I i KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA Skupni podvig ' 'E na spodnji Savi Številka 131 Leto 5 Cena 240 SIT 2 > 28. april 2005 Naslednja številka bo izšla 12. maja 2005. Zakon enači ikre z ribami Sevnica - Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos s sodelavcem se je odzval vabilu Občinske uprave Sevnica in prišel v dvorano na gradu razložit Zakon o preprečevanju korupcije. Poleg občinskih uslužbencev so tolmačenju zakona prisluhnili tudi svetniki, ki jih zaradi statusa funkcionarjev ta zakon prav tako zadeva. Občinski svetniki so izvedeli, da jim je dal status funkcionarja Zakon o lokalni samoupravi in ne protikorupcijski zakon. Ta le odreja, kaj v smislu pridobitništva oziroma v poslovnem svetu funkcionarjem ni dovoljeno in kakšne so izjeme pri pridobivanju poslov skozi javna naročila. Če podjetje v lasti funkcionarja na javnem razpisu ponudi najugodnejše pogoje, je s soglasjem Komisije za preprečevanje korupcije lahko izbrano kot izvajalec. Sevniškega podjetnika in svetnika Draga Krošlja Kosovo tolmačenje še ni v celoti prepričalo, da ga svetniška funkcija s protikorupcijskim zakonom ne bo omejevala v sklepanju poslov. Meni, da zakon, ki š statusom “funkcionar” enači občinskega svetnika s predsednikom vlade, ministrom in državnimi uradniki na položajih, kjer je dejanski vpliv na odločanje, ni dober. “To je tako, kot bi ikre enačil z ribo. Naj pazijo, kaj počnejo in koga lahko požrejo velike ribe”, pravi Krošelj. Drago Kos je povedal, da so iz občin dobili določene pripombe, ki so smiselne. Potrebno jih bo natančno proučiti in najbrž bo potrebno zakon popraviti. Dokler pa je v veljavi, je potrebno takšnega izvajati. B.D. Za gostince slabši časi Krško - Dve leti je od tega, kar je Milan Senica postal edini hotelir v Krškem, saj je k svojemu Pacificu priključil še Sremič. Pravi, da se razmere v gostinstvu zaostrujejo, zato bo potrebno nekoliko zmanjšati število zaposlenih. V Krškem je slišati govorice, da naj bi lastnik Sremiča odpustil pet gostincev, ne da bi upošteval delovno pravno zakonodajo. Senica je potrdil, da se res pogovarjajo o viških, vendar na način, kot to odreja zakon. Končno število še ni določeno, meni pa, da jih pet ne bo šlo na cesto. O viških se pogovarjajo, ker bo Tespack s Sremičem prekinil pogodbo o malicah. Na to pogodbo sta vezani dve delavki, a jima ne bo hudega, saj bo zanju, tako kot se je obvezal, poskrbel Tespack. Senica je imel ob prevzemu Sremiča načrte za napolnitev prevelikega hotela še z drugimi dejavnostmi in je računal na sodelovanje občine. Ker se zaenkrat na tem področju še ni nič premaknilo, pogoji v gostinstvu pa se slabšajo, Senica preverja možnost zmanjšanja števila zaposlenih z zgodnjim upokojevanjem. B.D. Prvi maj • praznik dela ali praznik brez dela? Sevnica - Ne bo se zgodilo prvič, da bodo delavke Jutranjke na svojevrsten način obeležile 1. maj, praznik dela. Ostale so namreč brez dela. Prenekate-re imajo še živo v spominu čase, ko so pred praznikom z delom zaključile prej kot običajno in je v parku pred Jutranjko potekalo ljudsko rajanje. Danes parka ni več, saj ga je dal direktor Rabič posekati, precej “fabriškega” denarja je naložil na svoje račune in odplesal nazaj v Velenje. Danes bi lahko rekli, da tudi Jutranjke ni več. 89 delavk je dobilo odpoved. Podjetju se po kroničnih prisilnih poravnavah slabo piše, država pa tudi nima več pretiranega razumevanja zanj, saj so denarne pomoči padale v vrečo brez dna. Na obzorju se kaže nova rešitev. Podjetje Korotaj iz Kranja je pripravljeno zaposliti vse odpuščene delavke in v prostorih Jutranjke še naprej šivati zanjo in tudi za druge naročnike. Podobna rešitev problema se kaže tudi v krmeljski Lisci, kjer bo jeseni brez dela ostalo sto šivilj. V Liscinem obratu naj bi proizvodnjo nadaljeval Samo Valant. Predstavniki vseh omenjenih podjetij in župan Janc so se sestali z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Delo za tekočini trakom in vsakodnevno tekstilce najlepše prvomajsko darilo. Janezom Drobničem, vendar ministrstvo od novih delodajalcev zahteva bančno ali hipotečno jamstvo. Ali bosta “nova” tekstilca, Samo Valant, avtomobilski trgovec in gorsko hitrostni dirkač, ter Branko Hribar iz Ko-rotaja, uspela, pa bo pokazal čas. ...na strani 3 “ropotanje ” šivalnih strojev je naporno, vendar bi bilo za Ob prazniku dela iskreno čestitamo! Uredništvo SavaGlasa, Radia Brežice in Radia Sevnica Posavje - Zadnji dan v aprilu je že tradicionalno rezerviran za prvomajska kresovanja, ki niso svarilo pred turškimi vpadi, kot nekoč, ampak vse bolj pred brezobzirnostjo delodajalcev. V Posavju bo v soboto zagorel kres skoraj na vsakem malo višjem hribčku, največjega pa napovedujejo na travniku pod Boštanjem, kjer bodo podirali slovenski rekord v višini kresa, ki sedaj znaša 18,5 m. Obiskovalce bo od 19. ure dalje zabaval ansambel Franca Miheliča, del zbranih sredstev bodo namenili tudi otrokom, obolelim za rakom. Kresovali bodo tudi pri Sv. Roku nad Sevnico. Največjo baklo v krški občini bodo prižgali na Trški Gori, kjer se bo osrednje dogajanje pričelo okrog 20. ure, zaigral pa bo Pihalni orkester Krško. Kako so kresovali nekoč, bodo prikazali na Brezovski Gori, kjer bodo obiskovalci lahko zaplesali okrog mlaja, takte pa jim bodo dajali ljudski pevci “Roženkravt” iz Krškega in humorist Matevž Roblek. Slovesnost ob prazniku dela bo v brežiški občini kot običajno na Šentvidu, govornik bo župan Ivan Molan, nastopila pa bo ločka godba. Praznovanje bo tudi na Javorovici, kjer bo nastopilo več glasbenih skupin, med njimi Pepel in kri, zbrane pa bo okrog 11. ure nagovoril predsednik DS Janez Sušnik. M.K - so cenovno najugodnejša rešitev za ohranitev spomina v klasičnem albumu, fotografije pa so izdelane na klasični foto papir, ki ima obstojnost več generacij. V digitalnem zapisu se ustvarja dvom vzdržljivosti medijev, zato klasični fotografski postopek in slika na foto papirju daleč prekaša vse ostale lastnosti in prednosti v digitalni fotografiji. OD MALIH FOTOGRAFU DO METRSKIH POVEČAV Drage občanke in občani! Lepi pomladanski dnevi in bližajoči se prazniki nas navdihujejo k razmišljanju o tem, kako jih bomo prijetno ali morda tudi delovno preživeli. Nikar ne pozabimo na zgodovinska sporočila, ki nam jih prinašata 27. april in 1. maj. Vsakdanjost našega življenja še zdaleč ni le praznik, je predvsem vsakdanji trud za preživetje in boljši jutri, zato moramo tako tudi živeti in delati. Želim vam lepe praznične dni in kar največ samozavesti, osebnega, narodnega in državljanskega ponosa! Vaš župan Ivan Molan s sodelavci in člani Občinskega sveta Brežice i OBČINA Brežice ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 AKTUALNO POSAVSKE nVŠICE Velike opozicije ni več V teh dneh smo spet priča številnim praznovanjem; z jurjevanji in pečenjem jajc pozdravljamo pomlad, boljše bralne navade skušamo spodbuditi s prireditvami ob svetovnem in slovenskem dnevu knjige, slavimo dan upora proti okupatorju in pred durmi je mednarodni praznik dela. S spominskimi slovest-nostmi pa letos zaokrožamo predvsem 60-letnico osvoboditve in na našem koncu tudi povratka izgnancev. Zal ostajamo Slovenci ob teh pomembnih jubilejih še vedno razdeljeni in preveč razklani na dva nasprotujoča si bregova. Se bodo podobna nasprotja v brežiški občini ustavila? Bodo strankarski veljaki, ki jih je izvolilo ljudstvo, dojeli, da lahko samo s skupnim nastopanjem prispevajo k razvoju občinske skupnosti, ki je z večmesečnim brezvladjem zamudila prenekatero priložnost! A ni še vse izgubljeno, če bodo le mali občinski politiki presegli strankarska nasprotja! Nekatera znamenja obetajo, da znotraj občinskega svetniškega telesa vendarle prihaja do pomembnih sprememb, ki bodo nedvomno pripeljale tudi k drugačnemu razmerju sil v najvišjem organu. Ni nepomembno, da so posredi lobiranja, kupčkanja v znamenju daj-dam ali ti meni-jaz tebi, in da v občino, po pričakovanjih, sega močna roka nekdanjega župana in sedanjega ministra Vizjaka, po- ko ga nasprotna stran ovira pri delovanju. Da so se omenjene tri stranke izrekle za konstruktivno opozicijo, je smiselna odločitev, posebej še, če bodo izkorišča denarja, ki ga ponuja država!? Kot da v Kostanjevici zadnja desetletja ni bilo storjenega nič, kot da je celovita komunalna prenova kraja pad- Slavje pri Lesovih skupaj z ostalimi podpirale vse dobre pobude in razvojne načrte. Hkrati pa seveda ne bodo soodgovorne, če ne bo vse šlo po pričakovanjih občanov! Kako se bo nova polarizacija v brežiškem občinskem svetu obnesla, bo kmalu pokazala razprava okrog letošnjega proračuna! Posebej še, ker so želje prevelike in bodo zato nujna črtanja nekaterih izdatkov, med njimi menda tudi denarja za novo šolo na Bizeljskem!? Razvoj in razkroj Bizeljanci seveda upajo, da k zamiku gradnje ni prispevalo anonimno pismo, ki njihovemu krajanu Bojanu Brkoviču pripisuje zelo nečedna dela, pravzaprav kriminalna dejanja. Četudi je zgolj delček namigo- Podjetni podjetniki Arh, Jurman in Lopatič membneje je, da na vseh rav- vanj resničen, bi morala podat- neh ugotavljajo, kako nagajanje ne vodi nikamor! Od tod tudi nekatere presenetljive odločitve posameznikov, s katerimi želi župan Ivan Molan dobiti zanesljive sodelavce. Kaže, da sta Stanka Preskar (LORKS) in Davor Račič (PUM) pristala na nepoklicno podžupansko mesto, za razliko od njiju pa naj bi Milena Jesenko (ŠD) s svojimi dosedanjimi izkušnjami županu pomagala pri urejanju protokolarnih zadev. Dobro obveščeni ugibajo, da bi Janez Vogrinc (SLS) lahko zasedel mesto predsednika najpomembnejšega organa, komisije za volitve in imenovanja, medtem ko bi njegov kolega Lado Križman menda želel priti na mesto prvega človeka brežiškega turizma. Vse to lahko pomeni, da v brežiškem občinskem svetu ni več odločujoče večinske opozicije. V njej zdaj ostajajo zgolj LDS, SNS in DeSUS - Roka Kržana Molan noče na podžupansko mesto, češ, da so se volivci odločili za mlado garnituro - in se zato novi župan ne bo več mogel izgovarjati, ka- la z neba, pri čemer pa se meščani res niso posebej trudili! Je pa zdaj zato priložnost, da se sodelovanju prizadeto odrečejo tisti ljudje iz Kostanjevici, občine Krško in drugod, ki so bili nosilci prenove mesteca na otoku. Ustvarjalne ljudi pa bo ke iz anonimnega pisma vendarle preveriti tudi policija! Je pa podobno, a ne anonimno pismo, pred dnevi presenetilo tudi krajane Kostanjevice. Someščane je namreč Jože Stanič vabil na zborovanje (udeležila se ga je le peščica ljudi, pa še ti Toni Koren v prihodnje potrebovala tudi brežiška občina, posebej dobre podjetnike za polnjenje proračuna, takšne, kot so denimo tudi Tomo Jurman, Silvester Lopatič ali Emil Arh, ter marljive in zagnane ljudi, kot je vsestranski atletski delavec Poldi Rovan, prav tako. Takšni posamezniki in njihove ekipe so lahko najboljši promotorji mesta in občine. Ob atletih so to nedvomno tudi brežiški strelci z njihovim prvim možem Ernestom Sečnom, ki ob nenehnem pomanjkanju denarja dosegajo presenetljive rezultate in ne vedo več, kam s pokali. Med promotorje bi lahko prišteli uspešne gostince, med katere je mogoče uvrstiti tudi desetletja znano domačo gostilno Les s Čateža. Pred dnevi so jo prenovili, odprtja pa se je udeležil tudi minister Franci Kelher in Zdenka Mirtek so se hitro razšli), češ, da je napočil čas za korenite spremembe, saj sedanje vodstvo krajevne skupnosti menda nima posluha in si noče prizadevati za boljši jutri oziroma ne Čateški dvorec in zdaj še novo gostišče in pizzerija Henrys na Dvorcah. Manjšemu bifeju pri motelu Čatež se lahko pridružijo še večji gostinsko-prenočitveni prostori, če bo koncesionar DARS zagotovil zemljišče švicarskim vlagateljem. Zemljišče bo verjetno pogojevalo tudi gradnjo nove knjižnice v Krškem. Potem ko naj bi obveljal sklep o lokaciji v starem mestnem jedru, bo potrebno odkupiti površine nekdanjih delavnic srednje šole, kot rezerva pa naj bi ostajal stari zdravstveni dom. V novem ZD in Lekarni pa so te dni bolj veseli, saj so svetniki vodilnim potrdili posebne nagrade. V prazničnih in poprazničnih dneh bodo krške poroke vendarle tudi v Dvorani v parku, čeprav na občini v dveh letih niso pridobili vseh dokumentov in bo zato treba tudi poslej za vsak obred položaj reševati posebej. O novi knjižnici sanjajo tudi v Sevnici, med rešitvami pa omenjajo celo selitev v novo, a prazno, tržnico. Kar precej (pre)velikih apetitov za gradnjo kulturnih in športnih objektov je še v Sevnici (mimogrede, na mestu nekdanjega Doma TVD Partizan naj bi nastal manjši park z igrišči za otroke), a župan Janc trezno razmišlja tudi o proizvodnih objektih. Kajti občina je, kar zadeva gospodarstvo, je povedal novinarjem, zdaj na veliki preizkušnji. Nekaj rešitev tekstilnim delavkam se vendarle obeta, kar seveda ni izključno zasluga direktorja Zavoda za zaposlovanje Tonija Korena. Ob velikih gradbiščih pa bi že zdaj morali razmišljati o HE Blanca, saj bo s svojimi vodami močno vplivala na samo Sevnico. Vizjak s svojim generalnim sekretarjem Brataničem. Na Čatežu je gostinska ponudba zdaj popolna; ob Termah izstopajo Lesova in Budičeva gostilna, Deržičev Penzion Poldi Rovan Kako bodo na Posavje vplivali obiski številnih ministrov - Žagarju, Podobniku in domačemu Vizjaku so na preskok sledili Zver (dan poprej ga je na Bledu zaman čakalo 500 ravnateljev?), Bručan in Mate - bo pokazal čas. Prav tako, čemu je Vojko Bibič odstopil tudi kot predsednik nadzornega sveta brežiškega komunalnega podjetja. Pa menda ne zato, ker so se ko-munalci šele pozno v pomlad lotili odstranjevanja zimskega posipa? Bodimo raje dobre volje, kot sta nekdanja cvičkova princesa Zdenka Mirtek in prvi človek Bizeljskega Franc Kelher. Prva kot ljubiteljica že uveljavljenega dolenjskega posebneža in drugi kot ljubitelj še neuveljavljenega bizeljčana. Priložnost zanj bo majski praznik bizeljsko-sremiški vin. Vsaj ob tem prazniku ne bomo sprti in razdvojeni! Vlado Podgoršek Dolga in draga pot do nove knjižnice Krško - Krški svetniki so na seji občinskega sveta podprli županov predlog, da se bo nova matična knjižnica gradila v starem mestnem jedru za Mencingerjevo hišo. Predlog je za rezervno lokacijo ponujal še območje nekdanjega zdravstvenega doma za primer, če na lokaciji med Hočevarjevim trgom in Šofersko ulico ne bi bilo moč realizirati potrebnih odkupov parcel. Tega svetniki na pobudo Andreja Božiča niso sprejeli, saj vedo, da gre za interese lastnikov zdravstvenega doma, ki iščejo kupca. Za novo knjižnico je bilo v igri sedem lokacij, pretežno v starem mestnem jedru, kjer spomeniško varstvo postavlja določene omejitve in ena v bližini nakupovalnega središča med dializnim centrom in novim zdravstvenim domom. Po mnenju sveta knjižnice bi bila ta lokacija najprimernejša, ker ni prostorsko utesnjena in je na točki, kjer je velika frekvent-nost ljudi, kar kot zaželen pogoj postavlja tudi stroka. Svet Krajevne skupnosti (KS) mesta Krško pod vodstvom Jožeta Habinca pa vztraja, da mora nova knjižnica zrasti v starem mestnem jedru, ker ga bo pomagala ohranjati “pri življenju”. Tako razmišlja 233 krajanov, ki so se podpisali na javni poziv občinskim svetnikom. Niko Žibret in dr. Janez Usenik v imenu Valvasorjevega raziskovalnega centra in nove Fakultete za logistiko poudarjata, da mora biti knjižnica blizu Hočevarjevega trga, saj naj bi bil v njej tudi oddelek za potrebe univerzitetnega študija. Miroslav Mikeln je v svoji razpravi izpostavil neprimernost lokacije v starem jedru, ki bo povzročila prometne zamaške, saj ne bo dovolj parkirišč. Po njegovem mnenju je teorija o oživljanju mestnega jedra z ustanovami, ki popoldne zaprejo vrata, jalova. Tudi direktorica knjižnice Ida Merhar dvomi, da bo staro Krško zaradi njihove ustanove bolj živahno, saj je ta že več desetletij tukaj in jedro vseeno umira. Pa tudi članov knjižnice iz tega predela je v primerjavi s tistimi z Vidma in iz Leskovca zelo malo. V glavnem naj bi nova knjižnica v starem Krškem arhitektonsko polepšala zaokrožen kompleks Hočevarjevega trga, bo pa njena gradnja dražja od tiste na lokaciji pri nakupovalnem središču. Po sedanji grobi oceni naj bi bila cena po kvadratu 1.734 evrov, stavba pa bi imela 3770 kvadratov uporabnih površin. Zidava je predvidena v dveh fazah. Do 2010 bi zgradili 2000 kvadratov, preostalo pa kasneje. Občinska uprava mora do 31. decembra letos izpeljati postopke za odkup zemljišč. Za idejni projekt stavbe in njene umestitve v prostor z oblikovanjem okolice bo občina razpisala javni natečaj. Da bodo zaključeni vsi postopki v zvezi s prostorskim aktom, so potrebna najmanj tri leta, če ne bo prišlo do zapletov. Potrebno bo pridobiti tudi soglasje kulturnega ministrstva za sofinanciranje. Med posamezniki, ki spremljajo dolgoletni proces priprave na gradnjo nove knjižnice, zato kroži rek, da se tisti kulturni minister, ki bo zanjo položil temeljni kamen, še ni rodil. Branka Dernovšek Koliko starostnikov potrebuje pomoč? Brežice - Občine so po zakonu dolžne zagotoviti izvajanje službe za pomoč na domu starostnikom. To storitev lahko organizirajo preko koncesionarja ali preko centra za socialno delo. Veliko občin to ureja preko centrov za socialno delo, tudi občina Brežice. Toda občinski svetniki niso prepričani, da brežiški center pokriva vse terenske potrebe, zato pričakujejo njegovo poročilo o izvajanju te dejavnosti, ki jo občina sofinancira. Na sejah Občinskega sveta Brežice je bila že večkrat izpostavljena kakovost delovanja tamkajšnjega centra za socialno delo. Ker njegova ustanoviteljica ni občina, ta tudi ne more zahtevati, da center za občinski svet pripravi celovito poročilo o svojem delu. Lahko pa ga zahteva za izvajanje storitve, ki se sofinancira iz proračuna in to je pomoč na domu. Za izvajanje dejavnosti mora proračun zagotavljati polovico ekonomske cene ure in vsako leto svetniki obravnavajo uskladitev te cene glede na elemente, ki jih določi ministrstvo. Po izračunu brežiškega centra za socialno delo naj bi prišlo do 6-odstotnega zvišanja, v denarju je torej cena ure pomoči na domu ovrednotena na 2102 SIT. Uporabnik storitve, občan, plača polovico te cene. Povišanje cene je center predlagal zato, ker se je na tem programu ena delavka dodatno zaposlila. Plačo za dva delavca pokriva Zavod za zaposlovanje, za tri jo je treba zagotoviti skozi ceno storitve. Svetniki še niso dali soglasja k predlaganemu povišanju, ker želijo o izvajanju pomoči na domu več podatkov. Zanima jih normativ na zaposlenega. Sprašujejo, če je samo 55 občanov, kolikor jih koristi to storitev, realna potreba ali je število takšnih, ki pomoč potrebujejo, večje-Pričakujejo, da bo na naslednji seji občinskega sveta prisotna direktorica centra pripravljena odgovoriti na vprašanja. Odbor za družbene dejavnosti pa močno zanima tudi črpanje raznih oblik pomoči za socialno ogrožene, ker vedo, da so med njimi družine, ki izkoriščajo ta status. Živijo namreč v skupnem gospodinjstvu, a brez poročnega lista, in se priglašaj0 kot ločena gospodinjstva. B.D. AKTUALNO Valant v Lisco, Korotaj v Jutranjko? Sevnica - Tekstilno industrijo zadnje čase pestijo hude težave. V sevniški občini, kjer je bila to osrednja panoga, je problem še posebej pereč. Viški so v Jutranjki, jeseni bodo še v Lisci. Pogovori o usodi krmeljskega obrata naj bi bili zaključeni v prvih dneh maja, kmalu pa naj bi bila znana tudi nadaljnja usoda delavk Jutranjke, ki jih želi zaposliti podjetje Korotaj iz Kranja. Lisca Sevnica bo jeseni zaprla svoja obrata na Senovem in v Krmelju. Medtem ko se proizvodna hala Senovo prodaja, pa se v Sevnici trudijo, da bi proizvodnjo v Krmelju ohranili s pomočjo novih lastnikov. Zanimanje je precejšnje, saj se za nadaljevanje dela v Krmelju zanimajo tako Italijani kot tudi domačini. Najresnejši kandidat med domačini, s katerim tečejo sklepni pogovori, je Samo Valant iz Tržišča. V Krmelju bi v sodelovanju z Jožetom Udov-čem in Janezom Valantom nadaljeval proizvodnjo s sto zaposlenimi. V razreševanje problemov se vključuje tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki naj bi preko Zavoda za zaposlovanje prispevalo sredstva za prezaposlitev delavk oz. za zagon proizvodnje. Ministrstvo za delo je pripravljeno izvesti omenjeni ukrep, od novega lastnika Liscinega obrata pa zahteva bančna ali kakšna drugačna poroštva. Kot pravijo, pri tem ne bi smelo biti težav in novi pre- Branko Hribar vzemnik Lisce bi lahko že v maju dobil 181 milijonov SIT državnih sredstev za ohranjanje delovnih mest. Pogajanja še niso končana, kot napoveduje- jo, pa naj bi se situacija razjasnila v prvih dneh maja. Prav kmalu naj bi se razpletla tudi zgodba glede Jutranjke. 89 delavk je pred časom že dobilo odločbe o prenehanju delovnega razmerja, ki bodo začele veljati z delavskim praznikom, L majem. Nadzorni svet Jutranjke, ki želi ohraniti proizvodnjo, je v iskanju rešitev na pomoč poklical Branka Hribarja, direktorja podjetja I.S.S. Industrijske servisne storitve, ki zaposluje 350 delavcev; od tega 150 v družinskem podjetju in preko 200 v Agenciji za posredovanje delovne sile. Omenjeno podjetje ima namreč koncesijo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za posredovanje dela in delavcev. Med drugim je interes podjetja I.S.S., da v tem delu Slovenije odpre svojo poslovno enoto in razširi poslovno dejavnost. Preko Ministrstva za gospodarstvo pa je Hribar, ki kot gost predava tudi na Visoki šoli za podjetništvo, vključen v vaučersko svetovanje kot podjetniški svetovalec na področju kadrovskih virov. Podjetje I.S.S. je že ustanovilo in registriralo družbo Korotaj, v kateri naj bi zaposlilo delavke Jutranjke. Pogodba še ni bila podpisana, saj je država, ki je v Jutranjko že vložila veliko nepovratnih sredstev (precej teh je romalo v žep nekdanjega direktorja), postala previdna. Podobno kot pri Lisci za zagonska sredstva oz. za sredstva z naslova aktivne politike zaposlovanja zahteva garancijo. Direktor Hribar, ki je že pripravil pismo o nameri, pravi, da s tem ne bi smelo biti težav. Država bo, če bodo izpolnjeni vsi pogoji, namenila novo nastali firmi 133 milijonov SIT, saj naj bi na delavko, ki bi jo ponovno vključili v zaposlitev, pripadel milijon in pol SIT. Nada Černič Cvetanovski Hvaležno sprejele pomoč Predsednica Območnega odbora Rdečega križa (RK) Sevnica Ivica Lindič je pretekli četrtek razdelila donacije, ki so jih podjetja, organizacije in posamezniki namesto novoletne reprezentance namenili za pomoč v stiski odpuščenim delavkam Jutranjke. Spisek, ki gaje RK prejel od sindikata podjetja, je obsegal 33 presežkov. Zbran denarje omogočal, da je vsaka dobila dobrih deset tisoč SIT. “Jutranjške ženske” so RK in donatorjem izrazile veliko hvaležnost. Ganilo jih je, da se tudi drugi zavedajo njihove stiske in so priskočili na pomoč. Z zneskom so zadovoljne, saj je njihova stiska tolikšna, da cenijo vsak stotak. B.D. : - 'atasa Jazbec: “Ko sem stopila skozi vrata na Rdečem križu, me je stiskalo od ganjenosti, da je še nekdo, ki se spomni ljudi z delavsko knjižico v roki in s prazno prihodnostjo. Meni in drugim z liste viškov je ta gesta veliko pomenila. ” Kaj je Korotaj d.o.o? Korotaj je družba z omejeno odgovornostjo, ki je bila ustanovljena zgolj v ta namen, da prevzame proizvodnjo, ki jo je nekoč obvladovala Jutranjka. Podjetje naj bi - s pomočjo države - zaposlilo 89 delavk, ki so tehnološki višek. Korotaj bi tako ohranil proizvodnjo, saj bi prvenstveno šival za blagovno znamko Jutranjke; če bo interes, pa še za ostala podjetja. Poslovni načrt Korotaja je že bil predstavljen na Zavodu za zaposlovanje in Ministrstvu za delo, družno in socialne zadeve. Načrt je bil pozitivno ocenjen, očitali so mu le, da ne izraža vizije Korotaja, temveč Jutranjke. Branko Hribar je prepričan, da bo poslovni načrt čimprej sprejet in da bo proizvodnja nemoteno stekla. Delavke bo zaposlil za nedoločen čas (zahteva ministrstva je, da se ohranijo delovna mesta vsaj tri leta) in upa, da bo podjetje delalo vsaj toliko časa, da pripelje vse delavke do upokojitve. Hribar ima zaupanje v šivilje in v mlad management v Jutranjki in je prepričan, da bo družba -tudi v sodelovanju z lokalno skupnostjo - uspela ohraniti prepotrebna delovna mesta. Se zlasti ob spodbudnem podatku, da je v lanskem letu tržni delež Jutranjke v Sloveniji predstavljal kar 22 odstotkov. Dejansko pa bi bila v nadaljevanju Jutranjka eden od naročnikov Korotaja za šivanje. Korotaj bo vse poslovne dejavnosti izvajal na naslovu Jutranjke, tako da bodo stroški poslovanja minimalni. V Novolesu dobili minimalne plače Brežice, Krško - Delavci lesarskega podjetja Novoles, pod katero sodi tudi krški Bor, od leta 2001 pa (še vedno) samostojna brežiška tovarna pohištva s 180 zaposlenimi, so 15. aprila prejeli minimalne plače, to je 117 in pol tisočakov bruto. O tem so bili delavci uradno obveščeni dan prej, neuradno pa kak teden, a so vseeno upali, da do takšnega ukrepa vendarle ne bo prišlo. Razlog, da so jim izplačali minimalne marčevske plače, naj bi bili slabi poslovni rezultati v prvem tromesečju, sicer pa je ukrep po zagotovilih generalnega direktorja Zvoneta Novine enkraten. Habemus papam - imamo papeža Potem ko je svet prenehal žalovati za Janezom Pavlom II., so katoličani in pripadniki drugih verstev nestrpno pričakovali bel dim iz dinmika Sikstinske kapele v Vatikanu, ki bi mznanil izvolitev njegovega naslednika. Zgodilo se je v torek, 19. aprila, nekaj po 18. uri. Kardinali so izvolili Josepha Ratzingerja, ki je bil doslej najbližji sodelavec Janeza Pavla II. in velja za zelo izobraženega, vendar še bolj konsenativnega teologa od prejšnjega papeža. Ker je bil ves čas “v igri", se je o njem veliko govorilo, zato sino za mnenje povprašali nekaj naključno izbranih Posavcev. . Martin Kodrič iz Podbočja, zaposlen v nuklearki: Papež je zagotovo najvplivnejši človek na svetu, zato je še kako pomembno, kdo je izvoljen na tako pomembno funkcijo. Novoizvoljeni papež Benedikt XVI. bo po mojem mnenju nadaljeval delo svojega predhodnika Janeza Pavela D, ki je naredil veliko dobrega za človeštvo, saj je bil tudi njegov najožji sodelavec. Menim, da so se kardinali pravilno odločili. • Helena Blaznik, dijakinja iz Sevnice: Prejšnji papež Janez Pavel II. je bil priljubljen človek in je tudi name naredil velik vtis. Novega papeža Benedikta XVI. ne poznam prav dobro in ne vem, kako se bo postavil za naš narod. Prepričana pa sem, da so se kardinali dobro odločili, ko so izbrali njega. Upam, da bo tudi z njegovo pomočjo na svetu manj vojn, pa več miru in ljubezni. ; : Danijela Bosančič, dijakinja iz Brežic: Posamezna načela katoliške cerkve se mi zdijo precej staromodna in diskriminatoma; od prepovedi splava, kontracepcije, želela pa bi tudi, da bi lahko ženske pridigale s prižnice, navsezadnje tudi papežinjo. Janez Pavel H. se mi je zdel zelo human, saj je precej pripomogel k miru. Svetu pa je povrnil tudi nekaj upanja, kar njegovemu nasledniku, ki mu ne pripisujejo dolgega “vladanja”, najbrž ne bo uspevalo v tolikšni meri. Vinko Žerjav, poštar iz Arnovega sela: Janez Pavel II. je imel precej staroverska načela, za Benedikta XVT. pa pravijo, da bo še bolj konzervativen. Dejstvo je, da imajo papeži precejšen vpliv na svetovno politiko, pa če si to želimo ali ne. Slovenci smo imeli z Vatikanom veliko dobrih izkušenj, tako da ga ne gre preveč kritizirati. Mislim pa, da je čas za nov val duhovnikov z malo modernejšo filozofijo. Vanja Divjak, trgovka iz Sevnice: Najvišji poglavar katoliške cerkve je funkcija, ki ima svoj pomen v svetu. Ime aktualnega papeža poznajo verni in neverni, saj je ta funkcija bolj politična kot verska. O novo imenovanem papežu še nimam mnenja, tudi nisem kaj prida spremljala zadev. Priskutilo se mi je namreč trpinčenje Janeza Pavla D., ko je moral še tik pred smrtjo, izmučen od bolezni, nastopati v javnosti. Dogme, ki tako uklene-jo človeka, mi niso pri srcu. Na seji nadzornega sveta No-volesa v Straži so lastniki potrdili, da podpirajo ukrepe jeseni sprejetega programa prestrukturiranja, da pa rezultati prvega tromesečja kažejo, da doslej sprejeti ukrepi ne zadoščajo za realizacijo vseh načrtov v celoti, zato bodo potrebni nadaljnji ukrepi. Nadzorni svet je upravi predlagal, naj čim prej Prične pogajanja s sindikatom in svetom delavcev glede višine marčevske plače. Profesionalni predsednik sindikata in sveta delavcev Mitja Bukovec si je prizadeval, da bi nadzorniki zadnjo točko definirali bolj natančno, sicer pa se ne boji odpuščanja, če bodo le vse niti okrog finančnega poslovanja ugodno spletene. V sindikatu uiso zadovoljni s plačami in bodo v zvezi s tem tudi ukre-Pali, je še povedal Bukovec. Generalni direktor Novole-sa Zvone Novina večino izgube v višini 60 milijonov SIT Pripisuje poslovanju brežiškega Pohištva, čeprav pa verjame v perspektivno prihodnost Podjetja, vsaj glede na število jžaročil knt um; r.o reali- zacijo. Sindikalist v Pohištvu Zoran Gabron razkrije, da naj bi res delali z izgubo, porabljenih naj bi bilo namreč več Zoran Gabron ur, kot so jih načrtovali po programu, vendar pa razprave z upravo glede tega še niso končane. Kot je znano, je sredi marca Novina zaradi slabih poslovnih rezultatov odstavil direktorja brežiškega Pohištva Mira Župevca in sedaj sam opravlja tudi funkcijo vršilca dolžnosti direktorja. Gabron se ne boji za delovna mesta v brežiškem podjetju, v katerega je bilo v zadnjih letih investirano kar nekaj sto milijonov SIT, napoveduje pa prerazporejanje posameznih delavcev, ki pa jim zato ne preti zmanjšanje plač. Povedal je še, da bodo pogajanja z upravo (začela so se v ponedeljek) trda, a bodo vztrajali na svojem, še posebej, ker so plače v Novolesu kar za 15 odstotkov nižje od slovenskega povprečja, zato ne pristajajo več na njihovo dodatno Ladislav Rožič, sekretar območne ZSSS, je povedal, da so v sindikatu podali negativno mnenje na odločitev direktorja glede izplačila minimalnih plač, a jih je ta vseeno izplačal. S tem je po Ro-žičevem prepričanju kršil delovnopravno zakonodajo, saj je posegel v plače brez določila sodišča, za kar je tudi kazensko odgovoren. Če ne bo preklical svoje odločitve, ga bodo ovadili, o tem pa bodo seznanili tudi Ministrstvo za gospodarstvo. zniževanje. Na začetku leta je bilo stanje bolj optimistično, saj so jim vsak mesec izplačevali za dober odstotek višje plače, kar za drug kvartal seveda ne bo več veljalo. Zato upajo, da bodo aprilske plače vsaj na ravni februarskih. Sicer pa so predstavniki delavcev in sindikat optimistični glede izida pogovorov z direktorjem, ki si je kot znak dobre volje že drugič zapovrstjo izplačal zajamčeno plačo. Mojca Kosem Elektrarna bo pri Sotelskem Krško - Za hidroelektrarno pri Krškem je stroka predlagala dve lokaciji - Gunte in Sotelsko. Ker je s tehničnega in naravovarstvenega vidika Sotelsko primernejše, je k tej lokaciji tudi Občinski svet Krško dal pozitivno stališče. Zahteva pa, da je bodoča obvoznica na območju mesta Krško vključena v državni lokacijski načrt (DLN) hidroelektrarne. Lokacija pri Sotelskem pomeni manjšo trajno zasedbo zemljišč in potrebno manjše poglabljanje struge Save v primerjavi z lokacijo pri kamnolomu Gunte. Sotelsko je ugodnejše z gradbeno tehničnega vidika, ker bo zaradi načrtovane obvoznice po levem bregu Save možno racionalno organizirati gradnjo elektrarne. Ker je nova obvoznica potrebna zaradi gradnje elektrarne, se svetnikom zdi logično, da je vključena v državni lokacijski načrt za elektrarno. Na Direktoratu za energijo, ki je naročnik DLN, pa se s tem ne strinjajo. Cveto Kosec iz direktorata je na seji občinskega sveta razlagal, da investitor v ob- voznico ni ne Infra ne holding Slovenske elektrarne (HSE), ampak prometno ministrstvo, zato ta cesta ne more biti del DLN. Župan Franci Bogovič je povedal, da gre za cesto, ki bo gorvodno od sedanjega mosta v vplivnem območju elektrarne in rešuje problem povezave Drnovo - Celje. Rešitev za ta koridor potrebuje država in ne mesto Krško, zato ga mora država tudi reševati. Vključitev obvoznice v DLN je pogoj lokalne skupnosti za soglasje, da se elektrarna umesti v prostor. Takšno je tudi stališča odbora za HE na spodnji Savi, ki ga vodi Niko Galeša. Branka Dernovšek GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO Ideje so, ko bi jih še uresničili Brežice - V malem avditoriju Posavskega muzeja so maturanti Ekonomske in trgovske šole Brežice predstavili raziskavo “Možnosti razvoja turizma v mestu Brežice”. Slednji se že drugo leto zapored prijavljajo na razpis Turistične zveze Slovenije “Več znanja za več turizma”, na katerem se mora ekipa predstaviti z izdelano raziskovalno nalogo in jo tudi poskušati iztržiti pred kupcem. Lani so dijaki za nalogo o ustanovitvi mladinskega hotela v nekdanjem brežiškem dijaškem domu dobili srebrno priznanje, letos pa so pripravili kar dve nalogi. Pri predstavitvi smo morda pogrešali le bolj dinamično pripoved, uporabo računalniške tehnologije, ki jo mladi sicer dobra obvladajo, in vsaj kako fotografijo, ki bi bolj pritegnila množico zbranih. Štirje dijaki so pripravili poslovni načrt zgodovinsko tematskega parka “Historyland”, ki bi nudil zabavo, izobraževanje in sprostitev. Dijaki so si zamislili kopico dejavnosti v parku, od viteških iger, do cehovskih obrti, družabnih iger, za kar bi skrbelo deset redno zaposlenih in deset študentov. Park bi bil namenjen tako obiskom družin kot raznim ekskurzijam vseh starostnih skupin. Dijaki so investicijo ocenili na 5 in pol milijonov evrov ter optimistično napovedali kar precejšen dobiček že v prvih petih letih poslovanja. Šest dijakinj pa se je lotilo naloge, kako oživiti mestno jedro Brežic. Tudi one so predlagale celo vrsto novosti; najprej bi za promet zaprle cesto od občine do gradu, pripravljale bi koncerte na grajskem dvorišču, tečaje kuhanja, uredile izposojevališče koles, zapuščenim stavbam bi vdahnile življenje (odprle bi galerije, piercing in glasbene studie, igralnico). Odprle bi kino na odprtem, mlade nagovorile k čistilnim akcijam in jih povabile k sodelovanju v risarskih delavnicah. Njihova naloga se je dopolnjevala s parkom, splošna ugotovitev nalog pa je bila, da je v Brežicah dovolj surovega materiala, le interesa za njihovo obdelavo ni. Napredek bo že majski bolšji sejem, ki ga bodo ustvarjalci obeh projektov organizirali v humanitarne namene. Sicer pa je v turizmu že tako, da moraš kdaj tudi tvegati, zato ne bo odveč poziv precej nezainteresirani mladini, naj tvega in vloži nekaj svojega dragocenega prostega časa. Da ne bi ostalo le pri običajnih frazah “morali bi, potrebno bi bilo”. Mojca Kosem Predstavitev projektov Svoje zamisli predstavili v Izoli Sevnica - Na Srednji šoli Sevnica so lani začeli izobraževati prvo generacijo turističnih tehnikov in se uspešno predstavili na festivalu “Več znanja za več turizma”, ki je bil v Kranju. Za svojo raziskovalno nalogo so prejeli srebrno priznanje. Na letošnjem drugem festivalu turizma za srednje šole, ki je minuli vikend potekal v Izoli, so sodelovali s tremi projekti. 22 dijakov turistične smeri Srednje šole Sevnica se je pod mentorstvom Mateje Traven, Slavice Štern in Uroša Brezovska lotilo raziskovalnih nalog o oživitvi turizma na Senovem, v Brestanici in v Sevnici. Na Senovem vidijo možnost v ureditvi rudnika za oglede, Brestanico bi oživili s ponovnim zagonom čokoladnice in likernice, ki je pred drugo vojno slovela na rajhenburškem gradu, v Sevnici pa bi spravili v zagon staro kovačnico. Svoje zamisli so v Izoli predstavili zelo slikovito; ena stojnica je prikazovala rudnik, druga staro kovačnico, na tretji pa so po starodavnem receptu kuhali čokolado. Domača javnost se bo imela priložnost seznaniti z idejami bodočih turističnih delavcev v začetku junija, ko se bodo na enak način predstavili še v Sevnici. B.D. Natečaj za poslovni načrt Brežice - Mladinski center (MC) Brežice v mreži vseživljenjskega učenja vodi projekt PosIP, kar pomeni Posavje -izziv in priložnost. Mladinski center je v sodelovanju s podjetjem Kenex objavil natečaj za najboljši poslovni načrt, po vsebini umeščen v lokalno okolje. Do roka, ki se je iztekel 1. aprila, je prispelo 24 načrtov, ki sojih izdelali v večini dijaki. Poslovni načrt naj temelji na inovativni podjetniški ideji, ta pa mora biti seveda izvedljiva, je bil poziv PosIP-ove šole. Natečaj je nadaljevanje v letu 2003 začete aktivnosti, ko je MC mlade pozval k podjetniškim projektom pod provokativnim naslovom razpisa “Nič se ne dogaja meni”. Zbrali so 20 projektov in lani spomladi so imeli predstavitev najboljših. Ker je lani MC uspešno kandidiral za namenska sredstva pri Regionalni razvojni agenciji kot del mreže vseživljenjskega učenja in pri Podjetniškem centru za malo gospodarstvo na programu Razvoj podjetnosti in ustvarjalnosti mladih, je s finančno podporo lahko nadgrajeval usposabljanje mladih ide-jnikov. Vzpostavil jim je več orodij, med njimi skupino trenerjev, ki sojih pred tem v centru sami usposobili. Pripravili so tudi delavnico motivacije, kjer se je rodilo 126 idej. Udeležence so povabili v šolo PosIP, začela se je oktobra, odzvalo pa se je 31 slušateljev. “Krivec”, da se je brežiški mladinski center programsko tako usmeril na motiviranje in usposabljanje mladih za razvoj podjetniških idej, je direktor brežiškega podjetja Kenex To- mo Jurman. Lani pozno spomladi se je ponudil, da nagradi najboljšo podjetniško idejo med mladimi. Ti so zagrabili priložnost in v sklopu projekta “Ti povej” so se tri ideje iz Brežic uvrstile na državno raven. Izražale so zabavno kulturno ponudbo, Jurman pa vztraja pri iskanju resnično podjetniških idej, uresničljivih v lokalnem prostoru, zato je bil letos marca razpisan ponovni natečaj. Polona Hering, koordinatorka PosIP-a je s prejetim številom 24 poslovnih načrtov zadovoljna. Njihovi avtorji so stari od 17 do 40 let, a večino načrtov so oddali dijaki. Komisijo, ki jih bo ocenjevala, sestavljajo Slavko Dimič iz NKBM , Metka Galič iz.Ekonomske in trgovske šole Brežice, Mateja Jazbec iz Regionalne razvojne agencije Posavje, Mateja Mešelj iz GZS ter Bojan Tičar iz oddelka za gospodarske zadeve Občine Brežice. Heringova ocenjuje, da bo komisija sredi maja že razpolagala z imeni avtorjev naj-realnejših poslovnih načrtov in jih povabila na predstavitev. Zmagovalec natečaja pa bo predstavljen na zaključni prireditvi konec maja. B.D. IlOVa jj_vsak ponedeljek antena, Davkarija na distanci Arto - Krški župan Franci Bogovič, ki je znan po svojih rednih srečanjih “Kava z gospodarstveniki”, jih je tokrat povabil v restavracijo Dvorec Impoljca. Kljub atraktivni lokaciji mu ni uspelo prepričati direktorja brežiškega Davčnega urada Draga Loparta, da bi se udeležil srečanja in v neformalnem vzdušju spregovoril o davčni zakonodaji ter odgovoril na vprašanja, ki mučijo podjetnike. Ti so že lani izrazili željo po srečanju s prvim posavskim “dacarjem”, a ta se očitno izogiba “prijateljskim pogovorom”. Tako županu ni preostalo drugega, kot da postreže s tistimi podatki, pomembnimi za gospodarstvo, ki so v domeni občine. Podrobno je razložil prostorsko planiranje z vidika poslovnih in obrtnih con, za kar je rezerviranih 168 ha v občini. B.D. Gospodarstveniki so zaman čakali na razlago davčne zakonodaje. Priprave na praznik vina Krško - Društvo vinogradnikov Sremič-Krško praznuje letos 10 let. Ker je njihova odlika sodelovanje z drugimi društvi v občini Krško, bodo svoj jubilej obeležili še z drugimi društvenimi jubilanti, kot so Turistično društvo Zdole, Lovsko društvo in 100 let Turistične zveze. Zato so datum tradicionalne prireditve Zveze društev vinogradnikov ob Bizeljsko-sremiški vinsko turistični cesti “Praznik vina 2005” pomaknili na konec meseca maja, ko se bo na praznovanje pripravljala tudi občina Krško in Krajevna skupnost mesta Krško. Takrat bo tudi velika speedway prireditev Grand prix 2005, torej več razlogov za slavje ob dobri kapljici. In kakšno so lani pridelali in skletarili na levem bregu Save? 222 vzorcev kakovostnih vin so enologi ocenjevali v začetku tega tedna. Letošnje število oddanih vzrcev je manjše od lanskega zato, ker je ocenjevanje dva meseca kasneje in marsikdo je svoj tržni višek že prodal. Drugi razlog so interna društvena ocenjevanja, tako da na zaključno prinesejo vzorce le tisti z najboljšo oceno, je povedal Draško Kupirovič. Dobro pa se je namučila komisija, ki je v Kostanjevici minuli vikend ocenjevala skoraj 1000 vzorcev vin v okviru 33. prireditve “Teden cvička”. B.D. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota Brežice Evropa vlaga tudi v slovenske gozdove S priključitvijo Slovenije EU smo poleg obveznosti pridobili tudi nekaj več finančnih možnosti za vlaganja v gozdove. Tako je v enotnem programskem dokumentu za obdobje 2004 do 2006 naveden tudi ukrep 3.4 “Investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdov”. Že v letu 2004 smo se lastniki gozdov in gozdarji prvič srečali s to možnostjo. Tako smo na osnovi lanskega razpisa na Zavodu za gozdove, območni enoti Brežice, za lastnike pripravili 44 vlog in razdelili 5,2 milijona SIT. Razpis za letošnje leto je bil objavljen v Uradnem listu, št. 38/05. Rok za oddajo vlog je do 15. julija 2005. Kako do sredstev? Lastniki lahko oddajo vloge le za tiste objekte in dela, ki so navedena v gozdnogospodarskih načrtih in v letnem planu, ki ga je izdelala služba na Zavodu za gozdove (v nadaljevanju ZGS). To pomeni, da so se v veliko primerih gozdarji z lastniki že v jeseni dogovorili, kaj bo v gozdu potrebno postoriti do konca leta 2005. Vlogi morajo priložiti projekt, ki ga pripravijo na ZGS. Najnižji možni znesek na posamezen projekt je 20.000 SIT, najvišji pa 3.000.000 SIT v okviru enega razpisa. Višina predvidenih sredstev v projektu je odvisna od vrste dela, velikosti zasebne posesti, poudaijenosti ekoloških in socialnih funkcij ter občine stalnega prebivališča. Lastniki dobijo najprej odločbo ZGS za potrebno opravilo. Nato oddajo vlogo na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP). Po prejeti odločbi iz Agencije in opravljenih predvidenih delih bo ZGS opravil strokovni prevzem dela na terenu in v primeru dobro opravljenega dela pripravil izplačilni predlog. Ta predlog bo priloga zahtevku za izplačilo sredstev na ARSKTRP. Kaj bo sofinancirano? Sofinancirana bodo naslednja dela: sadnja (v poštev pride samo jesenska), priprava sestoja za naravno obnovo, nega mladega gozda, zaščita pred divjadjo; dela za izboljšanje življenjskih pogojev prostoživečim živalim ter odstranitev drevja z namenom ohranitve habitatov ogroženih vrst. Materiali (sadike, zaščitne mreže), ki bodo pri tem uporabljeni, so sofinancirani iz republiškega proračuna. Delavci Zavoda za gozdove smo zainteresiranim lastnikom gozdov na razpolago za vse informacije ter pomoč pri pripravi vlog. Povprašate lahko kar svojega revirnega gozdarja ali pa na INFO točko vsak torek med 9. in 11. uro; telefon 07/49-91-600. Mojca Bogovič, Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Brežice Mreža postaj za avtodome Brežice - Da bi v našo državo pritegnili kar največ gostov, zastavljajo pri Zavodu za turizem Brežice mrežo postaj za avtodome v Sloveniji. Ttirizem je namreč tudi za nas posebej pomembna gospodarska dejavnost, ki je zadnje čase še izrazito izvozno naravnana. Po besedah Zdenke Zrlič Bahčič, direktorice Zavoda za turizem Brežice, moramo le še posebej skrbeti za njegovo kakovost, prav ureditev postajališč za avtodome pa lahko postane ena posebnih oblik našega turizma. Brežiški Zavod za turizem se odziva na interreg program, ki v prvi fazi predvideva celovito mrežo postaj za avtodome od Murske Sobote do Kopra. Ob bodoči schengenski meji in prihodnji zunanji meji Evrope naj bi v sedmih regijah ob slovensko-hrvaški meji zgradili po pet postaj za avtodome. Ureditev 35 najsodobnejših postaj, ki bi jih lahko poimenovali tudi kopenski “ya-chting”, bi stala 400.000 evrov. Tudi pri Zavodu za turizem Brežice, nosilcu omenjenega projekta za Slovenijo, ugotavljajo, da se v naših zdraviliščih in povsem odmaknjenih krajih pojavlja vse več turistov z avtodomi, posebej Italijanov, ki odkrivajo lepote naše države. Uporabniki v glavnem sodijo v višji srednji razred materialnih možnosti, so ekološko osveščeni ter višje in visoko izobraženi. Njihova potovanja niso omejena zgolj na dva do tri mesece in dopuste, saj lahko potujejo v vseh letnih časih. So nekak civilizacijski fenomen z vračanjem k nomadskim kore- ninam, a je potrebno zanje vseeno urediti postajališča s parkirišči ih celovito oskrbo od trgovinsko-gostinske do informacij, zaradi njihovih potovanj pa moramo urediti tudi odročnejše prometnice. Ureditev postajališč seveda pogojuje tudi dopolnilne dejavnosti, kot so komunalna oskrba, prodaja, izposoja in servisiranje avtodomov ter agencijsko in re-ceptivno službo. In ne gre pozabiti, da imamo v novomeški Adrii mobil tudi pomembnega evropskega proizvajalca teh vozil. Po zadnjih podatkih je v Evropi okrog dva milijona avtodomov, njihovo število pa se vsako leto poveča za petino. V drugih državah je zanje za zdaj na voljo 2800 postajališč. Velika večina uporabnikov išče nerazvite predele oziroma nedotaknjeno naravo, sami najraje odkrivajo naravne lepote in kulturno dediščino določenega območja. Tudi zaradi vsega tega je po besedah Zr-ličeve izgradnja mreže postaj za avtodome v strateškem interesu Slovenije. V.P. KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica ____________________________________SOLSTVO, ZDRAVSTVO Obstoj bolnišnice zagotovoljen Posavje naj bi dobilo svoj delež rojstva v porodnišnici brežice Hvala! Sevnica, Brežice - V Sevnici je 529 ljudi oddalo vzorec krvi za tipizacijo in s tem dalo soglasje, da se vpišejo v register darovalcev kostnega mozga. Akcijo je organiziral Mladinski svet Sevnica. Osebje Zavoda RS za transfuzijsko medicino se v majhnem kraju ni nadejalo tako številnega odziva. Mladinski svet si bo prizadeval, da bi takšne akcije stekle še po drugih slovenskih mestih. Tudi na Ekonomski in trgovski šoli v Brežicah želijo podpreti sevniško akcijo. Tako bodo odvzem krvi organizirali v sredo, 4. maja 2005, ob 12. uri v prostorih šole, Bizeljska cesta 45. Najprej bo uvodno predavanje, ki ga bo izvedlo strokovno osebje Zavoda RS za transfuzijsko medicino in bo trajalo predvidoma pol ure, sledil bo odvzem krvi. Zaradi lažje organizacije vabijo vse, ki bi se želeli akcije udeležiti (pogoj je, da so zdravi in stari med 18 in 55 let), da Se predhodno prijavijo v tajništvu šole ali pa po telefonu 07/ 49-92-550. Dodatne informacije pa je mogoče dobiti tudi na Zavodu RS za transfuzijsko medicino (pri Cvetki Flajs) - tel. 01/54-38-227 ali po e-pošti: cvetka.flajs@ztm.si. B.D. Za naše skupno zdravje Čatež ob Savi - Posavsko in obsoteljsko društvo za boj proti raku, ki šteje skoraj 500 članov, je pripravilo tradicionalno srečanje članov in simpatizerjev. Zbrana množica je prisluhnila zanimivemu predavanju o kožnem raku, ki ga je pripravil doc. dr. Igor Bartenijev. Ob tej priložnosti je društvo podelilo priznanja tistim sponzorjem, ki jim vsa leta stojijo ob strani. Prejeli so jih Olga in Karli Kozole iz pekarne Kruhek, Zoran Bedek iz podjetja ZMAS, Krka Novo mesto ter zdravilišče Čateške toplice. Podpredsednica društva Vladimira Tomšič iz Sevnice pa je za promocijo zdravja v Posavju prejela zlato plaketo Zveze društev za boj proti raku. Za kulturni program je poskrbela vokalna skupna Corona iz Boštanja, člani in simpatizerji pa so srečanje nadaljevali v sproščenem klepetu. N.C.C. Aleksandro Blazinšek, ki slovi kot zelo energična (visoka nosečnost je ni ovirala niti pri študijskih obveznostih) in delovna oseba, smo obiskali le nekaj ur po porodu, ko je na svet privekal njen drugi sin Bor, ki je ob porodu tehtal 3950 g in meril 52 cm. Kratka imena so sicer že družinska tradicija, Boru bosta namreč družbo delala 13-letna Kaja ter 4 in pol letni Sven, ki je tudi dokončno odločil ime svojega bratca. Porod je potekal brez zapletov, za spodbudo je bil tam tudi mož Robert, še pove srečna 'namica s simpatičnim mariborskim naglasom, ki se ga, kot pravi, Se ni znebila, čeprav že kar nekaj let živi v Krškem. Borov jok Aleksandro opomni, da ga bo treba nahraniti, zato bomo zani-'niv ženski pogovor “o moških" nadaljevali kdaj drugič. Rojstva od 12. do 23. aprila 2005 Deklice so rodile: Irena Munič Zorko iz Dečnih sel (rodila je ,1-4.2005), Katarina Bračun z Vetmika, Bernarda Kmetič z Bojsnega 'n Katarina Starc iz Brežic. ^ Dečke so rodile: Petra Oštir z Male Doline, Aleksandra Stopar iz Gtndrovca, Nataša Volčanšek s Sromelj, Mateja Novak iz Hudega °rezja, Aleksandra Blazinšek iz Krškega in Valerija Fakin iz Brežic. Brez sponzorjev bi bila bolj težka... Omejen vpis na srednjih šolah Slovenija, Posavje - Do konca marca, ko je bil zaključen rok za prenos prijav, se je na srednje šole prijavilo 22.914 kandidatov. V prenosnem roku je svoje prijave preneslo 672 kandidatov. Tudi letos se omejitvam vpisa ni bilo mogoče izogniti. Največ omejitev je na šolah z gimnazijskimi programi. Vpis je omejen tudi na Gimnaziji Brežice, na Splošni in strokovni gimnaziji Lava v Celju, prav tako tudi na 1. gimnaziji Celje. Vpis so morali omejiti tudi v enem programu srednjega poklicnega izobraževanja in sicer bolničar - negovalec ter v devetih programih srednjega strokovnega izobraževanja. Vpis ni omejen v nobenem programu nižjega poklicnega izobraževanja in v programu dualnega poklicnega izobraževanja. N.Č.C. Posavje - Minister za zdravje Andrej Bručan si je med obiskom Posavja ogledal brežiško bolnišnico in tamkajšnji zdravstveni dom, udeležil pa seje še srečanja zasebnih patronažnih sester v Krškem. S stanjem v posavskem zdravstvu je zadovoljen, kljub temu pa je opozoril na nekatere pomanjkljivosti. Po ogledu brežiških zdravstvenih ustanov se je v Termah Čatež udeležil razširjenega dela posveta o zdravstveni problematiki v Posavju, na katerem so bili prisotni tudi direktor zivnega oddelka, kjer se na štirih posteljah stiskata tako inter-nistična kot kirurška dejavnost, in obljubil, da bodo čimprej izdelali oceno projekta, ki se pripravlja že dlje časa. Ministro- polnoma drugače zastavljene kot za zdravnike na primarni ravni. Bručan je izvedel, da v Posavju že obstaja zasebna zadruga, kot si jo je zamislil v svojih izvajanjih, v kateri delujejo specialisti različnih področij, kar kaže na pravi pristop pri razvijanju primarnega zdravstva v Sloveniji. Prepričan je namreč, da je zasebno zdravstvo večinoma cenejše in glede na trenutne ankete med pacienti tudi prijaznejše od javnega. Minister se je udeležil tudi srečanja z zasebnimi patronažnimi sestrami, na katerem so razpravljale o aktualnih dogajanjih na področju njihove- gadda' Mojca Kosem Krško - V Posavju seje na delovnem obisku mudil šolski minister dr. Milan Zver. Obiskal je sevniški vrtec, brežiško gimnazijo in tamkajšnji mladinski center ter se srečal z ravnatelji šol in vrtcev v regiji. Po pogovorih s šolniki je o aktualnih vprašanjih šolstva v Posavju minister Milan Zver v družbi županov spregovoril v OŠ Jurij Dalmatin v Krškem. V občinskem planu investicij v šolstvo je načrtovana izgradnja telovadnice na tej šoli, za katero bi želeli v letu 2006 dobiti sofinanciranje ministrstva. Za adaptacijo prostorov Glasbene šole Krško je to že zagotovljeno v višini 120 milijonov SIT. Ko bo občina zagotovila materialne pogoje, torej ustrezne prostore, bo sprožila postopek za status srednje glasbene šole z rock in jazz usmeritvijo. Za učiteljski kader se ne bojijo, saj njihovi študenti zaključujejo šolanje na priznanih ustanovah v tujini. Krška občina je doslej veliko vložila tudi v zagon visokošolskega programa - to je Fakulteta za logistiko, odziv študentov je nad pričakovanji. Vpisanih je 150 za visokošolsko in 50 za univerzitetno smer. V sevniški občini bo morala končno priti na vrsto za dozidavo OŠ Tržišče. vezno zagotavljanje postavljenih standardov. Milan Zver obljublja spremembe določenega financiranja, da bodo občine razbremenjene. Na pogovoru z ravnatelji osnovnih šol je bilo govora o racionalizaciji mreže šol in občutljivem vprašanju spreminja- Župan Bogovič, minister Zver in župan Molan Zob časa je nevarno načel tudi osrednji vrtec v Sevnici, ki ga bodo jeseni porušili. V občini Brežice je v prioriteti gradnja OŠ Bizeljsko in širitev brežiške osnovne šole. Minister Zver na svojih obiskih po regijah ugotavlja, da imajo povsod še investicijske potrebe, čeprav je bilo v preteklosti za reševanje prostorske problematike ogromno narejenega. Po analizi finančnega stanja na šolskem ministrstvu po njegovem prepričanju ne bo moč v celoti izpolniti zastavljenega plana za obdobje do leta 2008 za celotno državo, a Posavje naj bi dobilo svoj delež. Minister seje z župani pogovarjal o dodatnih finančnih bremenih, ki jih za vzgojo in izobraževanje nalaga država občinskim proračunom skozi ob- nja šolskih okolišev. V to naj občinska politika ne bi posegala brez prisotnosti in soglasja ravnateljev. Z ravnatelji srednjih šol v regiji pa so odprli vprašanje, kako animirati mlade za večji vpis v strokovne in poklicne šole, saj jih več kot polovica iz generacije novih dijakov želi v gimnazijo. Na obisku Mladinskega centra Brežice je šolski minister prijetno presenečen spoznal njegov široko zastavljeni program. Ker je prepričan, da pri vladnem Uradu za mladino ti centri po Sloveniji nimajo zadostne podpore, je napovedal okroglo mizo, kjer bo debata o problemih in rešitvah za sistemsko pregledno financiranje dela dejavnosti teh centrov. Branka Dernovšek ZT Brežice Topliška cesta 35 8251 Čatež ob Savi Tel.: 07/49-36-757 Fax: 07/49-36-758 GSM: 041-530-427 E-pošta: turizem-brezice@siol.net www.visitbrezice.com Turistični kotiček Bolšji sejem Dijaki Ekonomske in trgovske šole Brežice bomo že drugič zapovrstjo sodelovali na državnem tekmovanju "Več znanja za več turizma", ki ga organizira Turistična zveza Slovenije. Za svojo nalogo smo si izbrali mesto Brežice, naredili celovito analizo ponudbe, analizirali potrebe obiskovalcev, lastnikov lokalov in podali predloge v smislu izboljšanja turistične ponudbe. Razmišljali smo tudi, kaj lahko sami naredimo. Povezali smo se z Občinsko turistično zvezo Brežice in Zavodom za turizem Brežice, ki sta nas podprla pri organizaciji javne prireditve "Bolšji sejem". S prireditvijo bomo obeležili 40. obletnico delovanja Občinske turistične zveze Brežice in 100. obletnico Turistične zveze Slovenije. K sodelovanju smo povabili osnovne in srednje šole v občini, Mladinski center Brežice, Knjižnico Brežice, turistična društva in ostale zainteresirane. S prireditvijo bi radi tudi sami prispevali k večji obiskanosti mesta in mu vdihnili novo svežino. Bolšji sejem bo humanitarna prireditev, saj bo izkupiček od prodaje namenjen za nakup šolskih potrebščin otrok iz številčnejših družin. Na stojnicah bomo ponudili stare knjige, razglednice, izdelke učencev, drobne spominke, starine in drugo podarjeno blago. Prireditev bo v petek, 6.maja 2005, od 10. do 14. ure na Cesti prvih borcev (od gradu do občinske stavbe), zato bo ulica zaprta za promet. Če bo slabo vreme,*bomo prireditev izvedli pod arkadami Posavskega muzeja. Veseli bomo vašega obiska. Dijaki ETRŠ Brežice, OTZ Brežice, LTO Brežice in Center za razvoj Minister Bručan in Tone Zorko brežiške bolnišnice Tone Zorko in vsi trije posavski župani. Minister je poudaril, da je obstoj bolnišnice, ki ima po njegovem primerne vsebine, zagotovljen, kljub temu pa je priporočil dodatne programe, ki bi omogočili boljše financiranje te ustanove, ki je v zadnjem letu prikazala primanjkljaj (tega naj bi bilo okrog 22 milijonov SIT), verjetno zaradi podcenjenosti programov. Slednje je potrdil tudi Zorko; po njegovem mnenju naj bi bili v bolnišnici zaradi podcenjenosti programa prikrajšani kar za 100 milijonov SIT. Minister je opozoril na problem delovanja inten- va ekipa se je tudi seznanila s problemi zdravstvene nege v Posavju, kjer - kot drugod po Sloveniji - primanjkuje diplomiranih medicinskih sester. V brežiškem zdravstvenem domu je Bručan opazil dobre razmere, pa tudi primerno sodelovanje med zasebnim in državnim javnim zdravstvom. Z odstotkom zasebnikov v regiji je zadovoljen, saj naj bi bilo v Krškem po ocenah kar 50 odstotkov zasebnikov, kar je daleč nad slovenskim povprečjem, ki znaša nekaj pod 30 odstotki. V lekarništvu bi se dalo še kaj postoriti, saj so stvari na nekaterih področjih neurejene in po- Minister Bručan meni, da urgentna medicina ne sodi v zasebništvo, ampak mora biti organizirana v primeru 100-od-stotnega zasebnega zdravstva vzporedno in sicer kot posebna služba. Kot šolski primer je navedel Francijo.Ministrstvo namerava v državi postopoma vzpostaviti mrežo na primarni zdravstveni ravni, ki je trenutno ni, sedanje stanje bodo analizirali in počasi spremenili na podlagi mreže, in tako postopno prešli v proces zasebnega-javnega zdravstva, ki pa ga ne gre enačiti z zasebnim. IZ LOKALNIH SKUPNOSTI Predsedniki KS z županom o letošnjem proračunu Pišece - Vseh dvajset predsednikov krajevnih skupnosti (KS) iz brežiške občine seje srečalo z županom Ivanom Molanom, gostil pa jih je Uroš Škof, predsednik KS Pišece. Pogovor, na katerem so bili prisotni tudi vodje oddelkov v brežiški občini, je bil namenjen predvsem letošnjemu občinskemu proračunu, ki ga mora občinski svet sprejeti čimprej, da bo občina sploh lahko normalno funkcionirala ter črpala državni in evropski denar. Predsednike svetov KS je seveda najbolj zanimal razrez občinskega kolača. Župan posluša želje krajevnih skupnosti. Nekateri predsedniki niso bili zadovoljni s pogovorom, saj so menili, da bodo razpravljali o posameznih postavkah proračuna. Denar bi želeli deliti po znanem ključu, tako pa so krajevne skupnosti, nekatere bolj, druge manj, prikrajšane za občinski denar. Nekateri predsedniki v programe vlagajo precej svojega prostega časa, delajo povsem prostovoljno, nato pa njihove programe kot po pravilu zavrnejo. Zato se sprašujejo, ali je obstoj krajevnih skupnosti sploh še smiseln, saj je po zakonu najmanjša enota lokalne samouprave občina, ki odloča pravzaprav o vsem, tudi denimo o (lokalnem) samoprispevku. Župan jim je zagotovil, da je pripravljen oblikovati takšen ali drugačen ključ delitve proračunskega denarja,pa tudi zakonsko bo to prej ali slej rešeno. Glede tokratnega razreza proračuna bodo imeli prednost projekti, tako Molan, ki jih sofinancira država ali Evropska unija (čistilni napravi v Brežicah in na Obrežju, ostale bodo po sporazumih prišle na vrsto menda do leta 2015), predsednikom svetov KS pa je priporočil, naj svoje programe oblikujejo kar se da realno. Povabil jih je tudi na sejo občin- skega sveta, na kateri bodo obravnavali letošnji proračun, nad čemer vsi niso bili navdušeni. Letošnji proračun bo po Molanovem, podobno kot lani, težak tri in pol milijarde SIT, za sedaj pa je predvidenih 4,9 milijarde odhodkov, ki jih bodo morali pošteno oklestiti. Občinski finančniki so predsednikom KS odkrito povedali, da vsi njihovi programi ne bodo izvedljivi v enem letu, pač pa v petih ali šestih letih, in naj se temu prilagajajo, tako bo občinski svet do teh njihovih predlogov morda bolj razumevajoč. Vodje oddelkov so se pritožili, da je denarja za občinske investicije vsako leto manj, župan pa je povedal, da bodo morali kombinirati evropski in občinski denar, če ne bodo želeli v občini še bolj zaostajati za drugimi. Predsedniki KS so seveda poudarjali vsak svoje probleme, ki se vlečejo že nekaj let, od pomanjkanja parkirišč, gordijskega Boršta, Mobikroga, uničenih cest po gradnji avtoceste in mejnih prehodov, večina pa je naveličanih “mlatenja prazne slame”, zato resnično upajo na napredek pri komuniciranju z državo in občino. Mojca Kosem 0 dejanski rabi kmetijskih zemljišč Sevnica - Vodja Upravne enote (UE) Sevnica Tine Zupančič s sodelavkami Ano Zidar Prah, Božo Grozde, Marjeto Lipec in Mojco Dolarje predstavil delo upravne enote, kije leta 2003 pridobila certifikat kakovosti, v lanskem letu pa uspešno prestala redno kontrolno presojo. Tudi sicer je skrb za kakovost postala njihova vrednota. Zadovoljne stranke so najboljša reklama, zato jim na sev-niški UE skušajo prisluhniti. Od njih želijo dobiti povratno informacijo o kakovosti njihovih storitev, prejšnji mesec pa so se zaposleni tudi samokritično zazrli vase ter izpeljali samoocenjevanje po evropskem modelu. Zabeležili so preko 40 pomanjkljivosti, ki jih bodo skušali čimprej odpraviti. Kot pomemben dosežek štejejo tudi odpravo zaostankov. Na začetku leta 2003 so imeli 331 nerešenih upravnih zadev, ki jim je potekel zakoniti rok za rešitev. Odprave zaostankov so se lotili sistematično, tudi s pomočjo nove metodologije, ki jo je pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve, in do 30. junija lani vse zaostanke odpravili. Sicer pa se je v lanskem letu število upravnih zadev zmanjšalo za tretjino. Manj je bilo vlog za potne listine, osebne izkaznice; od kar so izdali pet razširjenih pooblastil organizacijam za tehnične preglede, se zmanjšuje tudi število teh zadev. Se pa povečuje obseg t.i. splošnih storitev, med katere sodijo tudi overitve. Na UE Sevnica sojih opravili že osemsto. Stranke obveščajo tudi o poteku veljavnosti dovoljenj in listin, trenutno pa kmete obveščajo o možnosti registracije traktorjev in traktorskih priklopnikov brez dokazila o lastništvu, če lastništvo ni sporno in je bilo vozilo izdelano do 13. avgusta 2004. Ker je v teh dneh potekalo izobraževanja kmetov za izpolnjevanje vlog za subvencije, je za distribucijo teh obvestil poskrbela kmetijska svetovalna služba. Vodja upravne enote Zupančič je presenečen nad odzivom kmetov, ki imajo čas za registracijo še do 13. avgusta letos. Glede subvencij pa čaka kmete prihodnje leto še ena sprememba. Do konca leta morajo namreč uskladiti kataster z dejansko rabo kmetijskih zemljišč, sicer se ne bodo več mogli potegovati za subvencije. Zahteven projekt geografskih enot rabe v kmetijstvu oz. t.i. GERK - grafične enote rabe kmetijskih gospodarstev vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v njem pa sodelujejo upravne enote. V sevniški občini je 1317 kmetij, kijih bo potrebno obdelati in ugotoviti dejansko rabo kmetijskih zemljišč. Mnoge spremembe v naravi namreč niso bile nikoli vpisane v kataster, saj so kmetje - denimo -njive spreminjali v travnike, posekali vinograd, nekatere površine so v zaraščanju in podobno. Po doslej znanih podat- kih naj bi se v UE Sevnica s tem ukvarjal en človek in pol, ki naj bi za ažuriranje vsake kmetije porabil v povprečju dve uri časa. Projekt naj bi bil zaključen 31. decembra letos. Agencija RS za kmetijske trge kmetom na dom že pošilja podatke o površini posameznih vrst kmetijske rabe in ustrezne grafične priloge. Kmetje bodo v času med 15. aprilom in 31. decembrom pisno vabljeni na UE, kjer bodo skupaj z usposobljenim uslužbencem pregledali in določili GERK svojih kmetijskih gospodarstev. Nada Černič Cvetanovski Vodja upravne enote Zupančič s sodelavkami Občina zgubila bitko s krajani Griča Sevnica - Občinski svet je pred leti sprejel sklep, da se odmera ceste na Grič, ki pelje po zasebnih zemljiščih, opravi brez odškodnine za odkup zemljišč. Na pritisk krajanov je občinski svet razveljavil omenjeni sklep izpred let in krajani Griča bodo dobili odškodnino. Problematika urejanja lastninskih razmerij za cesto na Grič, ki poteka že od leta 2000, se je zaostrila, ko je občinski svet leta 2003 sprejel sklep, da se opravi odmera ceste na Grič, vendar brez plačila odškodnine prizadetim lastnikom. Takrat so občinski svetniki - vključno z županom Kristijanom Jancem - razpravljali, da so tako zgrajene vse ceste v občini in noben lastnik zemljišča ni dobil odškodnine. Krajani Griča pa menijo, da si je občina nezakonito in brez soglasij lastnikov zemljišča prisvojila zasebno lastnino. Do leta 2000 to ni bila cesta, temveč zgolj dovoz do njihovih stanovanjskih hiš. Dovozno cesto so krajani sami financirali, nadzor pa je opravljalo Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica. Leta 2000 Se je ta dovozna cesta podaljšala v povezovalno cesto stara Sevnica -Sveti Rok preko Griča v Naselje heroja Maroka. Promet na njej se je močno povečal, ob zapori Drožanjske ulice oz. ob katastrofalnem stanju te ceste tudi po koncu zapore pa je frekvenca prometa na sporni cesti od 500 do 800 vozil dnevno. Veliko škodo na cesti povzročajo tudi kamioni, ki se nekontrolirano vozijo v obe smeri in po nekajkrat presegajo osne obremenitve cestišča. V januarju je zaradi preobremenitve prišlo do pretrganja vodovodnih cevi, cestišče se podaja, oporni zidovi se nagibajo. Na cesti je tudi obilo sprehajalcev, kolesarjev in motoristov. Krajani, ki že nekaj časa bijejo plat zvona, so v boj za pravico poslali svojega predstavnika, sicer občinskega svetnika Pavleta Zagodeta. Ta je občini predložil vso dokumentacijo in na občinskem svetu zahteval, da se problematika uredi, krajanom pa izplača ustrezna odškodnina za zemljišča, ki si jih je občina prilastila. Občinski svet je res razveljavil sklep izpred treh let, ob tem pa sklenil, da se še v letošnjem letu pripravi projekt sanacije ceste na Grič, ki naj zajema razširitev ceste za dvosmerni promet z iz- vedbo pločnika ter ostalimi infrastrukturnimi ureditvami. V proračunu za prihodnje leto naj se zagotovijo sredstva za odkup omenjenih zemljišč, ki jih imajo posamezni lastniki hiš (teh je sedem) v cestišču od 250 do 670 m2. V letih 2006 in 2007 pa naj bi se v sodelovanju s KS Sevnica zagotovila sredstva za celovito sanacijo ceste. Občina je tako bitko izgubila, saj v nasprotnem primeru krajani Griča ne bi dali soglasja za pridobivanje oz. urejanje dokumentacije, potrebne za izgradnjo športnega doma, ki bo v njihovi soseščini. Občinski svetniki so po proučitvi problema in dokumentacije ugotovili, da gre res za edinstven primer, zato so sklepali v prid krajanom Griča. Številni svetniki in krajani pa so prepričani, daje takih primerov, ko je nekdo z lastnimi sredstvi delal cesto, še več. Naslednji, povsem identičen primer iz lastne prakse, je na seji občinskega sveta takoj izpostavil svetnik Drago Krošelj. N.Č.C. Asfaltirali bodo po prvem maju Črne - Komunalno stanovanjsko podjetje KOP že nekaj mesecev ureja kanalizacijsko omrežje na Črncu; polagajo namreč cevi, tamkajšnje krajane pa moti razkopana vaška cesta, katere del so sami plačali s samoprispevkom, kakor zatrjujejo v pismu, ki so ga naslovili na naše uredništvo. Ferdo Pinterič, direktor KOP Brežice, je povedal, da bodo z deli nadaljevali po 1. maju, saj jih je do sedaj oviralo slabo vreme, nizke temperature in razmočen teren. Glede odobritve vaščanov za poseg pa je pojasnil, da je cesta javno dobro in ne zasebna lastnina, investitor pa občina, sicer pa je KOP dolžan na cestišču vzpostaviti prvotno tudi sprašujejo, zakaj so komu- da infrastrukture ne bodo mog-stanje, kar bodo z asfaltiranjem nalci pričeli z deli že januarja, li urediti do sredine pomladi, tudi kmalu dosegli. Vaščani se saj je bilo mogoče pričakovati, A to je že druga zgodba. M.K. Zeleno, ki te ljubim zeleno Podsreda - V Kozjanskem parku so potekale aktivnosti v sklopu vseevropskega praznovanja Green days, kijih organizira Eurosite. Zelene dni so zaključili s praznovanjem dneva zemlje. V okviru letošnjih Zelenih dni so v Kozjanskem parku pripravili strokovna vodenja po pešpoteh in učnih poteh, ki so jih v preteklih letih uredili za obiskovalce. Popeljali so jih po pešpoti Podsreda, po geološki poti Rudnica - Virštajn, po soteski Bistrice ter po učni poti Travnik. Zelene dneve so zaključili s praznovanjem dneva Zemlje, ki ga letos obeležujemo že osmič. Kozjanski park se je s praznovanjem vključil v mednarodno leto fizike, ki so ga razglasili Združeni narodi. Povod za to, da je leto 2005 posvečeno fiziki, so dala fizikalna združenja po svetu, saj letos mineva 100 let, odkar je Albert Einstein objavil svoje legendarne znanstvene članke s področja relativnostne teorije, svetlobe in dinamike tekočin. Znotraj zapletenih fizikalnih pojavov, brez katerega si življenja sploh ne znamo več predstavljati, so v Kozjanskem parku izbrali temo, ki so jo najlažje približali vsakdanjemu življenju in je hkrati povezana s skrbjo za ohranjanje narave in s tem posredno za planet Zemlja. Letošnje praznovanje so namreč posvetili papirju. Obiskovalci so lahko prisluhnili predavanju mag. Justine Šepetave o predelavi odpadnega papirja v podjetju Vipap Videm Krško. Ob tej priložnosti so v Kozjanskem parku nagradili najboljša dela literarnega natečaja “Papir in drevo”, v Sloven-sko-bavarski hiši pa odprli razstavo z naslovom “Ročna izdelava papirja”. Izdelke za razstavo so prispevali učenci osnovnih šol Lesično, Kozje, Koprivnica^ Podčetrtek, Pišece, Bistrica ob Sotli, Bizeljsko in Artiče. N.C.C. Začasno vodstvo Krško - Direktorica Regionalne razvojne agencije Posavje (RRA) Mateja Jazbec odhaja na porodniški dopust. Na razpis za vršilca dolžnosti direktoija sta se prijavila dva kandidata^ Upravni odbor je izbral Franca Češnovar-ja, inženitja kemijske tehnologije, ki je z aprilom prevzel novo funkcijo. Češnovar je za občino Krško vodil projekt Nova Celuloza in išče podjetnike za poslovno cona Vrbina. V tem sklopu tečejo pogajanja z dansko firmo za proizvodnjo kamene volne. Tik pred odhodom direktorice Mateje Jazbec na porodniški dopust je Občinski svet Sevnica od RRA zahteval poročilo o izvedenih aktivnostih mreže vseživljenjskega učenja. Svetnica Berta Logar s poročilom ni bila zadovoljna. Ker je sevniška občina prav za ta projekt prispevala 1.700.000 SIT, je Logarjeva pričakovala podatke o številu Sevničanov, vključenih v projekt in več informacij ° izvajalcih. V ozadju zanimanja svetnikov za delo Regionalne razvojne agencije pa je bila v mediju1 izpostavljena plača direktorice, v kateri je bil dodatek za uspešnost a niso seznanjeni, kaj konkretu0 na takšni funkciji šteje za us pešnost, vredno denarne nagrada L z , , za mlade Obiskala jih je Jelisava Čopič Špeflca Jelisavo so v Pišece pospremili nečak Martin z Ženo in nečakinja Nina (Milanova sin in hči). Pišece - Ob svetovnem letu fizike so na OŠ Maksa Pleter-šnika pripravili srečanje z umetnostno zgodovinarko in sestro prof. dr. Milana Čopiča, Jelisavo Čopič Špelco. Učenci so namreč brskali po šolski kroniki in iz nje razbrali, da sta bila v Pišecah v davnih 20 letih prejšnjega stoletja rojena Jelisava in Milan Čopič, intelektualca in velika delavca na kulturnem in znanstvenem področju. Njun oče Venčeslav je bil učitelj v Pišecah in nekaj časa tudi inšpektor v Krškem, tudi mama je poučevala pišečke otroke, nato pa se je leta 1929 družina odselila iz Pišec. Jelisava, ki je pred tremi leti dopolnila okroglih 80 let, je pred zbranimi starši in otroki razgrnila še vedno žive spomine na Pišece, ko je razgibano orisala prizadevnost takratnih učiteljev, precej popularno in tudi uspešno gledališko skupino, pa gasilsko društvo, sejmišče in še marsikaj. Kmalu je svet pretresla druga svetovna vojna, med katero so Venčeslava in Milana internirali v italijanska taborišča, oče je preživel tudi Dachau. Milan je po vojni študiral matematiko in fiziko, čeprav je oboževal zemljepis, hotel je postati tudi letalec, nato pa se je v ZDA pričel vključevati v mirnodobno uporabo atomske energije. Sodeloval je pri izgradnji prvega jedrskega reaktorja v Sloveniji, ki je pričel delovati leta 1963, še danes pa nosi Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo na inštitutu Jožefa Stefana (zaposleni so Milana klicali “atek”) njegovo ime. Čopič je sodeloval tudi pri gradnji krške nuklearke, sicer pa je bil med glavnimi zagovorniki tovrstne energije pri nas. Zal je že pokojni, a nanj tudi v Pišecah ne bodo pozabili, saj bodo v kratkem pripravili kotiček v njegovo čast. M.K. RECEPT ZA VSm DAM Mlinci s slanino Sestavine: 500 g moke 40 g kvasa 1 čajna žlička sladkorja Va 1 mlačnega mleka 200 g mesnate slanine v kosu 2 čebuli 1 jedilna žlica soli 1 čajna žlička debelo mletega popra 1 jedilno žlico debele soli olje in moka za pekač Postopek: V skledo presejemo moko, na sredini naredimo jamico in vanjo nadrobimo kvas. S sladkorjem, polovico mleka in malo moke naredimo kvasek. Pokrito skledo postavimo za 15 minut na toplo, da kvasek vzhaja. Slanino zrežemo na drobne kocke. Čebulo olupimo in prav tako zrežemo na drobne kocke. Slanino damo v ponev in jo razpustimo, dodamo čebulo in jo rumeno opražimo. Zmes naj se ohladi. Kvasku v skledi dodamo preostalo mleko, sol, poper in slaninsko zmes. Vse dobro zgnetemo in testo stepamo tako dolgo, da se loči od sklede in se naredijo mehurčki. Pokrito testo spet damo na toplo, da vzhaja in doseže dvakratno prostornino. Pekač namastimo in potresemo z moko. Na pomokani delovni površini testo ponovno pregnetemo in oblikujemo v dve enako veliki krogli, Razvaljamo ju v dva mlinca, debela 2 cm. Položimo ju na pekač, pokrijemo in pustimo vzhajati še nadaljnjih 15 minut. Pečico segrejemo na 220 stopinj C. Mlinca namažemo z vodo, z nožem naredimo rom-baste zareze in površino mlincev potresemo s soljo. Pečemo ju približno pol ure, da se obarvata zlato rjavo. Vzhajani zasukani krofki Sestavine: 250 g moke 20 g kvasa 125 g zmehčanega masla 1 debelo jajce Vi skodelice mlačnega mleka ščep soli 75 g debelega kristalnega sladkorja za razgaljanje maslo za pekač Postopek; V skledo presejemo moko in nanjo nadrobimo kvas. Dodamo maslo, jajce, mleko in sol ter zmešamo z moko. S kuhalnico stepamo testo tako dolgo, da se loči od sklede in naredi mehurčke. Delovno ploščo potresemo z debelim kristalnim sladkorjem, od testa odvzemamo koščke v velikosti jajca, jih nekoliko razpotegnemo v dolžino in zasu-čemo v sladkorju - en konec zasučemo v levo, drugega v desno. Pekač namastimo, nanj položimo krofke in jih pustimo 30 minut vzhajati na toplem. Pečico segrejemo na 180 stopinj C. Spečemo jih zelo svetlo, približno 7 do 10 minut. Pečene ohladimo in ponudimo takoj. IZ LOKALNIH SKUPNOSTI Sava Glas, 28.4.2005 ncitu motet Niko Bogovič "Ljubezen do kulture je obveznost...!” Niko Bogovič ljubezen in naklonjenost do amaterske kulture tvorno gradi v KD Žarek Dolenja vas, kjer je svoj dar narave zlasti zavezal odrskim deskam dramske sekcije in sekciji ljudskih pevcev. Razmišlja o stanju duha v amaterski kulturi, iskanju sponzorjev, denarju in plačilih na sploh, kar je povezano z vrednotami in priznanji in se sprašuje, zakaj se mladi pevci ne predstavljajo javnosti s slovenskimi besedili?! Pa ni te sorte, da bi mu kdo smel očitati nestrpnost do drugače govorečih, le da kot vodja ljudskih pevcev zelo ceni slovensko ljudsko pesem, ki je narod spremljala od rojstva, preko vseh kmečkih in drugih opravil do smhi: ”Vedno sem rad pel, zelo cenim domačo pesem in me srce boli, ko slišim naše pevce peti v angleškem jeziku. S tem ponižujejo Slovenijo. V sekciji poje 15 pevk in pevcev, še več nas bi lahko bilo, pa tako velike skupine na nastope ne povabijo preveč radi. Sicer pa pojemo povsod, kamor nas povabijo, dobivamo priznanja, saj se čuti, da pojemo iz duš za duše dragih, tistih, ki ljudsko pesem cenijo. Ljudska pesem se poje drugače, nepotvoijeno, prvinsko. Med nami je kolektiven duh, kjer vlada harmonija” Najin pogovor teče spontano, prijetno. Življenje se mu je začelo novembra 1942 v Nemčiji: ”Pet članov družine je že bilo, jaz sem bil šesti. Če bi bila danes starša živa, bi mislila da sta prišla v raj. Vseh šest se nas je vrnilo domov v Arnovo selo, 1949 smo dobili bratje še sestro in vsi smo hodili v osnovno šolo v Artiče. Delal sem v Tovarni pohištva Brežice in se izšolal za lesarskega tehnika. Poročil sem se v Sp. Stari Grad, kjer sva si z ženo Karolino (med. sestra) ustvarila svoj dom in svojo družino in se zaposlil v tovarni celuloze.” Družina seje povečala za hčerko Serge-jo, ki jo je z možem Boštjanom oplemenitila še z vnuki 12-letnim Anžetom, 7-letnim Janom in 2-let-nim Nikom, ki mojemu sogovorniku pomenijo veliko srečo in prijetno skrb. Sam izhaja iz družinskega stebla ljubiteljskih kulturnikov, saj se je na odru preizkusil že v OS v Artičah, kjer je prava zibelka amaterske kulture in pravi: ” Podmladek je tam, kjer je šola. Tam je čisto drugače. Tudi mi si ga želimo, a smo prikrajšani. Za igranje v dramski sekciji sem se odločil tudi zato, ker me nikoli ni dajala trema.” 9-članska dramska sekcija se predstavlja domačemu občinstvu in po različnih krajih - v Podbočju, na Zdolah in v Artičah s komedijami “Pijančki” Jožice Vogrinc, “Sončnicami” in “Akviziteiji” Sande Tomažin, s “Flauzercami” Jožice Vogrinc in iste avtorice “Sosede o svojih zakonih”. ”V Dolenji vasi smo dvakrat napolniti dvorano. Radi gremo, da se pokažemo. Radi bi gostovati tudi v krškem Kulturnem domu. Da bi lahko pokazati, kaj zmoremo, pa si moramo poiskati sponzoije.” Pomisliva, če to ni absurd! Nekaj želiš dati - v tem primera smeh ljudem - pa moraš za ves svoj trud in dobro voljo še plačati. “Sekcijo vodi Dragica Dragovič, pri vajah nam je pomagal tudi Slavko Ceijak. Vadimo dva do tri mesece. Moje vloge so različne; moram se prepirati z ženami oziroma se z njimi prepričevati kot pijanček, kot fant, ki ni bil nikoli poročen, med flauzercami sem delal red, pa kot mož, ki se je hudoval nad akviziteiji, ker so ženske vse pokupile, dokler ni prišla k hiši akviziterka.. Strokovni ocenjevalec g. Vencelj je za Akviziterje dejal: "Veliko dobrih komedij sem že gledal. Ne rečem, da je ta najboljša, vendar pa sem se ob njej najbolj nasmejal. Zaigrana je bila tako po domače, tako pristno, da sem pozabil, zakaj sem v dvorani.” Gospod Bogovič: "Povratna informacija je zadovoljstvo poslušalcev in gledalcev. Amaterjem je treba veliko več dati kot profesionalcem. Ljubezen do kulture je obveznost, obveznosti pa se ljudje bojijo. Kulturno ustvaijanje je draženje, bližina, ki jo lahko prekine samo bolezen. Naši starši so veliko več in težje delati, a so se znati bolj dražiti.” Pri ljudskih pevcih poje tudi žena, ki je šepetalka v dramski sekciji, sicer pa doda še eno iz kolektivnega duha: "Našo krajevno skupnost lepo zastopamo. Turistično društvo Zdole ji je podelilo priznanje za najlepše urejeno krajevno skupnost” Da, tudi to je kultura! N at j a Jenko Sunčič Naše otroško ■ ■ v v igrišče Na OS Blanca smo dobili novo otroško igrišče. Na njem so gugalnice, tobogan, peskovnik, hišica za klepet in tabla. Na njem se zelo zabavamo. Učiteljice nas pazijo, da se ne bi poškodovati, ker smo včasih tudi poredni. David Dvoršak, 2./9. razred, OŠBIanca Planica V skupini radi se dobimo, se druženja veselimo, radi se smejimo in igramo ter veselo klepetamo. Najbolj nas razveseli, ko slovenska himna zadoni, ko skoči naš junak na ves glas vsi zakličemo prvak. Vsak od nas je zgodba zase, vsak ima pač svoje špase, eni so gledali skoke ves čas drugi pa zapeli z Aljo na ves glas. A na koncu vsi smo srečni bili, da smo v Planici se znašli. Janja Račič, 8. c devetletke OŠ Sava Kladnika, Sevnica % V“ *»»* sc o mm w$ Mtn>lA&N mjC • VSAK DAN OD 1i" OO 30’ Skupaj je še lepše Otroci iz koprivniškega vrtca so skupaj s svojimi vzgojiteljicami za mamice, pripravili kratek kulturni program. Ob materinskem dnevu so jih razveseliti s pesmicami in plesom, po tem pa so še skupaj ustvarjali v velikonočnih delavnicah. Nastati so zelo lepi in zanimivi izdelki, ki so jih otroci lahko odnesti domov, da so si z njimi polepšati dompve za praznične dni. Pripravila: Manca Kostevc Očistimo svoj kraj V soboto, 9. marca, smo v Podbočju pripraviti čistilno akcijo, ki je potekala pod naslovom “Očistimo svoj kraj”. Pobudnica akcije je bila osnovna šola, ki je k sodelovanju pritegnila vsa društva v kraju. Učenci od prvega do osmega razreda so se skupaj z učiteljicami razdelili v skupine in se tako podali v vse vasi celotne Krajevne skupnosti Podbočje. Kljub slabi vremenski napovedi smo se dela lotili z veliko dobre volje in trdno odločeni, da odstranimo predvsem vse smeti, ki so Se nabrale skozi leto. Otroci so pridno pobirati in odstranjevati vso navlako, ki je kvarila okolico. Naše zadovoljstvo je bilo popolno, ko so se pred nami zvrstile jtabito polne plastične vrečke za smeti. Navdušenja nad opravilnim delom nam niso pokvarile niti dežne kapljice, ki so obe-ale deževno soboto. Pričakovati smo le večji odziv krajanov, saj Davijo, da se otroci lepih navad naučijo od starejših. J.R. KULTURA napovedi 1. maj Artiče - mednarodni folklorni festival “Slofolk”, ob 19. uri, Prosvetni dom Brežice - koncert K.U.T. Gas (vstop prost), ob 21.30, mladinski center 2. maj Krško - jubilejni koncert ob 60. obletnici MPZ Svoboda Brestanica s predstavitvijo CD, ob 19.30, Kulturni dom 3. maj Dolenja vas - predstavitev knjig Svod časa I, II avtorja Franca Bogolina (z bogatim kulturnim programom), ob 20. uri, gasilski dom 5. maj Krško - odprtje likovne razstave Blaža Vehovarja, ob 18. uri, Dvorana v parku 6. maj Krško - dobrodelni koncert Policijsko veteranskega društva Sever Posavje z gosti, ob 19.30, Kulturni dom Krško - odprtje fotografske razstave Andreja Perka, ob 19. uri, galerija Krško Sevnica - posavsko srečanje odraslih folklornih skupin, ob 19. uri, Kulturna dvorana Spet so zacvetele češnje Sevnica - V času, ko zacvetijo češnje in ko bi Kajuh rekel: “Samo en cvet, en češnjev cvet, dehteč in bel, odlomi moja draga.., v galeriji Ana pripravijo mednarodni haiku tabor, imenovan Sakura-Češnjev cvet. Letošnji, kije bil zaradi težav z vizumi nekoliko okrnjen, je bil že četrti. “Še vedno topel kaplja z dežnika poletni dež.” To je eden od haikujev Bogdanke Stojanovski iz Srbije in Črne gore, ki - tako kot njeni sodržavljani - zaradi težav z vizumi - ni uspela priti v Sevnico, ampak je poslala zgolj svoje stvaritve. S svojimi haikuji so letos sodelovali še Silva Mizerit, Ljubinka Tosič, Zvonko Petrovič, Enes Kiševič, Marijan Mauko, Ranko Pavlovič, Zdenko Oreč ter Rudi Mlinar iz Brežic in Jožica Krhen iz Sevnice. Vsako leto na taboru podelijo zlato plaketo. Letos jo je prejel Zvonko Petrovič, ki ni skrival veselja nad odločitvijo organizatorjev. Povedal je, da je to njegova najljubša nagrada doslej in mu pomeni več kot vse ostale, tudi tiste, ki jih je za svoje haikuje prejel na Japonskem. Haiku, ki je bil nagrajen, je namreč napisal pred leti v Rogaški Slatini, kjer sta dopustovala z ženo. Haikuje, ki so bili predstavljeni na taboru, je upodobil Rudi Stopar in nasta- le so haige. Japonci jih rišejo na rižev papir, Stopar pa jih je narisal na ročno izdelan pergament, ki ga je v papirnici Vevče izdelal Jože Valant. Galerija Ana je ob tej priložnosti v nakladi sto izvodov izdala knjižico haig Rudija Stoparja. Prvič so njegove haige ugledale luč sveta leta 2002 v hrvaškem kraju Ludbreg, ki je znan po haikuistih, sicer pa je določen kot geografsko središče sveta oz. Centrum Mundi. Prav ljubezen do haikujev in haig povezuje Ludbreg in Sevnico, so prepričani hrvaško -slovenski prijatelji tovrstne poezije in likovne umetnosti. Nada Černič Cvetanovski Vsi prisotni haikuisti Predpraznični večer Cerklje ob Krki - V vojašnici Slovenske vojske so se spomnili svetovnega in slovenskega dneva knjige ter v pogovoru s častnim občanom Brežic Milošem Poljanškom počastili tudi dan boja proti okupatorju. Ob 10-letnici oddelka brežiške knjižnice v vojašnici so preuredili prostore za knjižnično ter neknjižnično gradivo, ki je namenjeno pripadnikom Slovenske vojske in krajanom Cerkelj. O celostni skrbi za pripadnike vojske je ob tem na zaključnem večeru spregovoril poveljnik vojašnice Cvetko Daničič. Omenil je množico programov, s katerimi negujejo tudi slovenstvo ter so na voljo vojakom in starešinam. Zatem je stekel zanimiv razgovor z Milošem Poljanškom, ki ni bil naključno izbran gost večera, saj je za njim nevsakdanje zanimiva življenjska pot. velike naložbe v mestu, kot so bolnišnica, vodovodni stolp, mostovi čez Savo in Krko, trgovska šola in nemška hiša. Vprašanje je, kakšna bi bila usoda Brežic, če ne bi v njihovem zaledju bilo zavednega kmečkega prebivalstva in če ne bi v zgrajenem Narodnem domu leta 1904 začel delovati Južni Sokol. Kljub temu, je poudaril Poljanšek, so Brežice zaradi načrtnega delovanja nemškutarjev in Miloš Poljanšek in Cvetko Daničič Zbranim je razgrnil predvsem obzirnega obnašanja do Nemcev življenje v rojstnih Brežicah, leta 1941 okupatorja pričakale kjer je tudi na prelomu prej- preveč nepripravljene! šnjega stoletja prevladoval Prijetno predpraznično pri-nemški živelj. O načrtni germa- reditev so zaključili z nastopi nizaciji območja na prehodu učencev Glasbene šole Brežice proti Balkanu, je dejal, pričajo in podelitvijo priznanj. V.P. Posavje zajel cimami zborovskega petja Sevnica, Krško, Brežice - V okviru območne revije odraslih pevskih zborov Pesem Posavja, so se v treh dneh v treh občinah zvrstili trije koncerti posavskih pevskih zborov. Da je zborovsko petje v tem delu Slovenije močno priljubljeno, pove podatek, da je nastopilo kar 28 pevskih zborov. Večina je starih znancev posavske revije, prvič pa so se na reviji Pesem Posavja predstavili mešani pevski zbori Cerklje ob Krki, KD Zvezda iz Dobove ter Mešani pevski zbor Koprivnica. Prvi koncert je bil v dvorani na sevniškem gradu, drugi v cerkvi Sv. Roka v Brežicah in tretji v avli Kulturnega doma Krško. Petje številnih zborov je strokovno spremljala Branka Potočnik Krajnik. N.C.C. Podarili knjigo Krško - Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic je v parku pred Valvasorjevo knjižnico Krško v petek potekala prireditev “Podarimo knjigo in rožo”. Pred stojnicami se je zvrstilo kar nekaj bralcev, ki so prinesli kakšno knjigo in v zameno dobili drugo, vsakemu pa so podarili še rožo. Med knjigami so sicer prevladovale slikanice in romani, kar pa se ni izmenjalo, bodo v knjižnici podarili ob drugi priložnosti. Na dveh stojnicah se je predstavilo tudi društvo Škrija; na eni so prodajali doma izdelan nakit, na drugi pa suho sadje in kis, najmlajši pa so lahko prisluhnili pravljici “Tiho, tukaj beremo”! M.K. MePZ KD Franc Bogovič Dobova z zborovodkinjo Aleksandro Barič Znajo tudi drugače Brežice - Učenci in profesorji Glasbene šole Brežice so letos znova dokazali, da zares znajo tudi drugače. V brežiškem Prosvetnem domu so se predstavili z repertoarjem, ki se ga ne učijo pri nauku o glasbi ali ko osvajajo veščine igranja na instrumente, seveda pa je oboje pogoj, da so se lahko pokazali tudi drugače. Ansambel Štrik med izvajanjem brizgalne Vsaka točka je bila nekaj posebnega, ali zaradi izbora, ali zaradi izvedbe ali zaradi “koreografije”. Tudi povezovanje je bilo drugačno, šale in anekdote so še dodatno popestrile program, česar z običajnim suhoparnim napovedovanjem programa seveda ni mogoče doseči. Kot so pred leti “zažgali” z Avsenikovo Golico v čisto drugačni priredbi, so tokrat navdušili z brizgalno. “Nekdo” je nekoč rekel, da je to prostituiranje glasbe, sedanji ravnatelj šole prof. Dragutin Križanič pa je, čeprav brez besed, pokazal, da je na svoje učence in profesorje ponosen. J.K. L0GAN1 Renaultova tehnologija, Renaultova kakovost, Renaultove storitve. Že za 1.550.000 tolarjev! na g/km. Navedena cena ja najvtija priporočena cen« Tif>V Sražie© Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice ‘feLi 47 4 S 4'J 444, 44 4-J 444 TPV AVTO. BREŽICE T*»V AVTO 30, BOOO Novo Mesto Pošasti prijazno vabijo Kostanjevica na Krki - V aprilu je s prvo razstavo v letošnji sezoni oživel lapidarij Galerije Božidar Jakac. S tremi cikli svojih del, ustvarjenih v letih 2000 do 2005 se predstavlja akademska kiparka Urša Toman. Plastike v betonu, brušenem terazzu ter žgani in barvani glini je poimenovala Trilobiti, Hobiti in Pošasti. Razstava bo na ogled do 19. junija. Trilobiti so izumrli morski členonožci in njihov obstoj danes dokazujejo fosilni ostanki. Kiparka navdih iz znanosti nadgrajuje s fantazijsko interpretacijo. Idejo za Hobite je dobila v literarnem delu Gospodar prstanov, kjer Hobiti predstavljajo bitja iz vilinskega sveta in škrate, povezane s skrivnostno močjo narave. “Palčki” Urše Toman delujejo v hladnem okolju lapidarij a nežno nagajivi in nebogljeni. S ciklom Pošasti umetnica govori obiskovalcem, da je strah “zunaj votel, znotraj ga pa ni”. To pomeni, daje od nas samih odvisno, kako ga premagujemo. Tomanova kot terapijo ponuja prijazne pošasti, ki jih je izdelala v najtoplejšem materialu - glini, ki že sama po sebi omehča podobe. Ker je s svojimi deli domišljijsko blizu tudi otroškemu svetu, jo je Galerija Božidar Jakac povabila, naj ta četrtek za otroke med 5. in 12. letom starosti vodi ust-varjalnico, da bi tudi sami izdelali svoje škratke in zabavne “pošasti”. B.D. • Sodobna in zanesljiva tehnologija. • Izjemna prostornost in izredno potovalno udobje. • Visoka stopnja varnosti, ki jo zagotavljata bogato znanje in izkušnje Renaultovih strokovnjakov. • Dva preizkušena, varčna in zanesljiva Renaultova motorja: 1.4 75 KM, s povprečno porabo 6,8 l/100km (kombiniran način vožnje) ter zmogljivejši motor 1.6 90 KM. Dacia Logan se v svojem razredu odlikuje z izjemno prostornostjo, udobjem, zanesljivostjo in cenovno dostopnostjo. Zakaj ga ne bi preizkusili tudi vi? J i Sava Glas, 28.4.2005 avtomobilizem Dacia Logan 1.6 Laureate Naslov današnjega testa bi zlahka glasil “Kruta resničnost!” Preizkusiti avtomobil, katerega osnovna različica stane komajda 50 tisočakov več kot milijon in pol SIT ali manj kot 6.500 evrov, je namreč dejansko trenutek soočenja z res- krik tehnike. Ravno prave velikosti je, prostoren in z več kot 500-litrskim prtljažnikom. Pa še dela in to brezhibno, da ne bo pomote! Stirivratna zasnova je klasična. Prostor v notranjosti je radodarno odmerjen, velikost nico nekaterih, ni jih ravno malo, ki za avto ne zmorejo odšteti prav velike vsote. Pa sem se v njihovem imenu vprašal: “Zakaj neki bi ob nakupu izbrali ravno zadnji romunski tehnični krik?” Odgovorov je več. Najprej bi rekel, da je za nekoga, ki zdaj vozi star, predrežimski avtomobil, pa naj bo to zastava ali kaj drugega, Logan dejansko zadnji Zmogljivosti: - najvišja hitrost 175 km/h - pospešek 0-100 km/h: 11,5 s - poraba po podatkih proizvajalca: 7,2/10,0/5,7/1 OOkm - testno povprečje: 121/100 km prtljažnega prostora, ki ga žal ni mogoče povečati, pa presega prej omenjenih 500 litrov. Do tu vse “Štirna”. Kje se torej skriva maček v Žaklju? Renault, pardon Dacia, je avtomobil zasnovala tako, da bi ga lahko prodajala na najbolj skromnih tržiščih. Sestavni deli, kijih na Loganu srečamo, so predvsem tisti, ki smo jih videvali na prejšnjih Renaultih. Motor in menjalnik ravno tako, medtem ko je pločevina povsem Da-cijina (zasnovana pod Renaultovim mentorstvom seveda). Ne glede na to, da vsa stikala brezhibno delujejo in da na testnem vozilu nisem opazil napak, se nisem mogel znebiti občutka, da se vozim v starejšem avtomobilu. Po mojem mnenju je predvsem oblika tista, ki Loganu dela krivico. Če bi bil nekoliko modernejše oblikovan, bi se njegova cenenost bolj skrila, tako pa bo pač namenjen tistim, ki jih zunanjost in notranjost zaradi oblike ne zanimata preveč. Za manj denarja kupijo paket znane in preverjene tehnologije, lahko bi rekel prve faze, ki jo odlikuje predvsem zanesljivost in enostavna uporaba. Za videz so rajda ničesar, a ga lahko za manj kot dva milijona odpeljete še z ABS-om, dvema zračnima blazinama in klimatsko napravo. Testni je imel skoraj vse, kar je zanj v ceniku in na do-plačilnem seznamu na voljo (manjkal je le električni pomik stekel v zadnjih vratih). Ponudil je torej radio s CD-jem, aluminijasta platišča, meglenke, klimatsko napravo in ABS. Kljub najboljši opremi in najmočnejšemu motorju pa je cena komajda dosegla 2,4 milijona tako ali tako v matični znamki dobro poskrbeli pri nekoliko dražjih sorodnikih. Logan je pri nas na voljo že za prej omenjenih milijon petsto 500 tisoč SIT. Tak nima sko- Motor: - 4-valjni vrstni bencinski motor - prostornina: 1598 cm3 - največja moč: 90 KM (64 kW) - navor: 128 Nm pri 5500/min. SIT(10.000 evrov). In to je dejansko tudi najdražji Logan! Logan je torej na voljo tudi pri nas. Ali bo dejansko uspešen, je težko reči. Veliko je namreč takšnih, ki za ta denar kupijo nov avtomobil, veliko pa jih za isto vsoto raje pogleda med rabljene. Dejstvo je, da Logan ni slab, je pa varčen v vseh pogledih, od cene, do materialov, tehnologije in oblike. Aleksander Krebelj Derma Art ... LASERSKI KABINET Trajno lasersko odstranjevanje kapilar poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) Daniela Truden, www.dermaan.si Hazarderji/'Shade Vemon (Stuart Tovvsend), Miller (Gabriel Byme) in Tyffany (Thandie Nevvton) sodijo med največje goljufe v temnem svetu kartanja. Povežejo se z igralcem Jenningsom (Jemie Foxx) in služijo vrtoglave vsote, toda ena zvijača se jim ne posreči in znajdejo se na begu pred mafijo. Zaostrene razmere so edinstavena priložnost za izredno tvegano igro s kraljem pokra - Dekanom (Sylvester Sta-llone). Jim bo uspelo preživeti do igre? Bodo ugnali Dekana? Kdo bo koga ogoljufal? V tem sleparskem svetu ni nič tako, kot se zdi. Razburljiv film, v katerem igrata tudi Melanie Griffith in Hal Holbrook, dokazuje, da triki in spretnosti ne prinesejo vedno zgolj zmage, temveč tudi življenje. Alien proti Predatorju Na začetku 21. stoletja skupina znanstvenikov odkrije starodavne piramide v globinah Antarktike, ki jih najprej očara, toda kmalu odkrijejo shrljivo resnico. Globoko v piramidi Predatorji pri življenju ohranjajo Matico osmega potnika, ki leže jajca vsakih sto let. Ekipa tako naleti na izjemen rimal - vojno med Predatorji in “Osmimi potniki”. Čas se izteka, ljudje pa so ujeti med dvema nadzemeljskima rasama, ki se pripravljata na boj za življenje in smrt. Tečnoba v hlačah 2 “ON” se še vedno pogovarja s Floria-nom (Thobias Shenke). “ON” se še vedno oglaša ob najbolj neprimernem času in skuša v Flojevo seksualno življenje vnesti vsaj malo akcije. In “ON”, ki je bil nekoč Flojev “najboljši prijatelj”, je postal njegov najhujši sovražnik. Flojev prijatelj Red Buli (Axel Stein) mu kot samozvani “saksualni izvedenec” spat pomaga z nič kaj uporabnimi nasveti. Predmet poželenja je tokrat lepa Maja (Diana Amft), ki pa zaradi Flo-jevega nenavadnega vedenja misli, da je ta navaden pokvarjenec. Če bo hotel osvojiti Majo, v kar ga sili tudi njegov “najboljši prijatelj”, bo moral nujno popraviti sloves. Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah feng shui Značilnosti dobre lokacije (Nadaljevanje iz številke 129) Objekti, ki jih postavljamo za pospešitev pozitivnega energetskega toka: - fontane, pa tudi sicer umetno postavljene vodne površine; pri projektiranju teh objektov je potrebno zagotoviti, da ne pomanjšujejo hiše (za hišo, tlorisne površine 10 m krat 10 m, je neprimerno, da ima zraven olimpijski bazen); - eventuelne tople kopeli ali jacuzziji na prostem - potrebno je upoštevati, da so okrogle oblike; - vrtni okrasi, senčniki, hišice za ptice in podobno. Posebno pozornost je potrebno posvetiti položajem glede na reko, jezero ali cesto. Takrat so nosilci pozitivne energije: - blage, meandrirajoče reke ali ceste podobnih oblik; - krožni toki prometa in sicer na mestih, kjer ni ostrih križanj različnih smeri. Značilnosti lokacij , ki prinašajo bogastvo oz. revščino: Bogastvo: - hiša je na rahlo višjem položaju glede na okolico (nikakor ne na vrhu hriba); - masiven, zaščitni hrib, stavba za hrbtom; - cesta s sprednje strani in potok ali reka med zadnjo stranjo hiše in hribom, ki ščiti hrbet. Revščina: - izolirane stavbe in lokacije; - odsotnost zaščitnih naravnih ali umetnih objektov; - zaščita obstaja, vendar je grdega videza (nevzdrževane stavbe, hribi pod vplivom močne erozijske aktivnosti itd.); - odsotnost vodnih površin in pravih dohodnih poti; - voda je prisotna, vendar je umazana in močno onesnažena; - ovire s sprednje strani hiše (npr. vhod gleda v hrib ali bližnjo steno). Še nekaj praktičnih nasvetov: - hiše na samem ne zagotavljajo napredka in razvoja; naj bo objekt v naselju; - objekt naj ne bo prevelik glede na število stanovalcev; razkazovanje moči in bogastva ni v duhu doktrine; prevelik prostor za majhno število stanovalcev povzroča odtujenost, po načelih doktrine je skromnost (ne revščina) vrlina. Nadaljevanje bo objavljeno v 133. številki SavaGlasa. Za vprašanja lahko pokličete od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel. št. 07/49-94-775. Goran Ledič moda Ste se že odločili, kaj boste nosili; katere barve, kroje, kose oblačil? Kateri slog ste si izbrali? Kaj vam najbolj pristaja in v čem se boste počutili najbolje? Skoraj vse smo že izdali v prejšnjih člankih, podatkov vam nikakor ne primanjkuje! Prav tako pa ste najbrž že raziskali trgovine, torej skrivnosti ni. Naj vam še malce pomagamo... Je afriški slog pravi za vas? Vpadljivi vzorci, tople barve, veliko modnih dodatkov, gre absolutno za enega najmočnejših trendov. Ali vam je bolj všeč ciganski slog? Je pisan, vesel, razigran in prav tako zelo aktualen. Ali boste raje odpotovali v Azijo, bi za spremembo azijski slog? Ste se odločili za mešanico stilov? Za jeans ali belo barvo? Za lahka poletna krila? Kakorkoli, na izbiro imamo marsikaj, za vsakogar nekaj. Uživajte v novih kolekcijah! ŠPORT Jelena in Boris - šahovska talenta Sevnica - Šahovski klub Milan Majcen premore vrsto uspešnih šahistov. Že nekaj let pa državni vrh osvajata talentirana mlada šahista, Jelena Topič in Boris Mitrovič, učenca OŠ Savo Kladnik. Na posebnem sprejemu pri sevniškem županu Kristijanu Jancu, ki sta se ga udeležila skupaj z vodstvom kluba, sta prejela posebno priznanje, Listino občine Sevnica. Nadarjena mlada šahista Jelena Topič in Boris Mitrovič sta večkratna državna prvaka v šahu, zato so jima odprte poti na evropsko, Jeleni tudi na svetovno prvenstvo. Toda tak uspeh, za katerega ima zasluge tudi vodstvo kluba - predsednik Franc Drstvenšek, tajnik Ludvik Cvirn, mentor Marjan Božič ter ostali, ni od včeraj ali od letos, saj je Jelena že petkrat osvojila naslov državne prvakinje, Boris pa šestkrat. Medtem ko je Boris matematično izpolnil normo za mojstrskega kandidata, niso pa bili izpolnjeni drugi pogoji, je Jelena že osvojila naziv ženska mojstrska kandidatka, kar je tretji takšen naslov v Posavju. Boris in Jelena sta sicer odlična učenca sevniške OS, Boris je postal tudi šolski državni prvak v fiziki. Šahovski klub Sevnica, v katerem raste mladi rod nadarjenih šahistov, šteje 60 članov, s šahisti, vključenimi v krožke po osnovnih šolah, pa jih je več kot dvesto. Svoje začasne pros- tore imajo v hotelsko trgovskem centru v Sevnici in polovico dotacij iz proračuna porabijo za plačilo najemnine. Zato si veliko obetajo od novozgrajenega športnega doma, kjer naj bi imeli svoj prostor. Prizadevni funkcionar in šahist Ludvik Cvirn pa na podlagi načrta ugotavlja, da bodo šahisti v novem športnem domu le souporabniki sejne sobe. Velik uspeh mladih sevniš- kih šahistov, Jelene Topič in Borisa Mitroviča, je župan Janc kronal s posebnim priznanjem, Listino občine Sevnica za posebne dosežke. V še večje veselje pa bo šahistom, če bodo uspeli zbrati potrebna sredstva, da bodo mlade šahiste lahko poslali na svetovno, evropsko in druga prvenstva; tudi na šolsko šahovsko olimpiado, ki bo v Novem Sadu. Nada Černič Cvetanovski Franc Drstvenšek, Mitrovič, Topičeva in Cvirn Junija mednarodni plesni turnir Krško - Plesni klub Lukec, ki obstaja 11 let, bo junija v Krškem organiziral mednarodni plesni turnir. V klubu, ki nudi široko paleto plesnega izobraževanja, tudi jazza in stepa ter klasične tečaje, so na ta izziv dobro pripravljeni. Če bi bilo v Posavju več sponzorjev za profesionalno plesno dejavnost, bi bila zgodba kot iz pravljice. Tako pa ni, kot tudi v marsikaterem drugem športu ne. V Plesnem klubu Lukec so se odločili, da bodo v svojem okolju pripravili mednarodni plesni turnir, zaenkrat le v standardnih in latinsko ameriških plesih, pod naslovom “Krško Open”. Dušan Vodlan, ustanovitelj kluba, je pojasnil, da želi- ponos občine prav v tednu, ko praznuje svoj praznik. Vodlan pričakuje, da bo v krški športni dvorani nastopilo 80 do 90 parov pretežno iz slovenskih klubov, povabili pa bodo tudi plesalce iz soseščine. V Lukcu si želijo, da bi bilo tekmovanje Dušan Vodlan, Fredi Novak in Sebastijan Vodlan jo s tem spodbuditi plesalce in popularizirati ples v Posavju, njihove dosedanje izkušnje pri organizaciji podobnih tekmovanj pa bodo pri tem le dobrodošle. Povezali so se tudi z Mladinsko športno zvezo Posavja, tako da bo Krško Open, ki bo 12. junija, prijetna popestritev in dobro obiskano. Že letos so želeli prirediti plesni vikend, ki bi zajel tudi državno prvenstvo v show danceu, a so naleteli na probleme glede terminov. Sicer pa se v klubu, ki šteje 80 rednih članov, že od začetka srečujejo s prostorsko stisko, saj baraka, kot ji pravijo, nikakor ni primerna za vadbo vr- Državnega kvalifikacijskega tekmovanja v show plesih in stepu v Izoli se je udeležilo tudi 10 članov krškega Plesnega kluba Lukec. Med mladinci sta tokrat prvič tekmovala Matic Drakulič in Sabina Štajner ter zmagala. Prav tako je Matic zmagal med mladinci solo. Med člani solo je prvič tekmoval tudi Luka Vodlan in prav tako zmagal. Prvič sta se tekmovanja udeležili tudi novi članici Špela Petrovič in Špela Lenič, ki sta prav tako slavili. Na 2. mesto se je uvrstila mala skupina v sestavi Sebastijan Vodlan, Urška Klakočar, Andreja Malus, Sarah Berkovič in Anja Oštrbenk. hunskih plesalcev. Pri gradnji srednješolskega centra so pozabili na njih, pa tudi pri načrtih za telovadnico niso prišli do zaključka pogovorov. Delo kluba je javno pohvalil Fredi Novak, svetovno priznani plesni sodnik in trener ter lastnik plesnega kluba Fredi, ki je tudi eden od trenerjev perspektivnega krškega mladinskega para Amadeje Plevel in Luke Vod-lana. “V zadnjem letu sta se precej popravila, dozorela, tako da sodita v samo elito. Če se bosta treningu povsem posvetila, bosta čez tri leta lahko nastopila tudi na svetovnem prvenstvu,” je še povedal Novak. Letos bodo verjetno z mladincema delali tudi priznani trenerji Jurij Batagelj, Jagoda Štrukelj in Andraž Snoj. Nad Amadejo in Luko bodo poleg teh še naprej bdeli tudi Katarina Venturini in Andrej Škufca, pa Fredi in Daniela Novak, na športni poti pa jih bo še naprej spremljal tudi Dušan Vodlan. V prihodnjih dveh letih bi mlada plesalca lahko postala enakovredna najboljšim slovenskim parom, a to brez sponzorjev ne bo mogoče, žal pa za to ni preveč zanimanja. Mojca Kosem judo Dve srebrni in bronasta Slovenska Bistrica - Na državnem prvenstvu za starejše dečke in deklice je bila naj-.boljša “Olimpijašica”, članica krmeljskega judo kluba Olimpija, Anja Kostrevc, ki je zasedla 2. mesto, srebrno medaljo pa je osvojil še Urban Dimeč. Medalje (bronaste) se je veselil še Aljaž Hočevar. strelstvo Osebni rekordi kar padajo Lendava - Trikrat zlato, enkrat srebro in dvakrat bron je izkupiček izvrstnih brežiških strelcev z zračno pištolo, ki so nastopili na državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem v Lendavi. Vesna Kržan je na svojem prvem članskem državnem prvenstvu deklasira-la tekmice z osebnim rekordom 477 krogov. S 5. mestom se je izkazala tudi brežiška moška članska ekipa v postavi Robert Ferenčak, Edvard Zakovšek Veseli brežiški strelci Srečko Vidmar, Kristina Grubeša, Miha Zevnik, Gabrijela Pešec, Marko Pšeničnik (stojijo), Martin Pešec, Jasmina Butara in Tadej Sečen (čepijo) Peter Kršlin in Matej Krajnčič. Kristina Grubeša je v konkurenci starejših mladink povsem nepričakovano dosegla zmago, druga Brežičanka Jasmina Butara pa je z novim osebnim rekordom pristala tik za dobitnicami kolajn. Veselje v brežiškem taboru se še ni dobro poleglo, ko je za nove vriske veselja poskrbel pionir Peter Kršlin s Piršenbrega pri Globokem, ki je z doseženim osebnim rekordom 185 krogov prepričljivo zmagal. Z novim klubskim re- tek Slovenija teče za zdravje Terme Čatež - 8. maja bo v brežiški občini potekal že 11. mednarodni tek, na katerem bodo otroci do 12 let tekmovali v teku na 600 m, ostali pa se bodo pomerili bodisi na rekreativnem teku na 3 km ali pa na “pravi” 10-kilometrski progi, ko bodo tekmovalci razvrščeni v deset, tekmovalke pa v pet kategorij. Tekaški del tekmovanja se bo pričel ob deseti uri, organiziran pa bo tudi pohod na Šentvid, pohodniki se bodo zbrali pred termalno riviero Term Čatež ob 9.30. kordom 1601 krog se je iz Lendave vrnila tudi brežiška ekipa mladincev, ki pa kljub temu ni uspela ubraniti lanske zmage. Mlajši mladinci v streljanju z zračno pištolo (Marko Pšeničnik, Tadej Sečen, Martin Pešec) so se nepričakovano povzpeli na 3. stopničko. V Lendavi je zelo solidno nastopila tudi številčna ekipa leskovških strelcev, ki so se domov vrnili bogatejši za srebrno kolajno Jelice Maj-storovič. V konkurenci mladink je z zračno puško zadela 387 krogov. Leskovška članska ekipa v postavi Andrej Pavlin, Kristjan Šumej in Mišo Zorko je bila dvanajsta, posamično je bil najboljši Pavlin na 21. mesju. Med mladinci je bil Blaž Šonc 17., med mlajšimi mladinci je Rok Resnik zasedel 21. mesto, med mlajšimi mladinkami pa je bila Leskovčanka Natalija Oprauš deseta. IgS Sr f Avtocenter RAN N Cesta svobode 37, Brežice www.avtocenter-rann.si Največja ponudba rabljenih vozil v Posavju! garancija-tehnični pregled - krediti - leasing - nakup na položnice menjava staro za novo in staro za staro 07/49-92-312 ali 07/49-92-313 v MICRAt LEASING LEASING PO VAŠI MERI www.micrat-leasing.si KRONIKA Internet vzrok za invalidnost Krško - “Spletna stran ni kriminalka, da bi morali najboljše prihraniti za konec. Na spletni strani je glavno treba povedati takoj, saj zadnjega odstavka nihče ne bere,” je na 3. srečanju EuroBiz svetoval strokovnjak za spletne vsebine Gerry McGo-vern. Ali tudi trije mladi posavski “raziskovalci” niso prebrali do konca, da bi videli opozorilo, ko so na spletni strani odkrili recepturo za eksploziv, kije enega od njih spremenila v trajnega invalida? Zgodba sega v leto 1999, ko je dijak Srednje tehnične šole Krško Matej Kolman pred novim letom na spletni strani našel navodilo za izdelavo petard. Po recepturi je zmešal kemikalije in izdelek nesel pokazat sošolcem. Prašek je vsul na dlan in ga prižgal. Zgorel je, na dlani pa ni ostalo nobenih sledi. Sošolec Mario Vilic sprva ni verjel omenjenemu receptu za izdelavo smodnika, saj se mu je zdelo čudno, da bi z mešanjem treh tekočin dobil suho zmes. Zato sta s kolegom Robertom Strletom še sama poizkusila. Snov sta dala v plastično posodo od “kinder” jajčka in prižgala vrvico. Počilo je, kot poči petarda. Ko sta videla, da stvar deluje, sta - kot je pred obličjem senata Okrožnega sodišča Krško povedal Vilič -skušala narediti več takih petard. Pripravila sta 22 posodic z eksplozivno snovjo. Ob priložnosti, ko sta se v Strletovem stanovanju v petem nadstropju bloka na cesti 4. julija v Krškem mudila še Strletova prijateljica, zdaj njegova zunajzakonska partnerka, ter Davorin Benko, ki sta nastopila kot priči, je Vilič pretresel prah iz steklenice v kozarec za vlaganje. Takrat je počilo in eksplozija je poškodovala ne le stanovanje, temveč tudi vse prisotne. Najhuje jih je skupil Robert Strle, saj mu je odtrgalo roko v zapestju, del prstov na drugi roki, eksplozija mu je poškodovala ušesa, trebuh in oči. Danes za- radi tega nima zaposlitve in si ureja status invalida, posledice pa ima tudi Vilič. Sodišče je presodilo, da so vsi trije obdolženi - Kolman, Vilič in Strle krivi kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje razstrelilnih snovi, Vilič in Strle pa še povzročitve splošne nevarnosti. Če bi namreč eksplodiral ves eksploziv, skupaj ga je bilo 2,8 kg, bi bili vsi, ki so se nahajali v stanovanju, mrtvi, poleg tega pa bi eksplozija poškodovala še vsaj tri stanovanja. Kolman je bil oproščen obtožbe pomoči pri storitvi kaznivega dejanja, saj ni nikogar navajal, naj izdeluje eksploziv. Senat se je, upoštevajoč ugotovitve, da fantje v resnici niso vedeli, za kakšne nevarne snovi gre, odločil za pogojne obsodbe; Kolmanu je izrekel 4 mesece zapora za preizkusno dobo enega leta, Viliču in Strletu pa 5 mesecev, pogojno za eno leto. Vilič in Kolman morata plačati še 66 tisoč SIT stroškov povprečnine, Kolman pa še 88 tisoč za strokovnjake, ki so opravili strokovno analizo eksploziva. Strle je zaradi težkih gmotnih razmer, očetovstva in invalidnosti plačila oproščen. Nauk te žalostne zgodbe je, da ni vse, kar je na sicer koristnem svetovnem spletu objavljeno, tudi dovoljeno izvajati v praksi, še več; internet lahko posredno povzroči tudi invalidnost in na glavo obme življenje mladega človeka. N.Č.C. Tudi posavski policisti z novimi alkotesti Slovenija, Posavje - Policija je na področju ugotavljanja psihofizičnega stanja v prometu poleg uporabe indikatorjev alkoholiziranosti (alkotestov) začela uporabljati tudi merilnike alkoholiziranosti - etilometre. V skladu z zakonom o varnosti cestnega prometa bo policist preizkus z etilometrom lahko odredil v primeru, če bo preizkušanec oporekal rezultatu preizkusa z alkotestom, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje zakon. Uporaba etilo-metra pa bo možna tudi, če bo voznik odklonil podpis zapisnika o alkotestu. Z uporabo indikatoijev alkoholiziranosti so se začele uporabljati tudi spremenjene merske enote na alkotestih. Omenjena sprememba je potrebna zaradi poenotenja vrednosti na vseh tehničnih napravah, ki jih uporablja policija pri ugotavljanju psihofizičnega stanja. Če je na primer preizkušana oseba v preteklosti “napihala” 0,5 promila alkohola v kg krvi, bi alkotest osebi danes pokazal vrednost 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. To pomeni, da je nova “meja”, na podlagi katere za voznika glede na predpise velja, da je pod vplivom alkohola, tako 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. m «6 <5 yi tton l«itoxltyx«r «000 a ' Piitiiiii s * ■ y: Preizkus z etilometrom ne bo vedno mogoč na mestu prekrška, saj so s to napravo opremljeni le nekateri policijski avtomobili. V takem primeru bo policist vinjenega voznika odpeljal s službenim vozilom policije. Policist se bo lahko namesto preizkusa z etilometrom odločil tudi za strokovni pregled v zdravstveni ustanovi. Če bo preizkus alkoholiziranosti pozitiven, bo stroške postopka - torej prevoza in preizkusa, moral kriti preizkušanec, če pa bo preizkus negativen, bo policist preizkušanca odpeljal nazaj do njegovega vozila, stroški pa bodo bremenili proračun. O preizkusu z etilometrom policist ne vodi zapisnika, ampak rezultat natisne in podpiše ter kopijo izroči preizkušancu. Na območju Policijske uprave Krško imajo štiri take merilnike alkoholiziranosti. J.M. KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica Zasegli heroin, vreden 40 milijonov Obrežje - 11. aprila so cariniki na Mednarodnem mejnem prehodu na Obrežju v osebnem avtomobilu Golf hrvaškega državljana, ki je vstopal v državo, zasegli 8,238 kg. Voznik iz Mirkovcev je ob prihodu na vstopno carinsko kontrolo dejal, da ima v prtljažniku le rabljen rezervni del kamiona brez vrednosti. (r vr *•' 4 j Mi 'o' 15 A1 i. ■ Cariniki so se odločili za pregled vozila, nakar so ugotovili, da zvok na zunanjem zadnjem levem boku vozila odstopa od običajnega, zato so z notranje strani vozila odvili vijak, ki pritrjuje notranjo oblogo na pločevinasti del vozila. V prostoru med zunanjim pločevinastim delom vozila in notranjo oblogo so našli zavoje različnih oblik. Voznik je na prigovarjanje carinikov končno izjavil, da je drogo prevažal iz Srbije, namenjena pa naj bi bila v Italijo. Delavci na prehodu so ob prisotnosti obmejnih policistov, kriminalistov in preiskovalnega sodnika opravili podroben pregled vozila ter tako ugotovili, da se je v levem zadnjem boku vozila nahajalo skupno 17 zavitkov različnih oblik v bruto teži 8,238 kg, za vsebino v zavitkih pa je preliminarni test pokazal heroin. Hrvaškega državljana so zaradi poskusa vnosa prepovedane droge predali policiji, vozilo in najdeno blago pa so predali v nadaljnji postopek Upravi kriminalistične policije v Krškem. Vrednost zaseženega heroina naj bi na trgu dosegala 40 milijonov SIT ali okrog 170 tisoč evrov. M.K. kompas po pravnih labirintih Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin Sosedsko pravo Vprašanje: Navajate, da vas sosed stalno vznemirja, da hodi po vašem vrtu, čeprav ima svojo pot do njegovega doma, po-* leg tega nalaga na vašo parcelo tudi odpadni material in z opravljanjem vzdrževalnih del na hiši povzroča velik hrup. Sprašujete, katera pravna pot bi bila najprimernejša, da bi nehal z vznemirjanji. Ne bi želeli, da ste v sovražnih odnosih, nočete pa tudi trpeti škode, ki vam jo povzroča s takšnim početjem. Odgovor: Zakon pravi, da se morajo sosedski odnosi zaradi povezanosti nepremičnin izvajati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. Posledica življenja v skupnosti in na skupnem prostoru je, da se morajo ljudje drug drugemu prilagajati, da ne bi prihajalo do sporov med lastniki nepremičnin, ki se medsebojno dotikajo. Nepremičninsko pravo je zato izoblikovalo minimalne standarde, ki so jih lastniki dolžni spoštovati. Osnovni vzrok temu je interesno povezanost med sosedi in težnja, da bi živeli v medsebojnem sožitju. Pravila sosedskega prava lahko razdelimo v tri skupine in sicer: 1. V prvo skupino sodi prepoved vznemirjanja sosedov v mirni uporabi njihove nepremičnine. V to skupino uvrščamo prepovedane emisije (vplive), prepoved spreminjanja vodotoka in odtekanja meteornih vod. 2. V drugo skupino sodijo pravila, ki urejajo sosedska razmerja glede medsebojnih mej, ureditev meje, uporabe meje, mejnih znamenj in podobno. 3. Tretjo skupino pa predstavljajo pravila, ki urejajo enostransko uporabo sosedove nepremičnine in sicer vzdrževalna dela, nujna pot, priključitev na komunalno omrežje in podobno. Meje je potrebno postaviti tam, kjer bi izvajanje pravice na škodo drugih preseglo meje pravičnosti, ker bi nasprotovalo načelom poštenja in medsebojnega zaupanja, ali bi se izvhjala pravica brez vsake osebne koristi samo zato, da se nagaja sosedu. Lastniki nepremičnin morajo svojo lastninsko pravico izvajati pošteno v skladu s krajevnimi običaji, predvsem pa tako, da si medsebojno ne povzročajo nepotrebne škode. Izvajati jo morajo na način, ki najmanj obremenjuje lastnika bližnje nepremičnine. Izvrševanje pravice v nasprotju z navedenimi kriteriji pomeni zlorabo. Vzdrževalna dela morajo opraviti predvsem takrat, ko sosedov ni doma, če gre za kmetijo pa tedaj, ko s tem ne ovirajo uporabe istih prostorov za opravljanje kmečkih opravil. Nujna pot mora biti določena tako, da čimmanj obremenjuje tujo nepremičnino, pa četudi je zato nekoliko daljša ali kako drugače manj ugodna. Pošteno izvajanje pravice pomeni, da pravni red ne daje zaščite izvrševanju pravice tistemu, ki bi posegal v tujo lastnino predvsem zaradi nagajivosti in za to ne bi imel posebnega opravičila, ob tem pa povzroča še škodo. Neki standard nemotene uporabe nepremičnin in pravila sosedskega obnašanja predstavljajo tudi krajevni običaji. Krajevno običajen način uporabe nepremičnine pomeni, da jo na isti način uporablja večina lastnikov v istem kraju. Za ureditev dobrih sosedskih odnosov ne bi predlagala sodne poti. Veliko večji učinek je, da si vzamete čas in se s sosedom temeljito pogovorita, kako naprej. Nima nobenega smisla vztrajati pri grožnji “ti bom že pokazal”, saj v končni posledici bolj prizadenete sebe, ker se lahko stanje spremeni v smer, da razen velikih sodnih stroškov ne bo prišlo do takšnega rezultata, kot bi si ga želeli. Nastopilo še pet prič Brežice - Na Okrajnem sodišču v Brežicah seje nadaljevala obravnava proti Dušanu Blatniku, ki naj bi kot javni uslužbenec prejel nekaj tisoč mark podkupnine. Na prejšnji obravnavi so bili zaslišani Ratomir Vukič, Viktor Pšeničnik, Drago Štrucl in delavka na brežiški upravni enoti Ljudmila Pungarčič. Tokrat pa je pred sodnico Marijo Vrisk stopilo še pet prič, kot prvi Darko Bukovinski, načelnik brežiške upravne enote. Darko Bukovinski je povedal, da je bilo v tistem času zelo malo intervenc na upravno enoto, stikov z županom ali nosilci katerih drugih javnih pooblastil pa niso imeli. Vsa soglasja in izjave, ki so jim jih posredovali oddelki na občini, so na upravni enoti vedno dodatno preverjali. Peter Skrivalnik, takratni predsednik pišečke krajevne skupnosti naj bi razjasnil okoliščine pogovora na hodniku občinske stavbe, ko se je skupaj še z obema Stanetoma, Radanovičem in Štefaničem, ter obdolženim Blatnikom napotil proti bližnji kavarni. Njegova verzija dogodka je malo drugačna od tiste, ki jo je opisala ključna obremenilna priča v zadevi. Kot naslednja priča je nastopil še gradbeni inženir Matjaž Jakopin, ki seje spomnil nekaterih podrobnosti projekta, o katerem naj bi se Blatnik z njim posvetoval. Med pričami je bil tudi Karel Antolovič, podjetnik z Bizeljskega, ki je kot podizvajalec opravljal zemeljska dela pri spornem projektu. Antolovič je sodeloval z vsemi, spomnil se je, da se je lastnik hudoval nad zastojem in ob tem povedal, da če ne bi bilo župana Deržiča, nikoli ne bi dobil gradbenega dovoljenja. Kot priča je nastopila še nekdanja Blatnikova tajnica Zofija Urek, kije povedala, daje bil njen šef do vseh enak, o kakršnih koli pritiski ni vedela ničesar, niti o tem ni z nikomer razpravljala. Potrdila je še, daje Vukič precej komuniciral z obdolženim. Obravnava se bo nadaljevala sredi maja, ko naj bi kot priča nastopil tudi Stane Radanovič, ki se tokrat ni opravičil za svojo odsotnost, pričakuje pa se tudi pričanje Gordane Grahek, Mihaele Prevejšek in Vladislava Deržiča. Slednji se je opravičil zaradi bolezni, njegovo pričanje pa naj bi zato bilo vprašljivo tuduprihodnjič. Kot pričo bodo povabili še Staneta Štefaniča. Poslušali pa naj bi tudi zvočni posnetek ob predaji denarja junija leta 2000. M.K. Po stopnicah v smrt Krško, 20. april - 53-letni občan iz Krškega se je vzpenjal po lesenih stopnicah na podstrešje stanovanjske hiše, kjer je imel urejen prostor za bivanje. Na stopnicah mu je zdrsnilo in je padel vznak. Pri padcu je z glavo udaril v podboj vrat in hudo poškodovan obležal na hodniku. Kljub hitri zdravniški intervenciji je občan umrl. Več poskusov izmika mejni kontroli Dobova, Rakovec - Na mednarodni železniški mejni prehod Dobova je s Hrvaške uvozil tovorni vlak. Policisti so med mejno kontrolo ugotovili, da se na enem izmed vagonov med hlodovino skriva osem tujcev in sicer šest državljanov Albanije in dva državljana Srbije in Črne gore, ki so se skušali izmakniti mejni kontroli. Štiri državljani Albanije pa so peš ilegalno prestopili državno mejo med R Hrvaško in R Slovenijo zunaj naselja Rakovec. Po prestopu meje jih je skupaj z vodičem, sicer državljanom Hrvaške, v osebni avtomobil naložil prav tako državljan Hrvaške, ki jih je odpeljali v smeri Brežic, vendar so jih na Mostecu ustavili brežiški policisti. Vsi tuji državljani so bili po končanem postopku zavrnjeni v R Hrvaško, zoper vodiča in prevoznika pa je bila podana kazenska ovadba. RAZVEDRILO % Z* HOROSKOt OVEM Imeli boste možnost, da razkrinkate nekoga, ki že nekaj časa laže in vas spravlja ob živce. Ne obupujte zaradi zapletov, do katerih prihaja v partnerstvu. Vaše zdravstveno stanje se bo postopno izboljševalo, še več pešačite. BIK Preudarno boste počakali na novo priložnost, ne da bi se vznemirjali za zamujeno. Čeprav partnerju to ne bo všeč, je takšno vaše ravnanje kar pravilno. Uspeli boste rešiti poslovni problem. DVO JČKfi Resen prepir s partnerjem vam bo prinesel težavno obdobje. Razmislite, kaj vam pomeni več: negovanje partnerstva ali iskanje bežnih avantur. Darilce ne bo slaba gesta. Nestabilnost bo imela tudi posledice v poslu. RW Čimbolj previdno opazujte dogajanje okrog sebe in ne dopustite, da vas kdorkoli izkoristi. Malo več priznanja dajte partnerju za trud in odnosi se bodo v hipu izboljšali. Zlahka boste dosegli, da se partner omehča. LEV Družba, v kateri se boste znašli, bo znala poskrbeti, da se boste razvedrili in pozabili na vsakodnevne obveznosti. S poslovnimi rezultati ste nezadovoljni, zato slabo razpoloženje in negotovost. Pazite na zdravje in prehrano. DEVICA Čeprav vam neodvisnost veliko pomeni, se boste morali zateči po pomoč. Da dokončate zahteven projekt, bo potrebno več denarja, kot ste načrtovali. Pazite se zgolj ljubezenskih problemov, ki s6 na vidiku. TEHTNICA Primanjkuje vam energije. Privoščite si počitek, ampak ne predolg. Pospravite doma in na delovnem mestu. Bilo bi bolje, da posebno pomembne načrte prestavite na bolj ugodno obdobje. Ljubezen je v najlepšem redu. SKORPlJOfl Resen in naporen čas se vam pripravlja. V ljubezni boste soočeni s težavami, za katere je odgovoren partner. Med prijatelji napravite selekcijo. Ni vam še jasno, da zmeraj ne more biti vse po vaših željah. STRELEC Na delovnem mestu boste doživeli razočaranje, kajti vaš trud bo ostal neopazen. Z voljo je mogoče veliko narediti. Oseba, ki jo želite omrežiti, bo pokazala več zanimanja. Dvignite glavo, saj je življenje lepo. K0Z0R06 Ne izgubljajte zaupanja vase. Kar ste naredili narobe, se bo popravilo samo od sebe. Že jutri je lahko vse dobro in vse na svojem mestu. Privoščite si malo več rekreacije predvsem v spalnici. vodnar Ti dnevi vam prinašajo usodne spremembe v vaši karieri, ki ste jih pričakovali že nekaj časa. Razmislite ali je to pametno. Pogovorite se s partnerjem. S prijatelji se boste sprli, ker ne bodo želeli podpreti vaše, na moč tvegane ideje. RIB! Počutite se zelo sposobne in želite imeti vajeti v svojih rokah. Ste na dobri poti, ampak pazite na prijatelje. Nekdo vam hoče zabosti nož med rebra. Previdno! Ne bodite obupani. TV Novo mesto, d.o.o. Podbevškova 12 tel.: 07/39 30 860 trženje: 07/39 30 872 faks: 07/39 30 870 e-pošta: uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si iik- Q vSe general šali smo le konzultacije med novinarji in bralci ali s solast-niki-delničarji. Zadnji pogovor je bil po mnenju prisotnih še pravočasen in koristen. Glasilo je možno preoblikovati, ga poceniti in v strnjeni obliki posredovati pomembne informacije. Iz zapisanega sledi, da vse svetniške skupine ali vsi svetniki ne nasprotujejo županu obveščati občane o zadevah in delu župana, občinskega sveta ali njegovih organov. Sklep Občinskega sveta Brežice je bil sprejet le s prepovedjo koriščenja informiranja za strankarsko uveljavitev ali za osebno promocijo na račun občinskega proračuna. Prav začudeni smo lahko, da prizadeti tega ne morejo doumeti. O odlagališču nizko in srednje radioaktivnih odpadkov je bilo napisanega veliko v prej- DeSUS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Proračun občine, Prva zahtevna Preizkušnja! V svetniški skupini LDS Mežiškega občinskega sveta Srr»o že zadnje mesece lanske-§a leta opozarjali, da bo postal ^sprejeti rebalans proračuna *a leto 2004, predvsem pa ne-sPrejeti proračun občine Breži-ŽLžh letošnje leto, eden večjih L sPrejet ] Spoštovane bralke in bralci! Nastopil je čas, ko moramo strniti vrste in realizirati mnoge naloge ter si pridobiti sredstva na različnih razpisih. Obisk ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera nam je dal misliti, da prihajamo v čas, ko bo potrebno pokrivanje le v velikosti odeje in niti malo ne čez. Zato je še kako pomembno, ali bomo znali v naslednjih letih VV VV VV . J I J . J I T-. v G šnji številki tega časopisa. Nekateri so si pripisovali zasluge za dosego sklepov, drugi se delali nevedne. Resnica in modrost sta prevladali. Odgovorni se naj skoncentrirajo in naj ne pozabljajo izrečenih besed prejšnjega dne. DeSUS se ne sramuje starosti. Mlajši razmislite, sicer je naš zapis “Za vse generacije" nesmiseln ! Najstarejši svetnik Rok Kržan pum posavska unija Kdo polni proračun v naši občini, kam se prazni, vemo?! Samo uspešno gospodarstvo je temelj za razvoj vsake občine. Tukaj moramo tudi pri nas iskati osnove in možnosti za hitrejši razvoj krajevnih skupnosti in celotne občine, nove gospodarske priložnosti, za prostor, kjer bo kakovost življenja vseh občanov na prvem mestu. Dolgoročni cilji PUM-a so zagotoviti 50 odstotkov denarja v proračunu za investicijska vlaganja v tiste projekte, ki bodo ustvarjali novo dodano vrednost, ustvarjali pogoje za nove zaposlitve, pogoje za razvoj življenjskega prostora, kjer bomo ponosni, da živimo in ustvarjamo, postavlja pa se nam vprašanje, koliko proračuna za investicije (lahko) namenjamo danes? Takšni cilji bi morali biti cilji nas vseh, zato podpiramo aktivnosti občine na področju gospodarstva in ohranimo skrb za normalen razvoj vseh krajevnih sredin in občine kot celote. Davor Račič fjksOCIALNI llftfcJH DEMOKRATI O temah, ki bodo aktualne na majski seji občinskega sve- ta, bomo kaj rekli v prihodnji številki, danes pa o prazničnih dnevih. Obeležili bomo več pomembnih domačih in svetovnih dogodkov. 27. april, dan upora proti okupatorju, bi nekateri radi kar izbrisali. 1. maj, mednarodni praznik dela, bo grenak za vse podcenjene in prestrašene zaposlene in za desettisoče brezposelnih, 5. maj, dan, ko je bila 1945. predstavljena prva slovenska vlada, ne želi priznati in obeležiti sedanja desna vlada, 9. maj, dan konca 2. svetovne vojne, bi pri nas nekatere politične stranke in skupine najraje zaznamovale z izenačitvijo NOB, partizanov in kolaboracije. Socialnim demokratom pomenijo omenjeni dnevi spomin na odločujoče in za slovenski zgodovinski spomin, našo sedanjost in prihodnost izjemno pomembne dogodke, zato bomo svoj odnos do njih pokazali tudi z udeležbo na proslavi 7. maja v Ajdovščini. OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA DAN UPORA PROTI OKUPATORJU IN ZA MAJSKE PRAZNIKE. VABIMO VAS NA PROSLAVO V AJDOVŠČINO. M. Jesenko NSi Nova Slovenija Britanska ljudska stranka Na Občinskem odboru Nove Slovenije (OO N.Si) Brežice smo se dogovorili, da bomo sodelovali z novim županom g. Molanom pri realizaciji njegovih predlogov in ostalih stvareh. Na svoji seji smo tudi pregledali proračun za leto 2005 in pri nekaterih postavkah imeli določene predloge, ki pa jih želimo skupaj z županom razrešiti ali popraviti. Upamo na korektno sodelovanje z ostalimi tudi v prihodnje in upamo, da bo proračun za leto 2005 čimprej sprejet, kar pogojuje normalno delovanje za v naprej. OO N. Si Brežice OBČINA SEVNICA ON 'mm um praH okupatorju ii L jjjijjuj p/a^aifci itlu, vam iskrtit® fattom in MSm prijetno prautovtnjo. M % J m liit9 lupini vhBm Smuka občinski svet Sevnica SLS. Slovenska ljudska stranka www.sls.si Investicije so razvoj in razvoj so investicije Velik obseg investicij, ki se izvajajo v občini Sevnica, je usmerjenih v komunalno in cestno infrastrukturo, v zadnjem obdobju intenzivneje v vo-dooskrbo. S kakovostjo vodooskrbe v občini ne moremo biti zadovoljni, lahko pa smo zadovoljni s tempom investiranja v vodovodne sisteme, ki dajejo možnost, da bodo v naslednjih letih s kakovostno vodo oskrbljeni vsi kraji, kjer je vo-dooskrba danes problematična, čeravno gre za območja, ki so redko poseljena in zelo hribovita. Podpora državnih in evropskih virov v obliki sredstev SAPARD za vodovod Primož je dobrodošla podpora, ki bo razvoj pospešila. Vlaganja v tem segmentu je nujno nadaljevati še pri kanalizaciji, ker nas je država prisilila pobirati takso za obremenjevanje voda tudi na podeželju, zato se bomo zavzemali, da se tudi v manjših krajih uredijo omenjeni problemi. Kot velik uspeh in dosežek ocenjujemo, da se bo letos pričel graditi dom športa - TVD Partizan v Sevnici, ki bo s svojo novo lokacijo v okviru objektov za športno aktivnost nudil novo kakovost bivanja in življenja v mestu Sevnica in tudi širše. Kakovost bivanja v Sevnici niso samo ceste in voda. Zavzemamo se, da bi novo kulturno središče Sevnice postala večja in prostornejša knjižnica. Razvoj družbenega in kulturnega življenja je nujen za uspešen razvoj Sevnice, ki pa mora biti voden. Kajti razdeljen in neorganiziran razvoj, ki se po posameznih segmentih med športom in kulturo ne dopolnjuje v popolnosti, ne nudi dodatnih sinergij skih učinkov v občini. SDS Učitelj - delavec Kakšen je dober učitelj? Najbolj preprost odgovor je: “Tak, ki ga imajo učenci radi!“ Pravijo, da je položaj učiteljev vse težji, saj mnogo učencev pozna samo svoje pravice, dolžnosti pa nobene. Učitelj je tudi eden najtežjih poklicev, saj je v njihovih rokah tako izobraževanje kot vzgoja otrok. Tudi sama sem poučevala kar 36 let in to izkusila iz prve roke. Moram pa reči, da so mi v moji dolgoletni praksi ostala v spominu samo lepa doživetja. Od učiteljeve strokovne podkovanosti in osebnostnih spretnosti je, poleg otrokove družine (ta je prva), odvisno, kako učno uspešen bo učenec, kak- šno samopodobo bo razvil oziroma kako zadovoljen bo prihajal v šolo. Večkrat sem v začetku šolskega leta zastavila učencem vprašanje, na katero so anonimno odgovorili, in sicer kakšnega učitelja si želijo. Njihove odgovore bi lahko strnila takole: - Je pravičen. - Ima umirjen odnos do otrok. - Ima čas tudi za druge stvari, ne zgolj za redno snov. - Pri učencih spodbuja vedoželjnost in ustvarjalnost. - Je strokovno podkovan in vsestransko razgledan. - Ima smisel za humor in se zna z učenci poveseliti. - Ima človeški in topel odnos do otrok. - Ne primerja učencev med seboj. Na osnovi njihovih odgovorov sem prilagodila tako metode poučevanja kot odnos do učencev. Moram reči, da smo se vedno ujeli in razumeli. V knjigi “Specifične učne težave otrok in mladostnikov”, ki jo je izdal Svetovalni center LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Ob državnem prazniku - dnevu upora proti okupatorju se pridružujemo svečanim prireditvam, kot spomin na zavedne Slovenke in Slovence, ki so darovali svoja življenja v boju proti okupatorju. Ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, pa se pridružujemo čestitkam vsem, ki spoštujejo in se še danes borijo za delavske pravice. 1. maj naj ostane simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in spomin na dogodke maja 1886 v Chichagu. 00 LDS Sevnica za otroke, mladostnike in starše - Ljubljana, 2002, pa sem našla še nekaj drugih odgovorov, ki so se mi zastavljali pri mojem delu. Kakšen naj bi bil dober učitelj, da bodo tudi njegovi učenci dosegali dobre uspehe? - Porabi minimalno časa za druge dejavnosti, kot so na primer priprava ali razdeljevanje učnih pripomočkov, obravnavanje disciplinskih problemov. To namreč odvrača pozornost razreda od delovne naloge. - Poučuje tako, da zajema razred kot celoto. Pretirano ukvarjanje s posameznim učencem namreč povzroči, da učitelj izgubi stik z drugimi otroki v razredu. Uporablja minimalno število disciplinskih prekinitev pouka. - Učencem ponuja jasne in nedvoumne informacije glede njihovih učnih uspehov. - Rad in izdatno pohvali trud in dobro delo. Na delo učiteljev v veliki meri vpliva tudi šolsko okolje. Šola kot organizacija naj bi pri svojem delovanju upoštevala naslednje: - Imela bi ustrezno visoka pričakovanja glede vedenja učencev. - Imela naj bi dobre vedenjske modele, ki jih oblikujejo učitelji. - Spoštovala naj bi otroke. - Ponujala naj bi priložnosti, v katerih lahko otroci prevzamejo odgovornost in dejavno sodelujejo v življenju šole. - Odzivala naj bi se na potrebe otrok in ustvarjala ugodno delovno okolje ter dobre odnose med učitelji in učenci. Pri svojem delu sem spoznala, da tako učitelj kot učenec s svojim vedenjem vplivata drug na drugega. A učitelj je tisti, ki lahko s svojimi reakcijami na vedenje otroka oblikuje njun medsebojni odnos. Zlasti je to pomembno pri otrocih, ki so zaradi svojega vedenja v razredu moteči. Vsak otrok, tako kot odrasel človek, čuti potrebo po tem, da je opažen in deležen pozornosti drugih. Ima jo tudi težaven otrok, ki pa se pogosto znajde v začaranem krogu grajanja in kaznovanja. Moder učitelj pa bo pri učencu opažal predvsem pozi- tivne lastnosti in spremembe in temu bo sledilo tudi zaželeno vedenje otrok. Res pa je, da bo učitelj, ki ima svoje otroke, čisto drugače razumel tudi učence v svojem razredu. Teorija je eno, praksa in življenje pa drugo. Katarina Šantej, predstavnica za stike z javnostjo OO SDS Sevnica Vsem delovnim ljudem, Slovenkam in Slovencem, čestitamo za 1. maj - praznik dela! OO SDS Sevnica SOCIALNI DEMOKRATI Večina strank se že pripravlja na četrte lokalne volitve v samostojni Sloveniji. Ženske ne smemo biti zadovoljne s svojo zastopanostjo, saj so podatki, če jih primerjamo s podatki drugih držav, prav zaskrbljujoči. Ne dovolimo, da bodo samo moški odločali o našem življenju, življenju naših otrok, družin, o prihodnosti Slovenije... Analiza v 170 občinah kaže (nekatere občine Uradu za enake možnosti niso poslale podatkov, med njimi je tudi sevniš-ka), da za županska mesta kandidira zelo majhen delež žensk. Leta 1994 je bilo 5 odstotkov kandidatk, leta 1998 7 odstotkov in leta 2002 11 odstotkov. Naša stranka - Socialni demokrati - je predlagala 25 odstotkov žensk. Leta 2002 je bilo izvoljenih enajst županj, od tega ima naša stranka tri županje. Tudi kandidatk za mesta svetnic v občinskih svetih je še vedno zelo malo. Leta 1994 17 odstotkov, leta 1998 19 odstotkov in leta 2002 21 odstotkov. V svete pa je bilo v 193 občinah izvoljenih 417 ali 13 odstotkov svetnic. 20. julija 2002 je stopil v veljavo Zakon o enakih možnostih žensk in moških (UL RS št. 59/02). Preverjamo, kakšne možne posledice bo neka politična odločitev imela za ženske in moške. Lokalne skupnosti imajo možnost imeti koordinatorja ali koordinatorico, ki predlaga ukrepe in aktivnosti na področju enakih možnosti. Torej imamo zakonske možno- sti, da uveljavimo svoje pravice, le izkoristiti jih moramo. Ženske, stopimo iz teme, združimo se, delajmo na skupnih projektih brez strankarske pripadnosti, saj znamo, zmoremo in hočemo. Berta Logar, podpredsednica SD N Si Nova Slovenija Krščanska nuetska stranka Vsem delavcem čestitamo ob prazniku in želimo čim lepše preživete praznične dni v krogu družine in prijateljev. Pri Novi Sloveniji se trudimo, da bi delo dobili tudi tisti, ki ga še nimajo, pa si ga želijo dobiti. Naj bo praznik dela in delavcev priložnost za kritičen pogled nazaj in upanje na lepšo prihodnost. Za OO N.Si Sevnica Matjaž Traven pum posavska unija 1. maj praznik delavcev -čestitamo! Občina Sevnica se v zadnjem času spopada z eno izmed večjih kriz na področju brezposelnosti. Brezposelnost na-rašča, podjetja zapirajo svoje obrate, delavci ostajajo brez službe, družine brez potrebnih dohodkov. V PUM-u podpiramo vsa prizadevanja vodstva občine k povečanju možnosti za zaposlovanje in upamo, da bomo z gospodarsko narav nano politiko uspeli v kratke času priti na raven, ko bomo Sevnici spet lahko ponosno e jali: “Jutri je naš praznik, maj, praznik delavcev.” PUM. Da^Ujjjk Sava Glas, 28.4.2005 Poslušalca s Senovega moti zeleni otok na stari koloniji, ki zmanjšuje preglednost pri izvozu s parkirišča. Mojca Brinovec iž Kosta-ka je povedala, da bo pristojne službe opozorila, naj zabojnike odmaknejo, če se le da. Poslušalka iz okolice Brežic sprašuje, kdo je v Sava-Glasu napisal članek o denarni pomoči porodnicam, na občini namreč o tem nič ne vedo. Zato meni, da zapisano ni res. Na vprašanje odgovarja namestnica urednice Sava-Glasa Jelica Koršič, ki pojasnjuje, da je bil članek z naslovom “Darilo za novorojenca” objavljen v 121. številki Sa-vaGlasa 9. decembra 2004. Podpisana novinarka Branka Dernovšek je poročala o enem od sklepov, ki ga je na svoji seji sprejel Občinski svet Krško in zadeva le občino Krško. Po omenjenem sklepu naj bi torej enkratno pomoč za novorojence zagotavljala le občina Krško, nikjer pa nismo zapisali, da to velja tudi za občino Brežice ali Sevnica. Rajko z Velikih Malenc bi rad pojasnilo, zakaj na velikonočni ponedeljek, ki je praznični dan, elektrika ni bila cenejša. NaElektru Celje, obratovalnem področju Krško, so nam povedali, da poslušalec verjetno nima nameščene digitalne ure, ki razen ponoči ter ob vikendih, kot deluje mehanska ura, meri ločeno tok tudi ob praznikih. Po neuradnih informacijah stane ura 23 tisočakov, poslušalec pa se bo najlažje odločil, če za ves mesec računa po enem ali drugem sistemu. Jožeta iz Krškega moti živa meja pri Stilbaru v Stari vasi, saj se zaradi nje tovor- njaki in avtobusi težje srečujejo. Lastnica spornega smrečja in žive meje je povedala, da so jih že obvestili, naj zadevo uredijo, kar so tudi pred kakim mesecem storili. Poslušalca poziva, naj se oglasi pri njih in jim pove svoje pripombe, saj jih bodo rade volje upoštevali, sedaj pa niti ne vedo, kaj koga moti. Poiskali smo še epilog zgodbe, ki se vleče že od lanskega leta; Marija iz Dobrave namreč zopet sprašuje, kdaj bo dobila odgovor z Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja glede subvencije za parcelo v izmeri okrog 15 arov. Pritožbo je naslovila na agencijo že decembra, pa še vedno ni nobenega odgovora, čeprav je že postalo aktualno vprašanje letošnjih subvencij. Marija pravi, da bo vesela, če bo njena pritožba rešena po enem letu od prvotne vložitve vloge. Patricija Verbole iz Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, zadolžena za stike z javnostmi, je povedala, da so Marijino pritožbo poslali še na ministrstvo, najbrž kmetijsko, da pa jo bodo obveščali, kako bo z zadevo. Alojz s Trebeža sprašuje, kdaj bodo delavci Telekoma odstranili kable pri njegovi hiši. Roman Gabrijel iz Telekomove regionalne storitvene enote vzhod je povedal, da bodo odšli na teren v prihodnjih dneh in zadevo uredili. Poslušalka iz Globokega sprašuje Tonija Koršiča, direktorja Sadjarske zadruge Posavje, zakaj ima neprimeren odnos do delavcev, ki ga morajo prositi za dopust. Kako jih lahko prisili, da delajo, ko pa jim že dva meseca niso izplačali plač, pa tudi nadure pogosto ostajajo neplačane? Toni Koršič odgovarja: “Moj odnos do delavcev je korekten, včasih pač malo povzdignem glas, če se mi očitajo zadeve, ki ne držijo povsem. Glede dopusta bi rekel, da v malem kolektivu desetih zaposlenih, kjer je delo vezano na naročila, lahko oz. je bolje, če o dopustih odloča le eden, ki je tudi sam odgovoren, kar je normalen in vsakdanji način vodenja. Če bi bilo več delavcev, denimo trideset, bi pač vladala drugačna hierarhija. Sicer pa se ne spomnim, kdaj ne bi delavci prejeli plače dva meseca, nazadnje mogoče pred tremi leti; delavci so sicer prejemali redne plače, enkrat ali dvakrat se je morda zgodilo, da so jih dobili z nekajdnevnih zamikom, a ne daljšim od desetih dni. Nadure pa večina zaposlenih koristi, nekaj jim jih tudi plačujemo, a nihče ni bil prikrajšan niti za minuto opravljenega dela,” še pravi Koršič. Antona iz Leskovca moti pomanjkanje parkirnih mest za invalide pri Tabu centru v Krškem, dve sta namreč spet zasedli vrtni terasi bližnjih barov. Boštjan Štefelin iz družbe Tabu je povedal, da bodo namesto teh dveh parkirnih mest začrtali novi dve. O tem se že pogovarjajo z upravljal-cem, mesti naj bi bili tudi enakovredni tema dvema, ki sta dobila novo funkcijo, najbrž pa bodo poskrbeli tudi za to, da se na novo začrtajo še druga obstoječa parkirna mesta, ki naj bi jih bilo kar ducat. Ta odgovor je namenjen tudi poslušalcu Damjanu iz okolice Krškega, ki je bodico z enako tematiko poslal po pošti. f' NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS Ime in priimek ________________________ Podjetje(naziv in naslov)__________ \ Davčna številka podjetja_ Zavezanec za DDV_________ Kraj_____________________ Ulica Datum Poštna št. Telefon Podpis Število izvodov Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. \ S mali oglasi V Bukošku ob glavni cesti prodamo hišo v velikosti 85 m2, zgrajeno leta 1954, s centralno kurjavo, ki je potrebna manjše adaptacije, na zemljišču v izmeri 14 arov z gospodarskim poslopjem v velikosti 82 m2 - primerno za obrtnike. Cena je 9 milijonov 500 tisoč SIT. Pokličite 040-623-339. £ "3 % O TOM pri IPm attnnA&N me - vsoK a m o» do to* Miroslav Kugler 11914-20051 Svet je šahovnica dni in noči so polja, kjer se Usoda igra z ljudmi, premika jih sem in tja, podre in v škatlo zvrstoma jih odloži. Igra z usodo prof. Miroslava Kuglerja se je začela leta 1914 v ljubljanski frančiškanski fari. Kot šestletni deček je hodil mimo bradatega gospoda z očali, ki je slikal na vogalu črnuškega mostu. Nekoliko pozneje je izvedel, da je ta mož Matija Jama. Paleta, skrinjica, čopič in vonj oljnatih barv, ki so se zarisale v spomin šestletnika, so postale njegove spremljevalke za vse življenje. Dijaka Kuglerja so poučevali znani slikarji tistega časa in ga dobro pripravili na študij, ki ga je nadaljeval na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu. Po pridobljenem nazivu akademski slikar je nekaj časa poučeval na škofovski gimnaziji v Zagrebu. Nazaj v Slovenijo ga je pot pripeljala leta 1952, kjer je svoje bogato znanje delil s številnimi generacijami brežiške gimnazije. Sama se spomnim prof. Kuglerja kot odličnega pedagoga, kije tudi tistim, ki nismo bili nadarjeni za risanje, približal umetnost, tako da nam je odkrival lepote barv, nas naučil gledati in opazovati stvarit\’e likovne umetnosti, arhitekture pa tudi ljudske obrti. Predvsem pa je s svojo široko razgledanostjo spodbujal našo radovednost in hrepenenje po raznovrstnosti. Njegovi risarski motivi v vsem dolgem časovnem obdobju so rezultat slučajnih življenjskih medčloveških soočenj, kot so portreti, figure in ženski prizori, na drugi strani pa plod namernih lastnih hotenj. Ves čas je ustvarjal in živel v Brežicah, kjer si je ustvaril družino. Rad je imel Brežice, ljubil je Slovenijo, zato je 1991. leta srečen in politično angažiran pozdravil rojstvo samostojne države. Sam je nekoč zapisal: “Ugodje bosonogosti, hlad studenčka v Vikrčah, pripeka v pobočju Šmarne gore, imenitnost maminega ričeta, vonj lesnega dima in zrelega gnoja, nevarna bistrina Save, skrivnostna pomladna belina kamniških čipk v sinjinah neba, v katerega tišino se je nad ozarami zgubljal zven dvoglasja škrjančka in murna, so določila smer mojega notranjega žitja. ” Zadnji spomini na profesorja so povezani z njegovimi kratkimi obiski naše šole, saj je tudi kot upokojenec rad obiskal svoje nekdanje kolege, predvsem pa svoje dijake, sedanje profesorje. Srečanja z njim so bila prijetna in bogata, zato jih je vredno, kakor majhne bisere nanizati v ogrlico prijetnega spomina. Dragi profesor, noč, ki te je videla, pravi, da si letel v nebo razbijajoč svetove svetlobe. A mi vemo, da te je vzela ljubezen v bogvekateri deželi umirajočega sonca. Stanislava Molan ZAHVALA Sončni žarki so nas prebudili in nam oči s solzami napolnili. Pomlad v deželo je prišla in te nam, dragi Ivan, iz naše sredine za vedno iztrgala. Odšel si v večnost, kjer ni ne gorja ne bolečine. V 68. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, dober sosed, prijatelj in znanec JANEZ VOGRINC, po domače Krošlev Ivan iz Podvinj pri Kapelah Strti od bolečine bi radi rekli hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in nam pomagali. Hvala za pisno in ustno izrečena sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvala dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem podjetja TPV Tadis, zdravstvenemu osebju, gasilcem, g. Francu Ureku za poslovilne besede, pevcem, izvajalcu Tišine in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pripomogli, da je bilo slovo ganljivo in dostojanstveno - takšno, kot si je zaslužil. Žalujoči: žena Anica, hčerka Metka, sin Jernej s Simono, sestra Slava z družino in vsi, ki smo ga imeli radi V SPOMIN Spomin ... edini, ki ostane močan nad vsemi, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. Vsako slovo je težko, a najtežje je bilo slovo 5. maja lani, ko je cesta vzela življenje naši ljubljeni MIRICI ŠTIPULA iz Brežic Težko je najti besede, ki bi izrazile vso bolečino. Globoko v sebi čutimo, daje njen angel tik ob nas, da nas vidi in sliši, da čuti vso našo bolečino in nas varuje. Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njen zadnji dom, ji ga krasite s cvetjem in prižigate svečke. Tisti, ki jih imamo radi, nikoli ne umro. Le v naša srca se preselijo in naprej, naprej živijo. So in tu ostanejo. Žalujoči: vsi njeni Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d.. Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Šestnajsta špranje in okenca posavcev Meri Avsenak-Pogačnik: ”Moje življenje je kot šanson, pesem veselja, žalosti in življenjske moči!” Glasbena urednica za zabavno in lahko glasbo, opereto, muzikale in šansone na 1. in 3. programu Radia Slovenija Meri A.R pravi: ”Moj dom je bil v eni izmed najstarejših brestaniških hiš. V njej se je rodilo deset otrok, moj oče ter strici in tete. Vsi so bili tesno povezani z glasbo in gledališko igro in nekaj tega sem podedovala po njih. V naši skromni čudoviti hiši nas je bilo od leta 1950 šest; ate Vinko, mama Pavla trije fantiči - Vinko ter dvojčka Jože in Janko in jaz. Naše otroštvo je bilo navidez skromno, po zaslugi staršev, sosedov in okolja pa zelo bogato. V potoku Brestanica sem se naučila plavati in loviti ribe in ob obilici snega tudi prvih smučarskih veščin. Z mojo veliko prijateljico, sestrično Irmo, sva skupaj preživljali občutljiva najstniška leta in se med drugim ubadali s tem čudnim vesoljem, ki nima konca ne kraja. Ob treh bratih sem v zgodnjem otroštvu punčke hitro zamenjala s kavboji, Indijanci in drugimi fantovskimi igrami. Okoli naše hiše je bilo vedno polno otrok, posebno takrat, ko nam je oče naredil ping pong mizo in loparje. Na dvorišču sem za otroško druščino prijateljev z očetovo pomočjo naredila lutkovno gledališče, izdelala lutke in napisala zgodbo. Ko sem prvič stopila v staro šolo pri cerkvi Sv. Petra, sem bila presrečna. S črkami, besedami, številkami in pesmicami nas je seznanjala tovarišica Malešičeva. In kako nas je v razredu pozimi grela topla peč na premog in drva!" ZEG, ki jo vodi Karel Lipič, se zavzema za splošno in popolno razorožitev ter za življenje brez orožja. Zato je razumljivo, da tudi ne podpira članstva Slovenije v NATU. Toliko bolj jih je zato vznemirila vest, da so se predstavniki vlade, Ministrstva za obrambo in tiskovni predstavnik vrhovnega poveljstva zavezniških sil za Evropo dogovarjali za obnovitev letališča Cerklje za potrebe Natovega letalstva. ZEG temu nasprotuje in javno protestira, predvsem iz okoljskih vidikov. Po njihovem mnenju bi obnova vojaškega letališča Cerklje za potrebe NATO pakta prinesla minimalne ekonomske učinke; delo bi dobilo nekaj deset ljudi iz lokalnega okolja, ki bi bili pomožno osebje na letališču, okrepil bi se vojaški turizem, ki bi prinesel več spolno prenosljivih bolezni, pospešil trgovino z belim blagom... Predvsem pa ekologi opozarjajo na dolgoročne negativne okoljske posledice, ki bi prizadele prebivalce Posavja in zaščitenega Kozjanskega parka. V nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) R Slovenije je opredeljeno, da pomenijo oblike hrupa, sevanja, onesnaževanja zraka, odpadkov in posegov v prostor hudo kršitev okoljske zakonodaje. Kratkoročni politični, poslovni in vojaški interesi pa ne morejo in ne bi smeli prevladati v tem prostoru, ki je že med okoljsko najbolj ogroženimi in onesnaženimi, saj sta v Posavju že npr. VIPAP Krško in nuklearka. Prav tako je Oče zborovodja je igral tudi na cerkvene orgle, doma so imeli klavir, zato so se vsi štirje otroci učili klavir pri ljubeznivi gospe Marjanci Požun: "Seveda je bilo treba vaditi. Včasih je šlo, včasih je bilo težje. Vleklo me je ven! Mama, ki je v večini prevzela vzgojo, je bila stroga in hvaležna sem ji. Spominjam se enega prvih klavirskih nastopov. Osemletno so me v brestaniškem kulturnem domu na prireditvi „Pokaži kaj znaš" za nagrado razveselili s čokolado. Ovitek z rajhenburš-kim gradom in levom sem potem še dolgo hranila za spomin.” Osemletko in nižjo glasbeno šolo je končala v Krškem: “Bila sem izredno občutljiv otrok. Že ta sprememba je bila zame težka. Rada sem bila doma in prepričana, da Brestanice ne bom nikoli zapustila. A želja po delu z otroki me je pripeljala v Ljubljano na petletno vzgojiteljsko šolo in v internat. Boleč začetek in močno na tem območju predvidena lokacija odlagališča jedrskih odpadkov. Kot primer neustreznega ravnanja z odpadki pa ekologi navajajo tudi azbestne plošče v zemlji ob samem letališču. Kot pravijo v ZEG, bi od vodstva naše vlade in občin na območju Posavja ter Kozjanskega parka pričakovali, da se bo regija razvijala v smeri ekološkega in zdraviliškega turizma, eko kme- tovanja in parkovnega turizma. A kot vse kaže, bomo vnašali v prostor negativne stvari, kot so dodatni hmp vojaških in civilnih letal in helikopterjev, onesnaženost zraka in tal zaradi kerozina, morebitna oboroženost letal z je- domotožje sta bila vzrok, da bi skoraj vse skupaj pustila. A je bila mama spet močnejša. Zlagoma se je začelo novo življenje, nova družba, prve simpatije,, ljubezen in vse manj sem hodila domov." Leta 1970 je postala vzgojiteljica in spoznala, da jo glasba bolj veseli. Vpisala je študij glasbe (klavir) na Pedagoški akademiji: ”To so bila zanimiva in vesela študentska leta. V programu smo imeli tudi pouk dirigiranja, ki me je najbolj očaral. Kako čudovito sem se počutila na zaključnem izpitu, ko sem dirigirala velikemu policijskemu pihalnemu orkestru! V partituri so bili zapisani tudi zvonovi in bilo je veličastno. Za nastop sem dobila najvišjo možno oceno." Med študijem je začela peti v brestaniškem ansamblu STEB (Sekstet Termoelektrarne Brestanica). Že prej je pela v raznih zborih, da bi kdaj postala pevka zabavne glasbe, še pomislila ni: „Takrat je ansambel zapustila Tatjana Gros. Janko, ki je igral v Stebu bas kitaro, me je vzel s seboj na vajo, da bi jih nekako rešila. Fantje so bili z mano zadovoljni in začela se je moja pevska kariera. Z njimi sem vztrajala pet let." Mamljiv izziv je bila ponudba ljubljanskega bara Slon, zamenjala naj bi Meto Malus; a dejstvo, da mora končati študij, jo je odvrnilo od ponudbe. Po končanem študiju je tri leta učila glasbo in likovni pouk na brestaniški novi šoli, kjer ji je bilo v največje veselje delo z otroškim in mladinskim zbo- drskimi naboji bi prinesla še dodamo nevarnost radioaktivnih sevanj ob že tako nič kaj prijaznem življenju ob NEK in ob raznovrstnih oblikah nevarnih odpadkov. ZEG opozarja, da se lahko zgodi, da področje Kozjanskega parka in Posavja zaradi preletov letal in vsega omenjenega postane ekološko in turistično neprivlačno in nezanimivo. Kot primer dobrega razvojnega raz- mišljanja pa navaja Moravske Toplice in večino pomurskih občin, ki so se izrekle proti lokaciji odlagališča jedrskih odpadkov v Veliki Polani. Nada Černič Cvetanovski rom: „Pri glasbenem pouku pa sem si včasih privoščila, da sem strogemu učnemu načrtu dodala svoje teme in k pouku prinašala svoje plošče. Z Jankom sva bila v glasbenem udejstvovanju nerazdružljiva. Skupaj sva šla tudi na pevsko avdicijo na Radio Ljubljana, jaz kot pevka, on kot spremljevalni pianist. Bila sem sprejeta in nastopila sem na prireditvi „Prvi aplavz". Ko sem bila že urednica, na to mesto me je sprejel Mojmir Sepe, so mi kolegi povedali, da je takratni nastop sprožil govorice o rojstvu nove zvezde pri nas!" Nastopila je na raznih festivalih; na Slovenski popevki, narečni popevki, Šansonu Rogaška Slatina, v vseh dvoranah Cankarjevega doma, v ljubljanski Drami, v zagrebški dvorani V. Lisinski, v Splitu, Beogradu in tako spoznala veliko znanih glasbenikov, igralcev in režiserjev. Snemala je za radio in televizijo. V arhivu RS je njena dediščina 80 posnetkov popevk in šansonov in čez 30 na TVS. Srce, napolnjeno z glasbo, ji je prineslo tudi lepe nagrade. Posebno prijetno in zanimivo je bilo dolgoletno prijateljevanje in pevsko sodelovanje z mojstrom Bojanom Adamičem: “Po številnih popevkah, ki sva jih skupaj ustvarila, si je zamislil najine koncerte slovenskih šansonov, menil je, da imamo lahko tudi Slovenci svoj šanson. Začela sva leta 1982 in uspelo nama je. Najin programje bil zelo raznovrsten, razprave o glasbi in ustvarjanju pa neskončno prepletanje in dopolnjevanje. Imela sva nešteto koncertov po Sloveniji in v zamejstvu. Končna podoba najinega šansonjerskega ustvarjanja je bil izid zgoščenke s slovenskimi šansoni slovenskih pesnikov. Nisem daleč od resnice, če rečem, da je slovenski šanson zaživel z nama. Prav te dni poteka izbor šansonov za Festival slovenskega šansona 2005, ki ga že tretjič pripravljamo v glasbenem programu Radia Slovenija pod mojim vodstvom." Umik v naravo ji daje novih moči. Ta se je zlasti izkazal v najbolj bolečih trenutkih, ko je izgubila moža - novinarja Bogi-ja Pogačnika. Za polet in preobrazbo označi „hobi“ nastope z ansamblom Trio 3A . Petletno druženje vsem pomeni sprostitev ob igranju slovenskih in svetovnih zelenih uspešnic, popevk in songov Franeta Milčinskega - Ježka, pariške glasbe, lahkotnega jazza in šansonov. N at j a Jenko Sunčič m m Poslovno in projektno svetovanje Tel.: 07 499 06 80 e-mail: rcbrezice@siol.net Ekologi s prstom kažejo na Posavje Posavje - Ob svetovnem dnevu Zemlje, ki ga že 35 let obeležujemo 22. aprila, želijo posamezne okoljske institucije še posebej opozoriti na enkratnost in ranljivost našega planeta. Ekologi, združeni v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) pa so se ob letošnjem dnevu Zemlje odzvali z najrazličnejšimi pomisleki in s prstom pokazali na Posavje, v katerem se kopičijo ekološki problemi. Kdo bo močnejši - ekologi ali letala? Ob prevzemu funkcije je Ivan Molan od Roka Kržana prejel kruh v obliki pletenega srca. Simbolizira željo, da bi župan pravično “delil kruh ”, da bo znal gledati s srcem in bo ljubezniv do občanov. Prvi preizkus, kako svetniki razumejo pravično delitev pogače, pa bo že razprava ob osnutku letošnjega proračuna. Občina Sevnica in območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti se očitno norčujeta iz ljubiteljev zborovskega petja, sicet revije posavskih pevskih zborov ne bi organizirala na gradu. Tam ni dovolj prostora za parkiranje niti takrat, kadar zaseda občinski svet, kaj šele ob tej priložnosti, ko je na koncertu nastopilo deset pevskih zborov, k temu pa moramo prišteti še množico obiskovalcev. Na cesti na grad je nastala prava prometna zmeda, ko se ni dalo ne naprej ne nazaj. Vozniki so potem parkirali kar povprek po cesti in travniku, po zasebnih dvoriščih, na najbolj nepreglednem ovinku oz. križišču pa je bil parkiran avtobus. Kulturni dogodek je bil tako začinjen s sočnimi kletvicami in jezo obiskovalcev. Njunih 50 skupnih let Nada Filipčič, rojena Beštak, sedma, v družini devetih otrok, je svoje otroštvo preživela v Adamovcu, kjer jo je zajela druga svetovna vojna. Želja po znanju jo je pripeljala v Zagreb, k teti, kjer je hodila v medicinsko šolo. Stanislav Filipčič se je rodil na Bojsnem, kot najstarejši sin velike družine, ki je bila leta 1941 deportirana v Nemčijo. Jeseni leta 1945 so se vrnili na upostošeno domačijo in jo začeli obnavljati. Ker je v Nemčiji začel hoditi v šolo za krojača, jo je po prihodu domov dokončal v Zagrebu. Leta 1946 je postal vojak. Uniformo je nosil vse do leta 1952. Zlatoporočenca z vnuki Pot ga je večkrat vodila nazaj v Zagreb, kjer je srečal svojo sedanjo ženo. Po poroki sta skupaj zaživela na Bojsnem. Civilno sta se poročila 9. aprila in cerkveno 16. aprila 1955. Potreba po razvoju in gradnji doma je Stanka leta 1962 ponovno vodila v različna mesta v Nemčiji, kjer je služboval do leta 1971. Zakoncema so se rodili trije otroci; Jasna, Stanka in Branko. Zgradila sta hišo s pripadajočimi kmečkimi poslopji in priskrbela vso mehanizacijo za obdelovanje kmetije. Nada je vsa leta z otroki delala na kmetiji, vodila gospodinjstvo in bila aktivna članica Rdečega križa ter Aktiva kmečkih žena. Stanko se je po vrnitvi iz Nemčije zaposlil v Jutranjki v Brežicah, kjer je dočakal upokojitev. Sedaj živita v skupnem domu s sinovo družino in sta še vedno aktivna pri kmečkih opravilih. S.P-