekvalificiran Lah brez vsakih izpitov. Z delavstvom se postopa naravnost krivično. Ako zboli kak delavec in prijavi to zavarovalnici, potem mora čakati na odgovor kakih 10 mesecev in še takrat dobi odgovor, da ne dobi nobene rente. Načelnik tehničnega oddelka je bil neki dr. Petkosig, ki ni bil vešč slovenskega jezika in vsled tega tudi ni imel kvalifikacije za uradnika v smislu službene pragma tike. Temu gospodu je upravni svet ukazal. na| se prične slovenskega jezika učiti. Dr. Petkosig se seveda ni naučil slovenskega, marveč je dal zavarovalnici slovo in bil imenovan za tajnika v — italijanskem ministrstvu notranjih del. Slovenski in slovanski delavci so torej plačevali moža, da je mogel prakticirati za — državno službo v Italiji. Kako postopajo v zavarovalnici z delavci samimi, dokazuje tale slučaj: Nekega slovenskega delavca, ki je prišel v zavaro valnico iskat pravico, sta dva uslužbenca na direktni ukaz uradnikov vrgla preko praga in ga opsovala ! »ščavo«. To Je dokazala sodna preiskava, v kateri sta imenovana uslužbenca priznala, da sta bila najeta in da sta Iz zavarovalniške blagajne dobila — 109 kron za to. da sta one-
valntca posodila niti vinarja. Tako postopa ta zavarovalnica, zato je docela upravičena naša zahteva, da se izločimo iz okrožja tega zavoda. Pomisleki, da bi samostojen tak za-( vod za Kranjsko ne mogel uspevati, ni upravičen. Zavarovalnica v Trstu je imela leta 1909 dohodkov okroglo
200.000	K, leta 1910 240 tisoč K. leta 1911 pa 251 tisoč K. Razvidno je torej, da ti dohodki stalno naraščajo. Sicer pa bi se za Kranjsko ustanovljena delavska zavarovalnica dala združiti z zavarovalnico za privatne nastavljence, kar bi gotovo zasigu-ralo njeno življenjsko sposobnost.
Naglašati pa je tudi treba, da je naša zahteva po ustanovitvi samostojne delavske zavarovalnice za Kranjsko tudi v zakonu upravičena, saj pravi zakon sam, naj se take zavarovalnice po možnosti osnujejo v vsaki kronovini. Predlog odseka je bil nato sprejet.
Popoldanska seja.
Je začela — mesto ob štirih — ob pol petih. Dež. glavar je najprej pre-čital interpelacije in nujne predloge in je odgovoril na interpelacijo posl. dr. Trillerja o persekucljl naprednih županov. Dr. Šušteršič je odgovoril, da deželni odbor ne preganja nobenega župana samo radi tega. ker je naprednjak.
Posl. dr. Triller je predlagal, da se o odgovoru deželnega glavarja otvori debata, pa klerikalci in Nemci so glasovali proti temu in zato napiedni poslanci niso dobili prilike, da bi svoje trditve dokazali.
Proti ponesnaženju Save.
Posl. Povše ie utemeljeval svoj nujni predlog, da naj osrednja vlada poskrbi, da razne tovarne ob Savi (Hrastnik, Trbovlje) ne bodo onesnaževale Save s tem, da mečejo v njo vse odpadke. Sava je radi tega tako onesnažena, in celo nezdrava (radi odpadkov iz kemične tovarne v Hrastniku), da pri Brežicah niti trava ne raste ob Savi. Nujnost je bila sprejeta soglasno.
Na predlog posl, dr. Kreka se odkaže dopis deželne vlade glede prispevka iz državnega melioracijskega zaklada finančnemu odseku.
Lovski zakon.
Svoječasno je dež. zbor sklenil nov lovski zakon, ki ga pa vlada ni hotela predložiti vladarju v sankcijo, temveč ga le vrnila dež. odboru s svojimi opombami.
Zakon se je sedaj modificiral in so bile po dallši debati te izpremem-be sprelete.
Baron Schwarz odgovarja na Interpelacije,
ali preveč resno teh svojih odgovo-rovbn menda ravno ne Jemlje, ker čita tako tiho in hitro, da ga nihče ne more slišati, najmanje poročevalci na svojih nepripravnih prostorih. Baronu Schwarzu Je gotovo stalo do tega, da njegovi vestni odgovori na nterpelaoije ne pridejo v Javnost — mi prav radi ustrežemo.
Posl. Piber je v imenu upravnega odseka poročal o zaračunjenju agrarnih stroškov in je predlagal:
1. Deželnemu odboru se naroča, da po dogovoru s c. kr. deželno komisijo za agrarne operacije predloži deželnemu zboru načrt, po katerem naj bi se stroški za posamezne operacije čim bolj enakomerno razdelile Deželni odbor naj vpošteva sestavo določenih tarifov z ozirom na plfr-skvo zemljišča in na njegovo bont-teto.
2. Ker bi pa veljal ta način predpisa stroškov le za prihodnjost, pooblašča se deželni odbor, da sme v posebno oziravrednih slučajih odpisati del do sedaj naraslih stroškov. — Sprejeto.
ga slovenskega delavca vrgla čez prag. Zavarovalnica Investira denar samo med Italijani In za italijanske institucije. Tako je leta 1911 posodila
100.000 kron za zgradbo uradniških hiš v Kopru. Letos je posodila mestni občini v Trstu 500.000 K proti pet-odsto tikom, leta 1912 isti korporaciji
500.000 K in preje že 600 tisoč kron In vse to proti samo 4 odstotnim obrestmi. Na Kranjske Pfi ni aamro*
Poročila finančnega odseka.
Posl. dr. Krek je poročal o predlogu dr. Tavčarja glede pravnih ra* mer učitellev in predlagal:
Deželnemu odboru se naroča, da izdela in predloži čimpreje deželnemu zboru razmeram in potrebam primerno izpremembo zakona o pravnih razmerah učiteljev dne 29. aprila 1873, v zak. št. 22 in dodatnih navodil.
Posl. dr. Triller le podvrgel ostri kritiki pristransko postopanje ve čine z učiteljstvom in žalostne raz mere, v katerem se nahaja učiteljstvo in šolstvo na Kranjskem sploh. Naj bi se začasno, dokler se ne uredi vprašanje učiteljskih plač vsaj toliko ukrenilo, da bi se draginjske doklade pravično razdelile učiteljem brez ozira na njihovo strankarsko pripadal-štvo. — Sprejet je bil predlog poro čevalca. ker klerikalci nočejo nit slišati o kaki pravični razdelitvi dra ginjskih doklad.	.	.	.	.	,
Posl. dr. Krek je poročal o dežel nih prlkladah lz leta 1911 m bil Je sprejet naslednji predlog:
Naklade za leto 1911., provizor-no sklenjene, obsežene v navedenem sklepu deželnega zbora pod I. se nar knsdno deliaitixuQ Mtanoučfi«
Posl. dr. Žitnik je poročal o samostojnem predlogu poslancev Jarca In tovarišev glede državnih In deželnih brezobrestnih posolil vinogradnikom in predlagal:
1. Deželni odbor se pooblašča, da pri iztirjavanju deželnih brezobrestnih posojil vinogradnikom v oziravrednih slučajih postopa kar najmilejše in zlasti resnično revnim prosilcem ob času bede podaljša roke vračil. 2. Obenem se naroča deželnemu odboru, naj naprosi c. kr. vlado, da tudi ona enako postopa. — Sprejeto.
Posl. dr. Žitnik Je poročal o prošnjah vodstva dekliškega slrotl-šča bar. Llchtenthurnove in predlagal: 1. Vodstvu dekliškega sirotišča bar. Lichtenthurnove v Ljubljani se za vzdrževanje osemrazredne dekliške šole letna podpora iz normalno-šolskega zaklada pričenši z letom 1914 zviša od 2500 na 4500 kron. 2.
Od deželnega odbora istemu vodstvu v pokritje stroškov za zgradbo sirotišnice dovoljeno brezobrestno posojilo v znesku 10.000 kron se naknadno odobri. — Sprejeto.
Posl. dr. Žitnik je poročal o prošnji šolskih »ester v Repnjah glede podpore za zgradbo novega šolskega poslopja in predlagal: Prošnja šolskih sester v Repnjah glede podpore za zgradbo novega šolskega poslopja se odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev. — Sprejeto.
Posl. dr. Žitnik je poročal o prošnji šolskih sester v Trnovem glede podpore za šolsko zgradbo in predlagal.
Prošnja šolskih sester v Trnovem glede podpore za šolsko zgradbo se odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev. — Sprejeto.
Posl. dr. Žitnik je poročal o prošnji usmiljenih sester v Kamniku glede podpore za vzdrževanje otroškega vrtca In obrtno ponavljalne šole in predlagal: Prošnja usmiljenih sester v Kamniku glede podpore za vzdrževanje otroškega vrtca in obrtno ponavljalne šole se s priporočilom odstopi deželnemu odboru v rešitev. — Sprejeto.
Posl. dr. Žitnik je poročal o prošnji osredntlega odbora za varstvo avstr, poljedelskih In gozdarskih koristi na Dunaju in predlagal: Osrednjemu odboru za varstvo avstrijskih poljedelskih in gozdarskih koristi na Dnaju se za leto 1913 dovoli 50 kron podpore. — Sprejeto.
Posl. dr. Žitnik je poročal o prošnji vodstva dijaške in ljudske kuhinje v Ljubljani in predlagal: Prošnja vodstva dijaške in ljudske kuhinje v Ljubljani za podporo v letu 1913 se s priporočilom odstopi deželnemu odboru v rešitev. — Sprejeto.
Posl. dr. Žitnik Je poročal o dovolitvi dež. prispevka k stroškom ustanovitve župnije za Gor. In Spodnjo Šiško in predlagal: Deželni zbor pripozna in pozdravlja ustanovitev župnije za Gor. in Spodnjo Šiško kot neobhodno potrebo; zato odločno poživlja c. kr. vlado. da z zdatnim prispevkom iz verskega zaklada čimpreje omogoči to usta novitev. — Posl. dr. Novak je dokazoval nepotrebnost ustanovitve samostojne župnije v Sp. Šiški in je rekel. da le največja potreba za Sp. Šiško vodovod in rešitev tega vprašanja zavlačuje dež. odbor. — Odgovarjala sta dr. Novaku dr. Pegan in dr. Laimpe, ki je iznašal zgodovino vodovodnega vprašanja v Sp. Šiški, potem je pa govoril še dr. Novak. Sprejet je bil predlog odseka.
Posl. dr. Žitnik Je poročal o prošnji trgovske ln obrtne zbornice za Kranjsko glede deželnega pri spevka za napravo telefonske črte Ljubljana - Postojna in predlagal:
1. Prošnji trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko glede deželnega prispevka za napravo telefonske črte Ljubljana - Postojna se ne ugodi. 2. Deželnemu odboru se naroča, da potom c. kr. deželne vlade pozove c. kr. poljedelsko ministerstvo, naj ono z izdatnim prispevkom iz zaklada postonjske jame ali iz drugih sredstev čimpreje omogoči telefonsko zvezo Ljubljana - Postojna, Dr. Novak je predlagal, da dovoli dež. zbor 600 kron. kolikor je približno še potrebno za to zvezo, ker ta telefonska zveza je od velike važnosti. — Knez VVindischgraetz se je pridružil pre dlogu dr. Novaka, dr. Žitnik je pa vztrajal pri tem, da naj država preskrbi za to, ako bi pa dežela tukaj dovolila svoj prispevek, bi se zahteval od nje prispevek tudi za druge telefonske zveze. Mnenju dir. Žitnika se pridruži tudi dr. Lampe in predlog odseka se Sprejme.	v	.
Posl. dr. Žitnik le Poročal o prošnji županstva občine AdlešlCi glede podpore za novo šolsko poslopje in predlagal: Prošnja županstva občine Adlešučl glede podpore za novo šolsko poslopje se odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev. — Sprejeto.
Posl Galle le poročal o peticiji ©sr. odbora za ustanovitev avstr.
zračnega brodovja in je predlagal} Dovoli se 300 kron. — Sprejeto.
Posl. Galle je poročal o peticiji" zveze škontlstov v Ljubljani za podporo in predlagal: Prošnja se odsto, pi dež. odboru v rešitev. — Sprejeto.
Posl. Kobl je poročal o prošnji občine Tomišelj za podporo za uravnavo hudournika Iške in predlagal? I rošnia se odstopi deželnemu odbo-v ru v ugodno rešitev. —- Sprejeto.
P°s'- Kobl ie poročal o prošnji občine Dobrunle za odpis dolga za uravnavo Ljubljanice pri Zavogljab in predlagal: Občini Dobrunle se odpiše naprošena svota 1732 K 3 v. — Sprejeto.
Posl. Kobl je poročal o prošnji občine Moste pri Ljubljani za podporo za zgradbo novega šolskega poslopja v Mostah in predlagal? Prošnja se odstopi deželnemu od bo* ru. Sprejeto.
Posl. dr. Žitnik je poročal o prošnji društva dež. uslužbencev za pomoč v svrho zgradbe društvenga doma in predlagal: Prošnja društva dež. uslužbencev z? pomoč v svrho zgradbe društvenega doma se odsto* pi dež. odboru z naročilom, da temeljito prouči to vprašanje ln deželnemu zboru predloži svoje nasvete. — Sprejeto.
Posl. Galle je poročal o prošnji odbora upokojenih učiteljev v Ljubljani za draginjske doklade In stanarine vsem onim. ki io še dosedaj nimajo in predlaga: Prošnja'se izroči dež. odboru v primerno rešitev. —. Spreieto.
Posl. Galle je poročal o prošnji društva slovenskih katehetov z* draginjske doklade stalnim ljudsko* šolsklm katehetom in predlagal? Prošnja se izroči dež. odboru v primerno rešitev. — Sprejeto.
Tajna seja.
Na vrsto pridejo razne prošnle za podpore in dež. gavar odredi tajno sejo. V javni seji se potem naznanijo naslednji sklepi:
Prošnla Jakoba Jerin za podporo so odstopi deželnemu odboru v rešitev Terezin Podržaj se barona Rastema sirotinska ustanova podaljša do njenega 17. dovršenega leta.
Vdovi Mariji Androlna se miloščina letnih 240 K iz deželnega zaklada podaljša do konca 1. 1915.
Pavli Jak se miloščina letnih 240 K podaljša do konca leta 1915.
Prošnja Marije Bevc. vdova, dež. dacarja. za zvišanje miloščine' letnih 360 K se odkloni.
Jožefu Novaku se zviša miloščina na letnih 140 kron.
Prošnja Jožefa VVindlscha vpok. nadučitelja za vračunani© draginjske doklaide v pokojnino se odkaže dež. odboru v primerno re-j šitev.
Prošnja vpok. nadučitelja Gašperja Gašperina v Višnji Gori za; 25 odstotno doklado njegovi hčeri Mariji Koban se odkaže dež. odboru v primerno rešitev.
Prošnja vpok. nadučitelja ua-, šparja Gašperina v Višnji Gori zat podelitev 25 odstotne doklade se lz-: roči dež. odboru v primerno rešitev.
Prošnja vpok. učitelja Franca, Kalana za zvišanje pokojnine se odkaže dež. odboru v primerno rešitev.'
Prošnja vpok. nadučitelja Fr. Golmajerja v Radovljici za zvišanje' pokojnine se odkaže dež. odboru v
primerno rešitev.	.
Prošnja vpok. nadučitelja i'a-na Gantarja v Ljubljani za P^jwr< se odkaže dež. odboru v primerno
rešitev.^^ vdove Marije Hiti
za zvišanje milostne pokojnine se odkaže dež. odboru v primerno re-
šitev.	-	,
Prošnja učit. vdovf Magdaleni Venedig se miloščina letnih 200 K oodališa za nadaljna 3 leta.
Prošnja FUomene Wldmar za zvišanje miloščine se odkaže dež.1 odboru v primerno rešitev.
Prošnla učit. vdove Karolino Hočevar se odkaže dež. odboru v, primerno rešitev.
Učit. vdovi Mariji Lelnert se podaljša letna miloščina za uadaljn«
tr' ^Prošnja učit. vdove Marije K»*
lan se odkaže dež. odboru v primer-
"° Uču!Vvdovi Mariji Koller se p®: dallša miloščina letnih 200 K za na*
daljna^tri leta^ ^ Novak sc letna miloščina 100 kron podaljša za na-’
daljna tri leta.	.
Učit. vdovi Tekli Jašo v c se miloščina letnih 200 kron podaljša zai nadaljna tri leta.
Nadučit. vdovi Mariji Raktelj( se miloščina letnih 200 K podaljša za nadaljna tri leta.	«	.. «•
Nadučit. vdovi Heleni Ruktelj »e miloščina letnih 200 K podaljša za nadaljna tri leta.
Učiteljskim sirotam Alojziji In Pavli Mesner se letna miloščina 150 Kron podaljša ca oiMi&liii* trt Iste*
Zadri ia seia.
Prihodnja in najbrže tudi zadnja peja bo danes ob 11. uri dopoldan. iNa dnevnem redu so tudi kanalske pristojbine v Ljubljani in združitev občine Sp. Šiška z Ljubljano.
Dnevni pregled.
Zveze na Balkanu. Bilo jih je mnogo, ki so govorili, da druga balkanska vojna in njen za Srbijo sre-ičen izid pomenja poraz Slovanstva in zmago Rumunije in Grške in da bo Rumunija pri prvi priliki Srbijo na cedilu pustila. Iz najnovejšega dogodka so se pa tudi ti črnogledi lahko prepričali da je zveza med Ru-munija in Srbijo trdna in resna. Bolgarija se ie zadnje čase nekaj pripravljala na napad na Srbijo misleč, da bodo Albanci dali Srbiji dovolj opravka, tako. da bodo Bolgari imeli prosto pot. Toda še predno so kaj storili jih je že Rumunija opozorila, da je boljše, če ostanejo pri pameti In ne poskušajo nikakih pustolovščin. sicer, da jih pridejo kurirat. To je pomagalo in Bolgari bodo sedaj morali verjeti da je njena grožnja o revanši — nezmisel.
Bolgari za nemško kulturo. »Reichpost« v ginljivih besedah slika, kako so Bolgari pridni. Vse mogoče stvari delajo, da bi pokazali svojo veliko ljubezen do Avstrije. Kar se tiče trgovine bodo vse tako uredili. da bo Avstriji prav. Posebno pa se hočejo Avstriji prikupiti s tem, da bodo v vse šole uvedli nemščino in bodo sprejeli nemško avstrijsko kulturo kot najboljšo kulturo na svetu. Sploh bodo skušali povsod vpeljati nemščino, da se bodo tem lažje razumeli z nemško Avstrijo. Mi pravimo. da bi Bolgari še bolj pametno storili, če bi se sploh odrekli svojega slovanskega jezika in sprejeli blaženo švabščino za svoj narodni jezik. Potem vsaj ne bo treba krvavih bojev za bolgarsko narodno stvar. Doslej je prevladovala v bolgarski inteligenci ruska in francoska kultura — poslej poidejo k Nemcem. Po vseh polomijah, kar so jih Bolgari naredili v zadnjem času — je tudi to razumljivo.
Kislo grozdje. »Neue Freie Pr.« javlja iz Sofije, da se v bolgarskih vladnih krogih takole izjavlja: Ako pride do oboroženega konflikta med Grčijo in Turčijo, v katerega bi morala poseči tudi Srbija kot zaveznica Grčije, bo veljalo bolgarsko vlado nadčloveških naporov, da zadrži ljudstvo, ki bo hotelo gotovo izkoristiti položaj, v katerem se bosta nahajali Srbija in Grčija, da dobi nazaj vsaj Kavalo, po možnosti pa tudi Kočane, Stip in Radovište; ali vlada ne more prevzeti na sebe odgovornosti za novo vojno in bo storila vse da ljudstvo pomiri. Resnica je, seveda, ravno nasprotno: vlada stori vse. da ljudstvo navduši za vojno — kakor je hotel Kania navdušiti avstrijske narode za vojno proti Srbiji — ali ljudstvo je pametnejše od [Vlade in se ne da zapeljati v nove avanture, po katerih tako hrepenijo razni Savovi in drugi taki tiči, ki bi najbrže radi zaslužili še par milijončkov. da bi si sezidali še par palač *n si kupili še par ljubic. Takile generali namreč v vojni lahko veliko zaslužijo pri velikih, milijonskih nabavah za armado.	o.
Iskanje dlake v Jajcu. V sredo je brzojav raznesel vest, da je poslan na Sušak policijski komisar, da vodi preiskavo proti odbornikom »Jug. dij. počit, zveze«. Poroča nadalje, da Ita tudi dva hrvaška dijaka že aretirana. Preganja pa, da se »zveza« radi tega, ker so njene ideje revolucionarne. V tem se zrcali madžarsko sovraštvo napram Slovanstvu. Torej, če »J. d. p. z.« podpira dijake, da ložje potujejo da jim preskrbi brezplačna prenočišča, goji fevolticionar-ne ideje. Ali ni to oslarija? Madžarom seveda ni po volji, da dijak spoznava svojo domovino, da vidi njeno lepoto in jo še bolj zljubi. Ni jim prav da iščejo hrvaški dijaki ožjih stikov s _ svojimi jugoslovanskimi brati, da vidijo velikost jugoslovanske domovine. ki se razteza od Triglava do Carigrada. To vse podžiga narodni ponos. Da človek spoznava običaje In navade svojega naroda, to je revolucionarno. Da stremi za tem, da razširi svojo obzorje to so revolucionarne ideje. Na Hrvaškem je bila knjižnica oziroma seznam brezplačnih prenočišč konfiscirana. Ce so pa pri potujočemu dijaku dobili knjižico. Čeprav ni vedel da je na Hrvaškem prepovedana so mu Jo konfiscirali iti par dijakov je bilo baje par dni pod ključem. Ce se tako postopa z ljudmi ni čuda. da je Dolčič k0 Je šel v zapor vzkliknil: »Jih je še dosti, ki mi bodo sledili!«
Uboga kraljica. Kakor je znano, s9 Je princesa Hohenžollern, ki je Vzela spodenega kralja Manuela. nadela naslov »portugalska kraljica«. Republika portugalska je proti temu protestirala — in vlade so morale
^/iJGnalt, Js Manuelova žena — ni portugalska kraljica, ker tudi Ma-nuel ni več portugalski kralj. Sicei je pa "ta političen zakon, s katerim so se hoteli Hohenzollcrji zvezati s Portugalsko in tako dobiti vpliv na portugalski kraljevski prestol — skrajno nesrečen. Uboga princesa ni mogla vživati niti medenih tednov, ker je že po prvih nočeh obolela. Listi so pisali, da je napaka pri nji in da je dobila vnetje, drugi pa so rekli, da sta si značaja novoporočencev tako nasprotna. Resnica je, da je šel Manuel na Angleško, princesa pa v Baden pri Dunaju. Pravnijo, da Manuel ni zdrav, in da je zato tudi princesa obolela. Tako imajo tudi kraljevski ljudje svoje težave.
Kongres »Svob. Misli«. Včeraj se nam je v našo tozadevno notico vrinila neljuba tiskovna pomota. Stati bi moralo, da zastopa dr. Bartošek na kongresu »Svobodne Misli« v Li-saboni tudi slovensko sekcijo (ne akcijo) »Svobodne Misli«.
»Edinost« in tržaško gledališče. Ce bi kakšen ljubljanski dnevnik prinesel naznanilo ljubljanskega nemškega gledališča ali celo izid predstave, takrat bi padla »Edinost« po njih da bi bilo veselje. Ne vem zakaj slovenski ljubljanski dnevniki prizanašajo »Edinosti«, ki kljub temu, da je v Trstu slovensko gledališče vestno prinaša naznanila laških gledališč in celo oceno predstav? — Zato ne. ker se nam z »Edinostjo« ne ljubi prerekati in ker upamo, da je sedaj vsled zadnjega slučaja »Madame Butterfley« ozdravljena.
»Kruhek, kruhek«. Milo je zdih-nii dr. Krek, češ da ga hočejo spraviti gotovi ljudje ob »kruhek«. Ta vzdihljaj je zelo značilen. Dr. Kreku se pač ni bati za bodočnost, saj imajo klerikalci dovolj korit in se bo našel gotovo za dr. Kreka »kruhek«. Sedaj pa pomislite, koliko so se klerikalci ozirali na »kruhek« pri drugih. Vzemimo samo Bučarjev slučaj, ko je ubog paznik prišel ob »kruhek« že za to, ker si je upal braniti svojo ženo pred pohotnostjo klerikalnega mogotca. Primerjajmo ta dva slučaja: ubog paznik izgubi službo, ker varujte svojo čast pred klerikalci — klerikalen poslanec, katoliški duhovnik pa ohrani službo kot prof. bogoslovij kljub vsem odkritjem, ki dokazujejo njegov greh proti celibatu. To je sedaj kranjska morala.
Johanca In vodiškj kaplan. Pravi se, da je bilo glede Johance v Vodiškem farovžu že dalje časa nesoglasje. Župnik je videl, da stvar nese, zato je z vso silo delal za svojo svetnico«. Kaplan pa je kmalu spoznal, da se sleparija ne bo dolgo držala in ni bil z Johanco nič zadovoljen. To pa je Johanca dobro čutila in je skušala na vsak način kaplana pridobiti zase. Nekoč po noči, ko je bila sama, je naenkrat zahtevala, da jo pride kaplan obhajat. Kaplan je res prišel. Johanca pa je skočila s postelje, zaklenila je vrata in je začela kaplana z vso silo objemati in ga zapeljevati. Kaplan se je komaj ubranil in je utekel težki izkušnjavi. Tako se govori po Vodicah in okolici. To je bila svetnica!
200 kron za »Johanco«. Vodiška telečja kri čim dalje bolj smrdi. Neka pebožna ženica Uršula Jereb je prinesla v vodlškl farovž ves svoi denar 200 kron in ga ie izročila za »Johan-co«. Johanca je namreč rekla, da drugače ne bo zveličana. Sedaj hoče ženica seveda svoj denar nazaj — župnik pa pravi, da ga ni prejel. Uršula Jereb trdi, da je izročila svojih 200 kron župniku in Johanci, ko sta bila oba v sobi. Kdo jih je spravil, se ne ve. Sploh prihajajo zdaj lepe stvari na dan. ki kažejo, kako se da naše dobro verno ljudstvo v znamenju vere goljufati. Ljudje so kar posili nosili denar za Johanco. Zdaj pa gledajo. kje bi ga nazaj dobili. Res, draga je bila ta »telečja kri«.
Vodiško Johanco iščejo orožniki. Premetena sleparka je izginila kakor kafra. To je prav čudno, ker pri nas se Je vendar težko tako skriti, da bi oblast izgubila vsako sled. Pravijo, da pridejo v kratkem lepe stvari na dan. Svetovali bi. da bi se oblast informirala pri kapucinih v Reki ali pa pri ljubljanskem Škofu. Zdi se nam, da bi to ne bilo brezuspešno.
Ljudsko Šolstvo. Abs. učiteljski kandidat Maks Furlan je imenovan za prov. učitelja in voditelja na eno-razrednici v Šmihelu pri Hrenovid. — Štirirazrednica v Št. Janžu se razširi na pet razredov in v to svrho sistemizira novo učno mesto.
Jeseniškemu Sokolu Je daroval g. Jože Bastole, pekovski mojster v Mojstrani 50 kron in je postal s tem ustanovnik. Ob enem je daroval 20 K »Gledališkemu društvu na Jesenicah. Na zdar!
»Gledališko društvo« na Jesenicah naznanja, da uprizori v nedeljo 18. t. m. v dvorani pri »Jelenu« na Savi ob pol 8. uri zvečer izvirno Ganglovo noviteto igrano sploh prvič na slovenskem odru »Dolina solz.« »Dolina solz« sestoji iz treh enodejanki n siceri »Dva svetova«.
»Dedščina« m »Trpini«, Ker imajo Ganglove drame nekaj izrednega, kar nudi p. n. občinstvu, da se le isto navžije in glede na to, da je »Dolina solz« izvirno delo enega našega ta-lentiranejšega in priljubljenega pisatelja. pričakujemo obilo udeležbe.
Goriške razprodajalce našega lista obveščamo, da izide prihodnje dni (v nedeljo ali pondeljek) karikatura današnjih goriških razmer. Ker vemo, da bode lista zmanjkalo, prosimo, da naznanijo interesenti upravi, koliko številk več naj se jim pošlje. Obvestilo mora biti seveda že danes (v petek) odposlano v Ljubljano.
Akademije »Prosvete« v Mariboru. Po preteku 5 le tja stopajo podravski visokošolci, združeni v aka-dem. fer. organizaciji »Prosveta v Mariboru znova pred javnost z večjo prireditvijo. Sodeč po pripravah za to akademijo, moramo reči, da bo krasno prireditev iz leta 1908. daleko nadkrilila. Naši visokošolci hočejo tokrat nuditi svojim prijateljem in znancem izreden umetniški užitek. Prireditev sama pa ima tudi biti naprednim akademikom iz Podravja bodrilo za živahnejše delovanje na polju ljudske prosvete ter samoizobrazbe. V njih stremljenju treba zato podpirati naše akademike in dolžnost inteligence je. posebno pa mladine, udeležiti se te akademije. V podravski podružnici so sedaj združeni narodno radikalni in narodno napredni akademiki iz Podravja. da se omogoči uspešnejše delovanje na polju ljudske izobrazbe. Ta razveseljiv	pojav v akad.
društvu ob skrajni	jezikovni meji
treba pozdravljati.	In Še posebej
moramo pozdravljati prireditev, ki ima namen med precej zaspano podravsko akad. mladino spraviti nekaj več energije. V soboto, dne 11. oktobra tore! na »Akademijo« Prosvete« v Mariboru!
Prva veselica »Slovenskega pevsko - zabavnega društva v Pulju. Vsi Slovenci, ki so v Pulju ob sinji Adriji. so začutili narodno potrebo. da se združilo v »Slovenskem pevsko - zabavnem društvu«. Tu se je pokazalo, da so naši ljudle tam na jugu res narodno zavedni — bolj narodno zavedni nego smo Slovenci na Kranjskem. In dne 5. oktobra
1913.	je to mlado, narodno navdušeno društvo priredilo svojo Prvo veselico, v dvorani »Narodnega doma« v Pulju. Na sporedu so bile sledeče izbrane točke:	1.	Iv. Knohl:
»Slovan«. 2. G. Schwab: »Slanica«.
3.	J. Hajdrich:	»Jadransko	morje«
(moški zbor). 4. Venček narodnih pesmi« (svirala domača godba). 5. H. Sattner:	»Pogled v nedolžno
oko«. 6. J. Aljaž: »Triglav«. 7. *** »Na straži«, moški zbor (bariton solo). Vse točke so uspele nad vse pričakovano. Med točkami je izborno svirala slovenska narodna godba. — Tudi za veselje ie bilo preskrbljeno. Papirnata bitka, srečolov. šaljiva pošta i. dr. Po sporedu je bil ples. Ob priliki te prve veselice moramo pohvalno omeniti vrlega pevovodjo g. Starmann. Mlademu društvu kličemo mi Slovenci v domovini. Le tako naprej, vse za narodno stvar!
Trgovski Ust. Pod tem imenom začne izhajati v Trstu dne 18. t. m. narodno - gospodarski Tednik, ki ga bo izdajalo »Trgovsko društvo«. List bo prinašal tedenski pregled tržnih cen in poleg tega članke o trgovini. obrti in narodnem gospodarstvu. Potreba takega lista se je občutila že dolgo in ie le od naših trgovcev odvisno, da se list tudi vzdrži. Ust bo stal 12 kron na leto: do novega leta 3 krone. Naročila naj se naslovljaio na »Trgovsko in izobraževalno društvo« v Trstu. ul. S. Francesco št. 2. Slovenski trgovci! Pokažite, da vam le ležeče na lastnem napredku in napredku svojega stanu, s tem. da se naročite na svoj list.
»Sokol Litija - Šmartno priredi v nedeljo, dne 12. oktobra 1913 ob 8. uri zvečer v gostilni »Na pošti« v Litiji vinsko trgatev. Skrbljeno je, da bodejo prijatelji in prijateljice vinske kaplice na »svibenski vinski gorici« v krogu brihtnih viničarje in viničarjev prišli do nrav »Židane« volje. Trgatev obljubil je posetiti tudi župan »svibenske gmajnšne«. abstinent g. Peglezen. Vstop v vinsko gorico le vsakomur prost, kdor odrine 40 fickov a. v. Na veselo svidenje! Na zdar!
Nočni napad. Ko je Šel te dni posestnikov sin Franc Ančnik iz Vrha v spremstvu svojega brata okrog polnoči te ŽelimelJ domov, sta ga napadla na deželni cesti proti Turjaku dva fanta, ki sta nenadoma skočila iz svojega skrivališča ob cesti. Napadalca sta brez vzroka Anč-nlka naskočila s kolom. tako da je padel, na kar sta ga na tleh ležečega še osuvala. Napadenec je dobil znatnih poškodb.
Požig. Koncem preteklega meseca je izbruhnil v odsotnosti domačih ljudi ogenj pri posestnici Pavlini Rebernik iz Dolenjega Loga v litijskem okraju. Ogenj je uničil podstreš-
je, kjer je bilo tudi več obleke. Kakor se sodi, je zažgala hišo zlobna roka. Posestnica pogorel, poslopja, ki se nahaja sedaj v Ameriki, ima škode 500 kron. Škoda jo zadene tem bolj občutno, ker ni imela hiša prav nič zavarovane.
Slamoreznica mu odrezala štiri prste. Predvčerajšnjem popoludne se je ponesrečil v Stražišču šestleten sin posestnika Janeza Križmerja. Deček je prišel preblizu slamoreznice, ki je bila v polnem teku. Ta. je odrezala ubogemu otroku štiri prste na desni roki.
Aretacija. 32letnega trgovskega potnika Karola Cihaka iz Moravskega. ki je letos spomladi in roleti izvršil na Kranjskem več goljufij in za akteriin ie tukajšnje deželno sodišče izdalo tiralico, je policija pretekli torek aretirala v Gradcu in ga izročila tamošnjemu deželnemu sodišču.
Pogreša se že deset dni Dragotin Val, ravnatelj odvetniške pisarne odvetnika dr. Vilfana v Trstu. Ker je ravnatelj Val, preden je izgnil, pravil, da bo šel na gore, ni izključeno, da se je tam ponesrečil.
1863—1913.
Jubilej Sokola v Ljubljani.
V soboto, dne 11. oktobra:
Ob 8. zvečer v telovadnici Nar. doma:
Javna telovadba naraščaja Sokola v Ljubljani.
Po telovadbi v vel. dvorani Nar. doma: Prijateliski večer.
Koncert orkestra bratskega Sokola I. v Ljubljani. - Vstop prost.
V nedeljo, dne 12. oktobra:
Dopoludne ob polu 11. v telovadni dvorani Nar. doma:
Slavnostno zborovanje.
Slavnostni zbor zapoje bratsko pevsko društvo „Ljubljanski Zvon*. Pristop imajo razen članov vsi vabljeni gostje.
Po zborovanju ob 12.:
Sokolski izprevod po mestu in poklonitev mestu Ljubljani.
Uvrščanje bratskih sokolskih društev ob polu 12. na vrtu Nar. doma.
Popoludne ob 5. v telovadnici Nar. doma:
Javna telovadba Sokola v Ljubljani.
Ob 8. zvečer:
Ljudska veselica v vseh prostorih Narodnega doma.
Koncert orkestra bratskega Sokola I. v Ljubljani. - Petje sokolskega kvarteta. - Razne zabavne zanimivosti. -Srečolov.
Ples v telovadni dvorani.
Ljubliana.
Opozarjamo, da izide »Klerikalni kongres« v sliki in besedi že prihodnji teden in da naj nam trafike naznanijo, koliko naj ga pošljemo. Cena bo zelo nizka, 20 vin. To bo najlepši spomin na »katoliški« shod m na naš sedanji boj.
— Ljubljanski škof Jeglič to pot ni obiskal deželnega zbora. S tem je škof sam najboli obsodil počenjanje klerikalne večine. Baje se pa boji tudi obravnave o,njegovih dolgovih.
— Dr. Kreka Išče sodnija. Poslala je prošnjo na deželni zbor. da se ji ga Izroči; deželna večina seveda tega ne bo storila, saj bi s tem izročila sebe kriminalu.
— Saj smo reku, da ima Johanca protekcljo. »Slovenec« je bli sicer hud — ampak kar je res, je res. Včeraj je celo poglavar zavrnil interpelacijo. ki se je tikala Johance in oblasti. Zavrnil jo ie. češ. da le žaljiva. Kaj, ali je mar žalila »verski čut« slovenskega naroda? 1
— Baron Lichtenberg — predsednik Kranjske stavbinske družbe, torej šef znanega kričača Pammer-ja. se nahaja v veliki zadregi, ker so se razni odlični Nemci pritožili in protestirali proti nekvalificiranemu nastopu ravnatelja Kranjske stavbinske družbe, ki je nastopil proti slovenskemu gledališču. Posebno grof Barbo. apostol miru v zadnji deželnozborski seji le ves besen — a tudi blamiran.
— Nemškf »teater« — je sodeč po kritiki v »Laibacher Zeitung« — letos popolnoma zanič. Obisk le vsled tega zelo slab. — Razumljivo nam je zakaj je torej član nemškega Thea-terverein-a« ravnatelj kranjske stavbinske družbe Pamrner protestiral proti našemu gledališču — go-
spodje so letos računali, da bodo brez konkurence — zdaj pa pride Kraljevsko kazaHšte iz Zagreba iti »Kaiser Franz Josef Jubilaums The-ater bo še bolj prazen. — Slovenski obiskovalci nemškega gledališča, zapomnite si. da ie nemškutar Parn-mer javno v občinski seji zabavljal proti slovenskemu gledališču — da so Nemci v znak protesta odšli iz dvorane in s tem pokazali svojo mr-žnjo do slov. gledališča. Vračajte enako za enako in pokažite oholim Nemcem, da ne potrebujete njih kulture.
— Ruska šola za otroke. »Slov. klub« je sklenil, da otvori v Ljubljani rusko šolo za otroke. Namen te Šole je, da se otroci nauče cirilice in da se nauče čitati ruske knjige za otroke. Izkušnja uči, da se da v tem oziru pri mladini doseči lepih uspehov. Otroci se zelo radi uče sorodnega jezika in z lahkoto premagajo prve težave cirilice. Čitanje lepih ruskih pravljic, kj jih zelo lahko razumejo, pa jim dela veliko veselje. Doslej smo pitali našo deco z nemškimi »Marchetibucher«. Odkrijmo jim bajni slovanski svet. ki je mnogo lepši od nemškega. Znanje cirilice postaja v današnjem vsakdanjem življenju vedno večje važnosti. Potrebuje jo inteligent. trgovec, obrtnik, čim prej se je otroci nauče — tem boljše. Ponos Slovana zahteva, da pozna cirilico. Zato upa »Slov. klub«, da bo mnogo starišev priglasilo otroke z4 rusko šolo. Pouk bo od 5.—6. zvečer. Vsak otrok plača mesečno eno krono. Sprejemajo se otroci od 10. do 14. leta. (Za starejše je namenjen »Ruski kružok«.) Priglase sprejemata klubova tajnika:	g.	Pustoslem-
šek, red. »Slov. Nar. od 3.—4. pop. in dr. Lah. red. »Dneva« od 11. do 12. dop.
— »Slov. klub« opozarja vse Slovence na praktično »Bolgarsko slovnico za Slovence«, ki jo je izdal prof. Bezenšek. Dobi se v slov. knjigarnah.
— Predavanje v »Mest. Domu«.
Včeraj je imel dr. Pestotnik zaključno predavanje o praškem sok. zletu. Slike so kazale prizore iz sprevoda in na telovadišču. Predavatelj je končal s pozivom na delo za sokolstvo!
— Obrtniški koledar za Id®
1914.	Ravnokar je izšel IV. letnik (za leto 1914) Obrtniškega koledarja, ki ga ie izdal in založil Josip Hauptmann, oficijal trgovske in obrt niške zbornice v Ljubljani. Kakor prejšnji letniki, tako daje tudi ta letnik raznim obrtnikom, gostilničarjem in dr. mnogp potrebnih pojasnil in korist, navodil glede obrtnih pravic in dolžnosti, kajti poleg običajnega koledarskega gradiva, vsebuje tudi: podrobna določila za kol ko vanje listin, računov itd.; tabelo za o« sebno dohodnino, razne druge ta» bele; glavne točke obrtnega reda-j obseg in izvrševanje obrtnih pravic, obrtno sodišče, obrtni svet. obrtno zadružništvo, obrtmi nadzorniki, zadružni inštruktorji, pospeševanje malega obrta. obrtne nadaljevalne šole in Pa — na kar posebno opozarja — obrtno knjigovodstvo in sicer za krojače. (V prejšnjem letniku je bilo knjigovodstvo za mizarje.) V. izdaja pa bo obsegala knjigovodstvo za oni obrt, za katerega se bo oglasilo največ interesentov. Koledarju je pridejano dovolj listov črtanega papirja za beležke. Koledar ima lično žepno obliko, je elegantno vezan iti stane samo 70 vin. po pošti 80 vin. Naročilom je pridelati 80 vin. (lahko tudi v znamkah). Dobi se pri večjih knjigotržcih. pa tudi pri izdajatelju v Ljubljani. Francovo nabrežje 7.
— Podružnica družbe sv. Ciril*
In Metoda v Kobaridu je poslala družbi 50 K, katere je podaril gospod Jakob Fon. vikar, v Kredu v ogib tožbe deželnih poslancev Miklaviča in Mikuža proti njemu. — Olista Arhova, učit.. St. Jernej, le poslala 6 K, katere je zbralo veselo omizje v gostilni Majzeljevi. — Podružnica v Žužemberku je poslala 10 K. katere ie nabrala na gostiji, soprog?*' A. Hotko v Žužemberku. — Podružnica Vransko je nakazala glavni družbi svoto 17 K 60 v. katera se je nabrala ob priliki odhodnice dveh CM. članov gg. Mele Ježovšekove in g. Fr. Donaja.
— Družba sv. Cirila In Metoda je prejela od g. M. Zalokarja, tovarnarja drož zopet lep prispevek V znesku 70 K. Vse narodne trgovci! in peke ter rodoljubno narodno žen-stvo opozarjamo na izboren Ldelek teh droži, ter želimo, da bi jih >se-povsodi kupovali, ker donašajo mdf družbi Sv. Cirila in Metoda gmotne * korist.
— Kostanj cvete. Mala Jakiča Oanglova nam je poslala lep kostanjev cvet. kar je gotovo redkosf v tem letnem času. Hvala!
*— Preselitev urada. Mestni ek-spedlt In urad za nastanjevanje vojakov. sta se preslila danes iz dosedanjih prostorov v III. nadstropje so-
sednje hiše. Mestni trg št, 27, kjer je ;bilo poprej mestno knjigovodstvo.
— Boj s podlasico. Na' Rimski cesti so predvčerajšnjim lovili podlasico. S cele Rimske ceste so leteli skupaj ljudje — eden pa je priletel z veliko metlo. Seveda ie prišel tudi policaj s sabljo. Podlasica pa se ga je tako zbala, da se je skrila v neko luknjo.. Nekdo je nato podregal v luknjo in ker podlasici to ni bilo ljubo. je skočila ven. Tega izpada pa se je zbana armada tako ustrašila, da se je spustil v beg, par jih je od straha padlo po tleh in tudi možu postave so se resno tresle noge. Pred-no so oblegovalci zbrali svoje moči — je podlasica pobegnila.
— Oba tička so zaprli vlomilca Jančeta Pavliča in Leopolda Jereba namreč. Prišla sta v Trst. kjer so ju stražniki pobasali. Zdaj nam menda ne bosta več pisala.
— Prijeta tatica. Na Sv. Petra cesti je aretiral stražnik v neki žga-njariji 551etno postrežkinjo Jero Johan iz Ljubljane, ker je ukradla svoji gospodinji na Kongresnem trgu obleke za 40 K. Sodišče bo imelo s tatico opravka.
— Aretacija. V Supančičevi opekarni je bil aretiran delavec Jože Purko iz Vidma, ker je svojim tovarišem ukradel več stvari.
— Radi prepovedanega povratka le aretiral stražnik v Kolodvorski ulici delavca Matijo Božiča iz Budanj v postojnskem okraju. Božiča so izročili tukajšnjemu sodišču.
— Zgubila je gospa anja Ogrin denarnico s 33 K in sicer od Resljeve ceste do sv. Petra ceste 49, oziroma od tam po Radekega cesti do Kotnikove ulice. Pošteni najditelj se prosi, da izroči denarnico z vsebino proti nagradi v uredništvu »Dneva«.
— Umrli so v Ljubljani: Metod Bregar, sin krojaškega pomočnika, 2 meseca. — Franc Primc, mesarjev sin, 5 dni. — Ivan Hajdinjak, sin železniškega delavca. 1 leto. — Marija Kos, bajtarjeva žena, 54 let. — Ivana Pogačar, kurjačeva žena. 26 let — Ivanka Pogačar, kurjačeva hči, 2 'dni. — Marija Rozman, žena tovarniškega delavca. 46 let. — Marija Stegnar, zasebnica, 62 let. — Ivana Kaluža, služkinja. 46 let. — Angela Rebozn, premogarjeva hči, 24 let.
— »Živi mrtvec«. V zapuščeni-ni velikega misleca, pesnika in pisatelja Tolstoja so našli dramo z naslovom »Živi mrtvec«. Igrana na evropskih odrih je vzbudila ne senzacijo, to je premalo rečeno: vzbudila le nepopisno občudovanje vsled svoje grozne resničnosti, ki se zrcali v vsaki kretnji roke in v vsakem izrazu obličja. Nič pretiranega, nič izmišljenega. vse tako. kakor bi se ne odigavala pred teboj igra temveč življenje samo. Fedja, v svoji notranjosti dober človek, je vdan alkoholu zanemarja svoje delo in s tem tira na rob propada svoio rodbino, svojo dobro in plemenito ženo. ki se žrtvuje zanj, kolikor ji moči dopuščajo. Vse prizadevanje žene in njenega prijatelja je zaman — moža ni mogoče spraviti na pravo pot. Čuti in ve. da ie mrtvec, ki zastruplja svojim ozračje in zato sklene napraviti konec. Ciganka Maša ga skuša rešiti in privesti na pravo pot — brez vspeha. In predno ie konec — koliko pretresljivih prizorov, ki vsled svoje resničnosti pretresejo vsa čuvstva gledalca. In to, kar so podali najboljši Umetniki na odru — to vse je nepopisno krasno reproducirano na filmu, ki se proizvaja danes in naslednje dni v kinematografu »Ideal«. Proizvajanje je tako izborno, da človek popolnoma pozabi, da ni v gledališču. Naravnost čuti se težko, leno z alkoholom prepojeno ozračje v katerem živi Fedja in njegova okoli-
ca. Vsem se na obrazu bere trpljenje. Na Fedji vsaka kretnja izdaja trpljenje, hrepenenje po poboljšanju in kes — toda nima dovolj moči in zato — pada, pada ... Toda človek brez hudobije. v notranjosti tako dober in plemenit... toda človek brez volje. Vtisa, ki ga napravi »Živi mrtvec« popisati ni mogoče, to se da le čutiti! Komur je na tem, da vidi nekaj umetniškega In zaživi neka! krasnih tre-notkov, ta pojde pogledat proizvajanje v »Ideal«. Lepo je tudi, da sme na predstavo tudi šolska mladina.
— Kinematograf »Ideal«. Spored za petek 10.. soboto 11., nedeljo 12., ponedeljek 13. je sledeč: 1. Na benečanski obali, 2. Tekmovanje obeh snubačev. (Komično.) Samo popoldne. 3. Gaumontov teden. (Najnovejše. šport, moda itd.) 4. Saxl papa (Veseloigra.) Samo zvečer. »Živi mrtvec«. (Po enakoimenskem delu Leva Tolstega v štirih dejanjih.) Sanzacijonalno! Pri vseh predstavah — V torek 14. okt.: Protea. (Senza-cijska detektivska komedija.) Dalje Ubežni Moric. (Veseloigra v 2. dejanjih.) Od petka 17. do četrtka 23. oktobra velika senzacija »Poslednji dnevi Pompeja«.
V kinematografa »IDEAL* se bode predvajal od 17. do 23. oktobra krasni film
Poslednji dnevi Pompeja
po romanu Ed. Bulverja. B dejanj. — Šolski mladini dostopno. Predstave ob 3., 5., 7., 9., v nedeljo ob pol 11., 2., 4., 6., 8., 10. Zvi-Sane cene: 190, 160, 130, 1*—, —60. — Dijaki znižane cene.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročna
ČRNOGORSKE IZGUBE.
Cetinje, 9. oktobra. Tukajšnja bolnišnica ie dobila poziv, da pripravi vse potrebno za vsprejem ranjenih Črnogorcev. Poroča se. da so Imeli v teh praskah Črnogorci 6 mrtvih in 20 ranjenih.
IZ SKUPŠČINE.
Belgrad. 9. oktobra. Mladoradi-kaici so interpeUrail min. predsednika Pašiča. če je bilo vladi znano, da se pripravljajo Albanci za upad na srbsko ozemlje: kako močne čete so ostale še tudi po demobilizaciji na meji; kakšne korake ie vlada storila v svrho varnosti in redu ob mejah.
K SESTANKU PAŠIČA Z BERCHTOLDOM.
Belgrad. 9. oktobra. »Tribuna« Izraža svoje zadovoljstvo nad sestankom Pašiča z Berchtoldom in pravi, da ie to dobro znamenie za predstoječa trgovinsko - politična pogaijanja. Srbski narod želi boljšega razmerja z monarhijo.
ALBANCI.
Belgrad, 9. oktobra. Boji pri Djakovici so bili silno krvavi in so se končali s popolnim porazom Al-
bancev, ki beže (da Jfh Srbi le s težavo dohajajo). Svoje delo ie sijajno izvršila srbska artilerija. Velikansko število mrtvih je ostalo na bojišču. Tisti, ki so se hoteli v redu umakniti, so obkoljeni in jim grozi pogin.
VOJNA KRAJINA.
Belgrad. 9. oktobra. Ker ni upati. da bi ob albanski In bolgarsko-macedonski meji bili sovražniki mirni. zato se tam osnuje vojna krajina, organizirana na način, kakor bivša avstro - ogrska vojna krajina proti Turčiji.
NOVA SRBIJA.
Belgrad, 9. oktobra. V Novi Srbiji namerava vlada izvesti nabore, mladeničev od 20—26 leta, kar ji bo
dalo 60.000 novincev.
Famllijam padlih vojščakov bo vlada dala zastonj posestva v osvojenih krajih.
Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Pozor kolarji jn mizarji! Ročna žaga. trakarica (Bandsage) se ceno proda. Jožef Mavec, kolar v Lokvi, p. Divača. _________________ 978-3
Večja, ali manjši dve nemeblova-ni sobi se išče za takoj. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«. 967-4
Učenka manufakturno - galanterijske stroke želi premeniti mesto za nadaljno učenje. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.	958-3
Iščem stanovanje, 4fcve sobi in sobico, tudi v okolici. Ponudbe pod »S.« na »Prvo anončno pisarno«.  __________________________  987-2
Obrtniški koledar
za leto 1914, izdal Josip Hauptmann, oficijal trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Koledar ima za obrtnike mnogo poučne vsebine, med drugim tudi knjigovodstvo za obrtnike. Cena samo 70 vin., po pošti 80 vin. Dobiva se po knjigarnah in pa pri izdajatelju v Ljubljani, Francovo nabrežje štev. 7,
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
== Modistinja
S MINKA HORVAT i
| Ljubljana, Stari trg št. 21.	|
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobu- 8' kov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke. ■
■ Popravila se točno in najcenejše izvrše. |
Več tisoč
pletenih jopic v vseh barvah,
posebno sivih, poprej K 16 —, sedaj K 8*—.
•' Moških klobukov = :
vsakovrstnih fason, poprej K 6-—, sedaj K 3* .
=	Klobukov za dečke	—
poprej K 4*—, sedaj K 2*—.
—	Klobukov za otroke
poprej K 2*—, sedaj K 1*—.
Največja izbira dežnih plaščev
za dame in gospode
poprej K 20*—, 30*—, sedaj K 14’—. Konfekcijo po priznano nizkih cenah priporoča
Angleško skladišče oblek
^O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni
Moderna damska konfekcija
kakor plašči, kostumi, hišne halje, vrhnja krila v krasni izbiri po zelo solidnih cenah
= v modni in športni trgovini =====
P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Rez. fond nad K 1,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. 2, (lastna, hiša)
Pcdružrice v Spijete, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
imr- 43|4°|o
Poslovalnica ,.Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije.
■
Učiteljska tiskarna
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št 6
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Litografija. ..	— Cene najnižje 1 mm Notni stavek.
m