Hbohlobl. K.k. Hofbibliothek,
"Wieu
St. 36.
V Gorici, v cetvrtek 9. septembra 1875.
uSoea" izhaja vsak cetvrtek in velja a polto prejeroana ali v Gorici na dom poSiljiviisi :
ftc loto......L 4.50
Pol lota........, 2.80
Cetvrt leta   ,......, 1.20
„Kraetovalec" za naroenike Soco Vse 1. f. 2—Pol l<5ta t 1. Za nenarocnike: Vsc leto f. 8.— Pol leta 11.60
Pri oznaniiili in ravno tako pri „po-slunitah" se plaeuje za naviwhw tristopno vrsto:
-----   8 kf., Se seHaka:X krat
7 „  „ „    „   2 krat
6 „ „ „ „ 2 kvat
Za vece erke po prostoru.
SOČA
Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri PateraolUju? t Tratu v tbbakarnicah #Via del Belvedero 179 in „Via detia caserma 60*
Ndro6niua in dopisi naj se blago-voljno poSiljajo pod naslovom: Viktor Doleuec v Gorici. — Rokopisi se no vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujojo. — Dolalcom in drugira ne-premo&nim se naroonina zniia ako la oglase pri urodni&tvu,
Glasilo sjovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic,
IJstaJa v Bosul in llercegovlnl.
Akopram nstavoverni in modjarski listi v enomer trde, da je punt u&e popolnoma jenjal in hofcejo svotu medveda navezati, da je vse skup mala praska, katero jo treba wrsfciti mej Sine navaclnih tolovajev, vendar ustaja vedno raste.—Res jo sicer, da je en pat* turSkih bataljonov prodrlo v trdnjavo Trebinje in da so ustagi brez boja zapustili saraostan Duzo.—
V samostauu Du&e je nokda ostal samo Miroslav Hubmajer, kateremu je pri Dricnu, kakor smo uze po-rofiali, spodietel junaSki Sin, se svojo 6eto.—-Ootovo se nij rnogel dolgo drzati in ko se jo vmaknil turSki sili, so casniki dobili telegrame, da sta Hubmajer in do-pisnik „Narodn. iistov," Havlasa, ali ubita ali pa v turSkih rokah. Kesneji telegrami so pa porofiafi, da je Havlasa priSel ranjen v Dubrovnik, na kar je uredui-stvo SI, Naroda zadnjega telegrafieno popraSalo, kje da je Hubmajer in dobilo odgovor, da ,ie bil 1. septemb. v Dubrovniku in je sopet odSel v Zubco, kder so ustaSi zbirajo pod poreljstvotn Ljubibratica.—Duzo namret1 nij bila pravastrategicna lega za srodiSee ustaSev; v Zub-cih na moji avstrijski imajo ustaSi dosti boljSi zaslom-bo in jo ondotna posicija uze pod Lukam Vukaiovicem kot. izvrstna za obrambo poznana #bila. — Ljubibrati6 be zdaj pripravlja, da sopet marSira proti Trebinju; sko-ro gotovo jia caka Urnogoreev, da z njimi zdruzeno hiti v boj. Mej tern ko ustaSi pri Trebinju nijso bili ztua-govalni, je pa drugi oddelek, ki je priSeliz Srbije, pod vodstvom popa Zarko pri Nevesinju Turke popolnoma potolkel in vzel jako vazni kraj Nevesinj in 3 trdnja-vice. Turkov je bilo 1500, ustaSev pa samo 1200 in vendar so itnelt Turki 500 mrtvih in cez 80 ranjenih in $e ve6 ujefcnikov in zgubili so $ez 30 konj in 100 pu§ek. Pristaviti moraaio, da je Nevesinj jako vazna posicija, ker se tain kri^ajo mnoga pota iz Bo-sne v vsa glavna mesta v Hercegovini, da mora biti Turkom v prvi vrsti mar zato, da to pozieijo zopet do-hijo.—Drugi boj je bil okoli Nik§i6-a, 20 ur dalee proti jugu od Nevesinja ; tudi tam so >,magali ustaSi ter zdaj popolnoma cernirali ali oblegli to §e preeej vazno
LISTEK.
Crtica iz mornarskega zivljenja.
(Dalje). (glej   §fcev. 32.)
Malamocca—tako se kraj pred Benetkami imenuje —¦je signrna ladjostaja in za ptuje brodovstvo odlofie-no mesto. Ko nam je bilo iz Benetk dovoljeno se tu vstaviti, odvezali smo sidra (ma6ke^ in spustili jevglo-bofiino morja. ZaMjeni pofiitek po trudapolnem in * ne-varnem bojevanju zazibal jo ju^ne sinove Avstrije v slad-ko spanje.—
Temna nofi razkrila je uie peruti 6rez staroslavno benecansko zemljo, in 6em temnejSi postaja, tem 6arob-nej§e se okolica njena lazprostira opazevalcevemu oeesu. TisoS in tiso6 lu6ie miglja po BeneSkih kanalih, in ka-ko tuzno doni pesem .^ondolierja1* po tihem raorji minu-lo slavo in mogofinost benecansko prepevajofiega. Pola-goma bliza se h kajzici svoji, ker gotovo bode tudi tijegovej trudnej in onemoglej roki po^itek dobro doSel.
za tern; kakor bi mignil, zapusiimo visniee,(hangemat te) zvijemo in stavimo je na njih odlofieno mesto.
Po hudem yremenu milejge solnce sijo in v res-nici smo imeli kaj krasen dan, ranega jntra zlati solnfi-ni zarki se uze prikazejo; tudi^bele glave kasinskih gor& orumene, in zivahno nastaja po bene§kih kanalih. Cele trume Benecanov nas po dnevu obiskujejo, ter pomi-liijejo zavo^jo viharnega, prestanega vremena in velike §kode. Res, §koda bila je velika—pa zivenje je gotovo drazjo, df, Sestno  je za domovino,  za narod umreti,
trdnjavo, ker imajo v rokah vse bliznje forte.—Pri Dior-djevi Stobovi (samostan) in pri Beranih so bili hudi bo-ji; Turki so zgubili 150 mrtvih in fiez 300 ranjencov, ustaSi samo 28 mrtvih in ranjenih, U Spljota se sopet 5. t. in. tclografujo Narodu, da so ustaSi vzeli Lju-binjo, pobili nekoliko Turkov in jim vzeli coz 2000 gluv divine.—Ljubinje jo mej Trobinjem in Stolcam. Vse to kaze, da ustaja nij Se na zadnjem, kakor to zelu naSi dunajski in peStanski, ljubljansld in drugi Turki,—Tudi v Bosni so vedno prikazujejo nove 6oto ustaSov, ki so nabirajo na Srbskem.
Na mnogih knijih jo pocila ustaja in so bili mall boji; Turki na tako strafino mesarijo in divjajo, da mora vse befcili, tako na pr. je bilmlki mustaSorif naj-odlifinejSe in bogafcejSe kristjanske trgovco iz Banjaloko in Predora pove/ati tor jih na vorigi z rinko okoh vra-ta po dnevu odpeljati dal v Noyi.—
Tur^ija zbira profci Srbi.i 3 vojaSko oddelko in steer pri NiSu, na Kosovom polji in v atari Srbiji. Te od-delke hoSo tnrSka zinno^iti na 40000 moz, pa ji bo prav te&ko Slo, ker ima pomanjkanjo na dunara in na vsom, kajti nV argent fait la guerre," je atari franeoski pregovor. Vojni minister sam jo prevzol povolje eez to vojsko. 1. septombra so Turki| pri gorovji Stolaepre-stopili na srbsko zemljo Umorili so veg probivalcev vasi Javoija, vas za%ali, vse pokrali in se seboj odgnali vso %lviuo.—-Zbog tega je srbska vlada poslala v Oarigrad ostro priMbo. Zarad tega Cina ima Srbska uzVuzrok in najlepSo priliko napovedati vojsko, toliko bolj, ker ji turSka zuga po zbiranji vojnih Set na njeni meji. Polozaj na Srbskem pa je nekda tak, da ne knez ne ministerstvo se no morot* drzati, ee'ne stopita preeej v akcijo; kajti vsi stanovi naroda zahtevajo na glas boj in skupfiini je doSlo iz vseh krajov Srbije 200 telegra-mov; ki vsi zahtevajo vojsko s Turkom.
Danes je srbski knez slovesno odprl srbsko skup-fiino v Kragujevaeu: sli§i se, da prestolni govor pou-darja neutraliteto Srbije, vsled oesar se je minister Orui6 odpovedal in bode najbrifce padel RistiS in drugi ministri, daodstopijo polje odlo^nitn omladistom. V srbski skupfiini  bodo   torej te dni   burne seje,   Narod se
nikakor pa slavno kakor nesreciio/, v mrzlih valovih po-kopan  biti.
Da bi rane stare „Minerve" ie nekoliko zacelili, delali in popravljali smo cele dni nemudoma : tu so se &ila jadra, tam tesalo novo krmilo; cel«j vrste mokrih, raztrganih oblafiil se suSi na raztegnjenih vrvih; pere i riblje se, da ^ile poUjo, vse je zivo, vsaka roka pol-na dela. \r.se to so fivrsto in z veseljera opravlja, ker vsaki upa prej ko bode koneal svoje dvlo, prej dobil bode dovoljenje ogledati si trg s. Marka in ob krat-kem vse mesto. &e le sesti dan spolnila sojenasa serfi-na ielja, da se nas je podala polovica na suho. Ko fiu-ti mornar trdo pod nogo, pozabi tudi hitro prestani strah in trud; in da beneika npolcnta" s „to5emu nij slaba, si je raarsikateri dobro za^omnil, in 2e dolgo 6asa po tem sline po njej cedil. - Sploh bil je sprejem le preeej prijatelski, postrezba kaj dobra, rado-vednost pa §e veliko veea.
„Minervaa bila jo ena najstarej§ih cesarskih ladij: ur2e veekrat je ona pol Neptunovega hrbta objadrala in tedaj v sedajnem njeDem stanu splogne reparature neobhodno potrebavala; zaradi tega upali smo, da bode, preden nastopi daljno pot v Spanijo, za zboljsanje po-glavitnih delov v Pulj vernola se, kar bodo gowvo mno-go easa trajalo.
A temu nij bilo tako; eetirinajstega listopada dvigajo se sidra, ra/prostro se jadra od Benetk so. po-slovimo z 21. topnimi streli in vec milj od Aiikpnesmo isti dan skromno kosilce povzdli.
Solnee se je skrilo uze za Apeninsko gore, ko posedejo inornarji po vecernili vajah tu pa tam poversje in s prav dobrim tekom povXije vsak svojo malo veSer-jo, katera obstoji v kosfieku kruha in kozarfieku ruma. 'Ko je to dokoncano, zbirajo se prijateiji, posedejo kak top in si pripovedujejo stare pravljiee i dogodke, zopet I tam na drugi strani jih je druga  kopica in se razgo-
bodo vzdignil sam in zapodil kneza, Le ne bo hotel pe-'' ljati ga v vojsko.-«Situvacija je v Srbiji jako nevorna. Konzulf evropskih velovlasti bo v Mostaru zbranl in dofiol je tija tudi Sorvor-paSa. A diploma^jo so se za-stonj potrudili v Moslar, ker so ustaSi koiWIom nazna-nili, da Turkom nic no verujejo in notjejo bit! pri ob-ravnavah v turSkem mestu, kder je mogofi turSkf unliv; —zbog tega so ustaSi predlagali Dubrovnik kot kraj za konfenmeo,— Kakor naznanja brzojav, so tufli v rosnidi konzuli uze o ipotovali iz Moslara, brez du bi bili kaj opravili.-- Roc se torej \xU sopet drugafie sufio in vso kaze, da bo nazadnjo vendir moral razsoditi nw5,-*-UstaSi hereogovinski so raz^lasili svoj program; on! zahtevajo, da postane Bosna in Hereegovina saraouprav-na do&ela, vendar hofiojo pripoznosti verhovno oblast tursko na tak uicin, kakor orbska in Ruiounska, Za vladarja pa so pripravljenl sprejeti kaeega ruskega, av-strijskega ali nemlkega prinea dot, vladujofiih nii Ta program je izdelan pod uphvqm firnogorskega kmm In )0 jake politi^en; podpirati ga skoro mora dinlomaoija, saj jo skoro popolnoma podoben izjavam na,|veljavnoj-Liti Hstov anglo?iklh in rtmkih,— Kakor najvnznejSo vest pa inoramo dostaviti to, da je zdaj skoro gotovo, da Cernagorn pojde v boj najdalje v 8. dnnh, senator Plamenae je odsel na Dunaj, da to naznaui na§i vladi; 6rnogorska vojska je sklieaaa in ernogorska artilerija jo u/e na meji. Ruskem konzulu v Dubrovniku je nekda tajnik knezov uze pred 8. duovi naznanil, da so Crno-gorci tako razburjeni, da je zdaj primoran peljati jih v vojsko.— Na Balkanu zdaj straSno vre; prav teiko je spoznati, kaj bo vse nastalo; a v nakaterih dneh mora vendar polozaj postati kaj bolj jasen.
Bosna in llerce^o^iiia.
Gotovo bomo vstregli uaSim cltateljom, ee v neka-terih elankih vsaj povrSno in na kratko popiSemo zemljo, o kateri zdaj vsak dan citamo v vseh listih in narod nam soroden, ki se tako junaSko bije za svobodo in obstanek ter naprcdek svoj.
varja o domovini, o starSih, in o zapu^enih drazih lju-bicah; tam se zopot zbere lepo Stevilo verlih dalmatin-skih bratov in kaj oKusno prepeva domace junaSke pos-ni. Tudi godba se prikata na poversjo in prav lepe ko-Sceko svira, na zadnje tudi kako prijetno polko zakro^i in daje takt hitriui plesaljlevim nogam.
Da, v resniei to so najlopSi casi mornanjevil Krasen vi>c(<r, kakorSen je le italjanskemu podnebju priro-jen, nad taboj, pred taboj, za taboj vedro nebo, in kako prijazno migyajo zvezdice, kakor bi se s teboj po-govarjale ; lahki valfieki inorski Sepetajo, okoli t«{be hlad-na sapiea ti 6elo vedri, in bledi mosec, kteri vstaja rav-nokar se svojim krivim obrazom iz Adrije, obljubi biti ti zvestim ponoSnim spremljevalcem. Kakor ptica v zraku, tako prost je tudi tvoj sreni cut. In kako za-lostno zapustim tebe, niogocna naravna krasotal— al nij mi drugace; u^e mo klifie v drngo pi§5alkni glas, zatoraj zgrabim posteljico svojo, verzeni jo 8n<z ramo, i urno v „batarijorf; tam privezem jo na uze znani kraj, vlefcein se polahkoma v razsijfjni prostovrek, in Bog 2i-vi te brate, dokler se ne videva !
Drugi dan ob navadni uri priSnese tudi navad-no delo: vaja v jadrauju itJ.; o pol dan zapustimo na levi strani skainato obrezje liparskih otokov, in vsaki se uze veseii preden solnce dvakrat zajde zapaziti lepo mesto Neapolj. Proti veeeru nam nasprotni veter piha, se pa okoli polnoei potolazi ,ter na njegovo mesto nastopi jug in nas bliza hitreje za^eljentjmu mestu. Glej! kaj pomeni gosti dim verb one gore? kako Svigajo iz njenega zrela divji plameni! da,—Vesuv, ognjenik je to, kteri navdaja strah i grozo svojim podno&nim pwbival-cem so svojim grouiecim bljuvanjem. Da, velicasten je pogled, a straSanski Cut filovoSkega srca ob opazovanji tega divjega kralja Apeninskega.
_________(Dalje prih.)
SHenili bomo ta feianek s politicno gludijo ob ori-jentalnem prasanji sploh.                                 .
Brant" :n Hercegovina ste dve deSeh, ki ste od vseh stcanij obdani od sorodnib narcdov Srbov m Hrva-tov aa severn in 39veroizhodu meji ta dezela na nrvat-sko'grantco, reki Glina in Sava jo locujeti od zadnje; na izhodu meji na Srbsko knjezevino, od katero jo lo-Suie reka Drina, potem reka Uva6 in planma Javor; na jugoizhodu Bosna prav na kratko meji z Albanijo na jugu pa s Crnogoro in Daliuacijo, kder se vle-ce en jezik Hercego?ine skoz Dalmaeijo do jaclran-skega morja; ta oski jezik v dalraatiosko zeraljo se | imcnuje (enklave) Satorina; proti zahodu meji ta zem- j lia na Dalmaeijo, od katero jo locujejo velike dairaatiu-ske planine (Drinj in Debelnrh) do tam, kder Hercegovina sopet seza kot jezik v Dalmaeijo do morja, ka-ten jezik se imenuje enklava „Klek\ ki je naSira Sita-teUera dobro poznan po zadnjib dogo Ikih, ko je postal namrec ta enklave ali jezik prav vaien za razpostavlja-nje turSke vojsko. (dasiravno bi Av»trija imela prayico zabraniti Turkom iziadjanje vojakov v Kleku, ker iraa vsled starih pcgodeb te pod cesarjom Jozefom II. edino ona gospodarstvo cez raorje pred Klekom); vise proti aahodu in severozahodu locujejo Dalmaeijo od Bosne Dinarske planine in reka Una.— Na tak naein sti d-v-zeli Boana in Hercegovina oblaui od Hrvatske, Dalma-cUe na Severn in zahodu, od Crnogore in Albanijo na jogn in od Srbije na izhodu. - Obe dezeli, Bosna in Hercegovina meriti 1130 Stir jaskih mil] in imati 1,155.000 prebivalcev. Politi6no je Bosna, kakor dsl tur§kega car-atva (elajet)razdeljena v 6 polit, glavnih okrajev (kaima— kambik); ti okraji se imenujejo po glavnih mostih: Sai a-jevo, kder jo sedez turSke dez. vlade, Travnik, Bihae, Baryalnka, Zvornik in Novibazar, Vsak ten polit. glavnih okrajev je razdeljen v 4 do 8 okrogov (nahija). Hercegovina je v politienem obzira razdoljona v 3 okra-je, (ZandSak) namreS okraj Mostar, v katerem raestn je dezelna vlada, Trebinje, vazna trdnjava in Pkvlji; ti trye okraji so sopet razdelje.tji v 17 okrogov (nahij).— Skoro vsa dezela je hribovska in zasluzi zatorej ime Uirsko Svice; od severo-zahoda proti iugoizhoda je ta dezela preprefcena s paralelnimi vrstami planin, ki so locene ene od drugih po velikem stevilu dolin, v kate-rih pospesujejo rast mnogo manjSe in vece reke inpotoki.
Najvece planine se raaprostirajo proti jugoizhodu in jugn in dasiravno je ta dezela polna hribov, je ven-dar bolj odprta proti avstrijski strani, posebno hrvat-ski granici in Srbiji, kakor pa proti Albaniji in Crno-gori, kajti v iugu so planine kaj strme in nekateri vrhi planine Preskavac in Sueinska so visoki do 6000 cev-(jev nad morjem, mej tem ko je velikanski „Dormitor na meji Crnogorski 8000, visok.— Vso planjave, ki se nahajajo moj temi visokimi planinami so skoz in skoz pokrite z najboljso paso.— ue se natanjcno preisknje orografijo te dezele, spoznati se mora, da je Bosna dezela, ki je vsled svoje lege in formacije od narave same pripravljena za dolgo vojsko, za male boje, za guerillo, ki se ne da take hitro zudusiti, najbrze s^ bolj tezko, kakor v gpanjskih Perinejah,. in piav tako teXko kakor v bolj poznani Boki kotorski. Te visoke ravnioe alt do* line, katere se po domace imemljftjo polja, so polna vo-de; povsod se nahaja po vec potokov in manjsih rek, —4ri se veSinoma zgabiljajo v velikanskth breznih in zo-pet drugodnizje pridejo na povrsje pod no vim imenom. Glavne te gorske ravnine so: bilajska, petrovafika, brav-sko polje, grahoFska, dobrinjaSka, iivanjsk» palje, gla-moSko polje, nevomijsko polje in §e vee drugih. Vsa te planinske ravnine nijso kaj posebno velike in obljndene.
Nekatere so tadi prav nage, nerodovitm in ena takih je ona velika, ki se razprostira mej Mostarom proti avstrijski meji in se zdruzi z ftfevesinjsko planja-vo, ki je najvefia od vseh. — Vecih dolin ali planjav se ne vidi skoro nikder, kakor na desnem bregn reke Save; glavne planjave so: ona pri Jasenovacn, tam kder se zliva Una v Savo, po torn je Ljivni6ko polje mej Sa-vo in Verbo, omeniti je tadi doline, ki se rasprostira ' preko Save juino od Busuda (Brod), nadalje doline na zahodni strani reke Bosne in ona, ki se razprostira mej reko Bosno in Drino do Save; ta zadnja planjavaje si-roka kakih 6 do 8 ur.
Bosna in Horcegovina imate mnogo ve5 voda, ne-go pa bliznja Dalmaeija in Ornogora. V strategiSnem obzirn je dezela, ki ima mnogo strmih planin in tudi dosti rek velikih in manjsih, kaj priiezna puntom in ce se enkrat v taki dezeli vname pnnt, nij ga mogo6e zaduSiti §e z veliko moejo ne.
Glavna rek» v Bosni je Sava, ki jo, zaSenii pri Jasenovac-u, meja mej Avstrijo in Bosno; §iroka je od 200 A) 400 korakov. Po Savi se vozijo se precej veli-ki parobrodi in druge ladje: promet posebno z Iesom je velik; posebno Stajerski Slovenei na Tnrsko izvazajo na takozvanihplavih (Bflosahtt) mnogo desk. Cez Savo nij mej Bosno in Avstrijo nobenega mosta; sploh je mej Avstrijo in Bosno prav malo ob5evanja. V Savo se izliva pri Jasenovacn reka Una, ki je velika in nosi uze ve5e brodove v daljavi en par ur predno se zdrufci se Savo. Cez to reko so 4. mostovi in 4 prevozi z ladjo.—• V to reko se zliva TJnac in §e mnoge druge manj§e vode.
Za Fno je omena vredna reka Vrbas, ki izvira na planinski ravnini RaduSa Zee in po tem pade v rodo-vitao dolmo,v kateri tefie proti severo-izhodn, doklerse zlije pri Sterbacu v Savo; pri Banjaloki zagenja nositi ta reka uLe ve5e ladje; tudi pefte 5ez to reko ve5 mo-stov pii Banjaloki, Tmuskopljah itd.— V to reko se zli-
vajo 3 manj§i reke.— Po tem je reka Ukrina, ki sepo kraj§em teku izliva v Savo nekoiiko ur pred Brodora. Bosna je siroka od 50 do 500 korakov in globoka vec-del fiez 5 Sevljev; ta reka dr/.i uzo vece ladje in tece mi mo ronogih malih mest, kder so mnogi mostovi posebno pri Maglaju iu Doboju.
Pri raestn SamaS teee v Savo.— Mej reko Bosno in Drino se zliva v Savo kakih 6 manjSih rek.
v Drina je najdajjsa in prav mogna reka, ki izvira na Crnogorski meji, tece proti severoizhodn in dobiva vedno pomnezitev od ranogih malih voda, dokler pri Janji pride na planjavo in se vlijo v Savo nasprott mesta Ra6a(vavstr.granici.)Ta r*»ka nesa §e precej velike ladje in je blizo izliva v Savo siroka cez 400 cevijev.— Mostov nij ma, pac pa mnogo prevoznih ladij pri Hnran, Brodn, Gora^di, Ljnbovije, Zvomiku. — V Drino se na njenera levem bregu izliva 5ez 15 rek, mej katerimi so nekatere Se precej velike, eez 70 korakov siroko, skoro enako Stevilo voda sprejmi Drina na desnem brogu.
Drnga glavna reka te dezele je Neretva, (Naren-ta), ki izvira v Hercegovini na planinah Oredelj in Ta-buka; od Predvorica do Konjice Narotva tefie proti se-veroznhodu, po temse nagne proti zahodn in se oberne po tem popolnoma proti jngu do Bune, kder se sopet nekoiiko obme proti jugozahodn in stopi pri Metkovicn v Dalmaeijo na avstrijsko. da se kmalo po tem v veftih stragah izlije v jadransko morje. — Do glavnega mesta Hercegovine, Mostara, tece ta reka vedno mej visokimi hribovi, pred in po Mostaru pretefie prav lepe dolin3; ol Bune proti Gabeli an vlefie mej nizjim hribovjem; pri Konjici in v Mostaru sta cez Naretvo dva kamnita mostova in Se en par I es mi ill pri Glavattcevi. Pri Mostarn je u/e siroka 60 korakov in globoka cez 14 cevijev torej nfc» tam nese lehko parobrode. V to reko s^i izlivajo mnoge manj-se reke, gotovo cez 20, ki vse in kratko tecejo. Na jugu je se reka I bar, ki pride iz Albanije in le kratko preroze Bosno, da so vlije na Srbskoin v Moravo.—To so torej glavne vode v Bosni in Hercogovini in kor jih je prav dosti, je to dokaz, kako rodovitna in ob onem tudi vazna v trgavskem in strategicnem ob/.irn je ta zdaj se civilizaciji zaprta dozola. (Prihodnjic bomo na-daljevali o cestah, pridelkih, ljudeh i. t. d.)
-                             (Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Brd 31. avgusta 1875. (Izv. dop.) Cital som  v ! 30. St. „8o6eu v dopisu iz kanalske  okolice o usmilje- i netn    rtDrejcku", ouetu ubogih, oziroma o oderuhti ubo-gih, kajti on ne zahteva visej 5 0[0 i sicer 12 krat na leto ; obrcsti tudi ne tirja, uamrec  zato, da   krog ubo- | g)gA kmeta toliko   laz-ij     Xr». AzUi   pustimo     tega I nDroj6ka", m obrnimo se k drngemn, t emu v vseh  re-5eh, kar se tiSe 6Iove§kega Xiveaja prav congruentnemu | oderuhti z imenom ^Stefan-4,   kfceri   je tudi v  kanalski I okolici rojen, i pred  ko  ne brat  zgorej    omenjenega Drejfika. Ta nStefon" zna tudi uboge dobro odirati, I pa pogosto ie pri poracimanji  dolgov z dolzuikom, kar i tudi dopisnik s tim dokaze, da mu je prav i cn i  in usmiljeni „§tefan"   iz   16   zadolzenih   novcev  61 naredil; ravuo tako je tudi   drugikrafc Stefan ravno te-mu dopisnika dolg od 4 ft. 40   kr. na 9 ft. po krivem povi?al. Dopisnik ni mogel pri pravtcnem Stefeti tudi z lepa.nifi kaj opraviti, kajti vsakikrat   rau je  odgovoril: j kar sem zapisal, stojt zapisano i nikdar ne zbri§em ve6, kakor oni, ki Je nekdaj djal: quod   seripsi, scrips!.* ZaJ nekolik   casa pozneie se  dopisnik zopat vdoKi pri nje- I mu za 2:50 h\, a ta dolg je zrasel kratkem na 11 ghl. 20 kr. a. v.                                                                  |
Vse to se je zgodilo leta 1873. Leta 1874 ima , Stefan ravno istega dopisnika zopet za 50 11. v rokah, namrefi dopisnik je bil prisiljen praviS'.^mu §tefanu me-sto 33 zadolzenih fl., 48 fl. plafiati; kdtu* bi se hotel tega preprifiati, naj poprasa g. A. M. iz Kv'tSkega, ktere-ga je tudi za nos vodil od sv. Mart, do bete nedolje po veliki noci in sicer tako: g. A. M. je prosil Stefona en stotak na posoJo, kar rau n s m i I j e n i in eloveko-ljubi Stefan tuli obljabi pristavSi §n in Ie besede: kaj bi ne dal, ko si po§tenjak, pri kterem je (denar) stvar gotova? V ponedeljek po beli nedelji pripelje g. A. M. svojo s >progo i §e drugi dve prici v hi§o §tefan-a, mislec od njega obljubljeni denar dobiti. V iiiso stopiv-si ukaze g. A. M. jedi i pijaSe, i pri tej priliki vprasa Stefan-a obljubljeni stotak, a Stefan o Igovori kaj ? saj ve§, da ne vem ni6 o tem, na to pa ena prica reee, ali ne ves A. M. kaj Stefan zahteva? namrec da brez ob-resti se ne daje denar; gotovo da ne, pritrdi potem Stefan, pa vendar ti posodim 60 fl. po malera do sv. Iva-na; za 40 fl. kupi si iz moje stacune ziveza, dokler bos hi§o zidal i 10 fl., ki sem ti jih dol&an, bodo pa za obresti. A. M. pa se ne da vjeti, pozdravi prav i c n e-ga Stefan-a i gre svojo pot. Iz tega viditno. kako .je Stefan zulje g. A. M. od sv. Mart, do 13, apr. 1874 j zrl.
Tedaj je Stefan res  pravicen in u smi Ijen
(? I); zaradi tega se vam dragi citatelji   ni treba euditi,
5e je bil uze Stefan   enkrat zaradi   svojega  bleke-
tanja i poire§nosti polomljen, kajti on saraega sebe pO-
viSuje druge pa (zanifiaje) ponifcuje; a sv. pismo pnivi :
Kdor saraega sebe povisuje, bo poni&an,  kar se je pri
I njeni tudi vresni5ilo, kajti od velike  nofii do dandanes
I se ie uie mocno do tal poniial i zakaj,  bi me  lehko
kdo vprasal? zato ker se je zaradi njegovega dolge-
I gajezikai fcenfianja Se  eelo vladi   prizameril,
zakar so ga poSteni brici prick, sodniji zatoiili, i se niso pnstili od takega moLa zapeljati, marvoc hoiajo se tudi za naprej zoper take Jjudi ki se zunaj v ovejo oblacilo obla6ijo, znotity pa so grabijivi volkovi varo-vati.
Opominjara vas brici, varujte so takSnih ljudi, ki se vam v obraz hlinijo, kajti taki so bolj nevarni, ne-go ka5a.
Se nekaj imam omenit, namrec, da je v ne-deljo po plesu na Vrhovlji, pri kterem je „kvi§&wska godba" do Vt desete svirala, nevihtu s toco vred nastala, pa hvala bogu velike skode ni bilo. V ponedeljek za-jutro t. j. 30. avg. jo solnce do 10 ure §e precej lepo sijaio, a kmalo potem se oblaki za&no temneti, in izli-vati dez s to6o vred; slisalo so je nepotrebni mili glas vseh briskih zvonov, blisk, grora, pis itd. Vse to je bilo tudi brj3Z velikega poskodovanja, marvecje suhi zem-lji dobro koristilo, kajti crez mesec casa so drevesa i rastline zejo trpole.
Iz Nabrezine 26. avgusta Rekel sem zadnjic, da so prisli v obc. odbor izbujeni Slovenei; danas pa luh-ko povem, kaknno je novo /,upanstvo, ker vcernj je bi-la njegova izvolitev. Poprej pa naj nokaj pristavim, Mocno veseli clovoka, vsaj mene, ko vidi, da koga nje-govi soobcinarji tako caste i ljubijo. Obcno monenje o njem mora biti trdno. Najmanjsi obdih ali vdih stru-peni v njegovo nostenjo zamore pri nizkem ljudu, ki dolgo no preiskuje, nakrat obsoJiti, krivo ali ne, vse eno, cloveka, katen ima ali nastopiti ali odstopili. Naj' manja navskriznost, kedar gre za obeni blagor ali ime-nitno sluzbo, kakorsna je zupanska, ima v osodepolnem momentu izvisevanja ali imenovanja toliko moc, da ob-6no nienenje nakrat prekvasi in vso stvar prediMgaci. Glede te stvari smo morula vsi Ijudje enaki. Ena sa-raa, drugace poudarjena beseda, spremljena pa s pogle, dora snmljivosti; ra.nnostisk nenavaden; da, sain poprask za nse.som pri imenovanji razpravljane osobe; se ve6* en vzdih :* vse to, pravim, zamore biti huda strela, ki prevrta v enem trenutku vse obeno menenjo, katero je zivelo u2'o dolgo let. Seboljubje nas sicer vefikrat za* pcljiije, Ijmljo smo, mod Bogoin i Satanom v srodi; zdaj visoki, zdaj nizki, neka 6iuina zmes: ah, kodo bi Moveka sodill Vendar tisti srecm clovek, ki gre iz svo* jo sluzbo zmagovit, noobsumljen, da celo, kogar Se v sluzbo nazaj zele, ki se mora, da ga spot ne vole, ju« naSki braniti, kogar prosijo; ne, So bolje: ol kogar so preprieani, da mora ostati, ker nij drugace, tisti ilovek, blagovolji braloc, ali nij vsoga spostovanja vreden? Tak clovek je Jo&ofGrude n, bivSi ^upan v Nabre-Kini. Vse ga je hotelo na novo, ne zato, k<5i* bi no mo-gli vrednoga najti; ampak zato, ker so ga spoznali in imeli. Zmernost v sluzbi cesarske postave bila mu je geslo. Da bi saj vedeli nekateri fcupani, kaj so I Na-Sega cesarja namestniki so, po geslu nasega preavitlega Gospodarja, ki strinja o^trost postavino z humaniteto, se ravnaje, ne bodo nikdar zasli! Dobrosrcnost n.ij ii-vi, trikrat- naj iiril Tik postare, rnogoSne eoste, drzi bela lepa steza iiumanitete, blagosr^nosti. Kedor ima hoditi po onej mogocnej cesti, spomioja naj se vsikdar, da zraven bliznje stoze vzdihuje v ranogih obrazih .za-puSeeno ali pricakujofie osobje. Da, Sivi naS ofie J o-v2of Grudon, birSi zupan v Nabre^'mi. Odpri tedaj, Soca, svojo zlate' bukve, t>r zapisi va-nje nasega, brez izjemka Jjubljenega ofieta ^upana:Jo I e faG r u d e n-a do cu la nravnega in v poltenji kneza-moia! iiv'u Jo* M Gruden!—
Pa kaj, imajo biti sarao nasi starejsi tako raodri, po§teni in zavida vredni? Ali nij izmed tnlaj$ih tudi kelo? Glej, braieel Izvolili smo si mofca. ki je in ho-ce biti tak, kakor njegav prednik. Res ne manjka jih takih v na§ej vasi, ali eden mora.biti. Vkljub vsemu temu irnamo pravega, dobili smo ga! Ta covi zupan je: Janez Oaharija, spreverl, omi-k a n in vro6e hrepenec, da zadostuje postavam i sploh vsern dolznostitn. On govori naj6istejso sloven§5ino v zboru, cemur sem se jaz, veteran in sUvicis, duditi moral. To je fcvenk, pa tudi nij 6uda, gospod 2upan j o c i t a 1. Ali vendar se morem euditi njegoverau talen-tu, ker vem, kako skoro nepremaglj v je nas ljubi jezik Saj Se mnogo nasifi pisateljev se ne zaveda prav perfektivnosti in imperfektivnosti slov. glagola. Na§ no-vi zupan to zna. Toda perfektivnost ali ne, nas g. zupan bo zupanil sebi na cast in obciai na korist. To uze zdaj vemo. Prav lep pozdrav mu s temi vrsticami! In Ti ljubi, gospod Jan«z, spominjaj se vedno, da ke-dor prav ne dela, kedor nijma tudi dobrega srea, v S o-6i za gotovo vtone. Pa kaj Ti bomo to pravili, s61n-ce sije v Tvojem srei 1—Nas sprovrli gospod M a t i j a P e r t o t, z duso i s telom pravi Siovenee, dika naSa (ko bi jih bilo ve6 takih!) je s e da j n i p o d z u p a n, vreden tega sedeza. Opomniti gre, da ta moz zmirom duhta, kako bi se slovenstvu opomoci moglo. JLep talent ima i krasno voljo. Jakob Gaharija je zme-ren, zel6 po§ten, moder i zelo dobrohoteg clovek, Livi novo staresinstvo! Cujto, ali niso cudni Ijudje tukaj v Nabre^ini ? Vrhu zalog >v„ za petrolej i fabrike za li-kerje v novejih 5asih nahaja se §e celo tudi poet, ne ka nadloga vsemu cloFestvu, Ta poet je straSno raz-srjen zopor Turke, ne vem za kaj, menda pae zato, ker se spominja, kako so Turki tako grozovitno \ giospodari-li po Slovenskem. S kratka: kri nij voda!!' JLejte ga smeleza:                                                       •
Udrl Tarfrna!
KviSku bratje, pritecite! Ostre meLe potegnite! Boje\it tarn dol je brum Bratje, v srci ves pogum I
Mozko srce razhudimo, Tja prof jagu jo udrimo, Kder razsaja grd' Turcin, Vrag ga azini iz globin!
Bog z nebes je dal nam jeklo, Da Turdina bi poseklo: Urno, bratom na pomotf, I Turdinu glavo profi !
Al smo, brntje, iz spomina Izpustili vie Turdina ? Ki je naSe lii&e zgal In ofiete na&e klal?
Gor iz grobov zdaj vstanite, Gor oSetju! Vefi ne spito! Z vdrtih grobov naj grmi: Smrt Turcinu! Kri za kri!
Ki ko listja si pa trave Vstvaril ljubjence si Slave, Mili Me! zgrrai tak, Da se v Did pogrezne vrag!
fiujte, Sujte, vdova stoSe, 1 si rota kak se joSe, Bledi sivcek trepeta: Grd' Turdin pa krohota.
Kak na nebu gromno vreme Stresa se baucansko teme, Grozno pleso bliskov svit, Svet' se grozno meg i Skit,
Tak naprej tja dol nad vraga, Greh je, bratje, turSka zmaga : Mefi zmo6imo v tursko kri: Zmaga Slav'i naj UUU!
h teriflke okolfoe. pri sv. Ivanu 30 avgusta 187$. (Izv. dop.) VSeraj popoidan smo imeli v tukajsni Soli slovesno razdelitev daril. Veselo je bilo poslusati lepo pet jo in deklamacijeotroelcev; posebno pa jo moral srce razveseliti sloven ski govordeklice italjanskih star-Lev Emilije Marini; nje lepo zadrzanje in disto sloven-sko govorj&nje je velik vtis napravilo na nazofie ter z veliko zadovoljnostjo in hvaleinostjo do c\ gg. u&teljev se je ogromno Stevilo navzoSih razSlo.
Ako bi bil g. dopisnik iz trzaske okolico s svojirn dopisom 22. avgusta t 1. v „SoSiu ht 34. do danes po-gakal in tukaj navzo& bil, gotovo ne bi se izrazil, da ie v prihodnje tiste sole, katere ima zdaj okolica, bolj po-rabljajo, kakor so se do zdaj brez nobene koristi, Le ravno se plaSuje za-nje vsako leto nad 20,000 gold.
Ker se je g. dopisnik v torn obziru prevefc povrs-no izrazil in dobre in slabe v en ko§ vrgel, za to pro-sirao g. dopisnika. da bi blagovolil prvo tofko omenje-ga dopisa bolj natancno razjasniti, da ne bi vsa okolica (iuorebiti zaradi kake pokrajiue) vstevilo zanikernih priSia.
Za druge tofckc v ravno omenjenem dopisu se mu pa srcno zahvaljujemo, da so tudi on (g. dopisnik) tru-di razsirjati in spodbujati naert naScga politicnega drustva "Edinost" za trzasko okolico
Se Mvtnske doline na slov. Stajerji dnc 28. avgusta. „Uciteljsko drustvo za slovenski Stajer" bode imelo dne 5. oktobra v Celji obLni zbor.— Mi upatno, da popra-vilih na§ega drustva nij nobene zapreke, da ne bi se smelo v Colji zborovati.— Za voznjo k zbor a po Seles-nicah s znisano ceno ne namerava odbor prositi, ker se cena samo za 1(3 zniza, in ker je ta dobrota z mno-gimi neprilikatni v zvezi in zadrzki pri vozuji omejena. — Veselilo bi nas, ako bi tudi sosednji ucitelji nas po-Cestui se svojo navzofinostjo.—Pri Kranjskem uditeljstva se je v teku casa marsikaj spreobrnilo; dokaz terau je to, da na§i vrli tovarisi na Kranjskem si snujejo u&telj-ska drustva na—narodni podlagi.— Radosti nam je ra-di tega srce p .rkakovalo fiitalSi v raznih slovenskifa li-stih o mozateru postopaji nasih vrlih tovari§ev v posled-njem easu. Dobro je tako postopanje vrli bratje ; vsak naj dela za milo na§o domovino po zmoznosti, da se uresni&ijo Ivan Zupan ove besede:
BAk' si zmozen, dMaj po veliko, Ak' si zmozen manj: pa bolj malo. Pa ne delaj samo zase, Naj se tvoj napuli ne pase, Saj ti je v najveSo dtko, Ako dela§ domu v hvalo; Rojstnim tlam, ki so te izredila, Ki so v dobi nze otrocji — Kakor v maternem naroSji V blagem svojem krogu te nosila. Tedaj le vrlo naprej t Ne udajte se !—
V vinorejskera  teSaji v Mariboru je 20 ugiteljev, I 7 iz spodnjega, 6 iz srednjega   (nemSkega) Stajerja in ' 7 iz Kranjskega.—   Bralo st» je o te,m kurzu  zafietko- I ma, da je namenjen zlasti za  spodnje—Stajerske ufiite- I Ije, toda le malo so teh vzeli,   in  ufiitelje v imenitnib. vinskih   okrajih so popolnoma prezrli.— Ufeitelji  gor-njogradskega in vranskega  okraja imajo dne  81. i m. okraj. u6iteljsko   konferencijo v Mozirji  v Solskem po-slopju.— Razven drugih tofiek, katere pridejo na dnev-ni red, je tudi volitov 1 ufiiteljskega zastopnika za gor-njpgradski in 1. za vranski okraj. solski svet.—
Stajerski dezelni odbor je' rttzpisal 6 Stipendij po 500 fl. na leto za tiste ugiteljsko kandidate ali uSite-lje, kteri se hofiejo na univerzi ali tehtniki v materaa-tifino-tehnignih ali pa v natoroznanskih predmetib izo-brazevati, da potem narud6 izpit za meSSanske Sole in se zavezejo 6 let na fitaji>rskih Solah sluzbovati, Pofiit-nico na narodnib Solah na slov, Stajerju pricnejo 16. septembra in trajajo do 4. norembra.—
I)n6 18. avg. jo imola vranska fiitalnica besodo s tombolo in plesom v cast rojstva Njeg. Velifianstva prmitlega cesajja.—Zafietek je bil ob 8 uri zvefier.—
Zbralo so je tamkaj mnogo narodnjakov, posebno dijakov jo bilo mnogo, katori so nas s krasnim petjem kratkogasili.—Uzili smo res krasno 1106, kajti tiha no6 je pokrivala trudni svet; vso je bilo v okolici mirno, le hladni vetrifc je po vojicah pibljal in Sumljal, tor rnotil ponofino tihoto.—Na nobu jo svetilo tisuSkrat ti-sufi zvezdie, in posamezni poluraesec se jo nad njimi dalje pomikal in v srabemira bliidu rasvetljeval obla5i&o, ki so ga obdajali, VeSerniea je v tihi no8i fiarobno brlela" na podnebnem oboku, luna se nam prijazno sme-hijala, ter nas vabila v tilio noS, ocitaje nam, da je na svetu vse minljivo, podobno veli evetici, ki je go krasno cvetela, in je fa imola v nodrih—sladko medico v istem casu, ko so cvrste dobelice letale pri njej in sr-kale njeno medico, mej tern k<* *o ptifiico prepfivnlo mile pesniw. Zdaj pa, ko je ei, njeni kinl unifiila, ko je glavico nobesila, zdai je sama.—Ne il6i na svetu miru, leselja in srefte, pravijo podnebni sveti. — Tega dobro prep^jcani smo so sukali s krasnimi Stajerskimi devojkaml uo belega dne in tako bogovom jedno nofi zrtovali.—Savinj6ani tudi vas vrle gorilko natodnjako posnemajo, ter nabirajo milodare za m\U brato v ller-cogovini, kajti jok od Balkana:
•Gore, gore, i.vi na nogo!
NaprM maSem sin od sloge!
Bazaj, tuci,
V grob vuci
Krvoloke Slavjanahl" dobiva—odmev.—Pomozi Bog in sreca junaSkal—
Mozirski.
Politicni pregled.
Delegacije bodo sklicaue 21. t. m. na Dunaj; ministerstvo je vse potrebno pripravilo, le o zuna-nji poiitiki bo nekda molcalo in delegatom ni6 po-vedalo,  kar  je  znamenje  posebnih  diplomatiCnih
Zdaj zboruje ogrski dri. zbor; potrjuje voliive in izvolil je predsednika, 2 podpredseduika in druge funkcijonarje,—Za predsednika je izvoljen Giczy, poprejsni minister.—Prestolni govor kritizujejo opo-zicijonalni listi in pravijo, da naveda potrebe, am-pak molCi o sredstvih, kako bi s.- v okom prislo poman.jkaljivostim Kakor se slift, bode Scuyey bi-eal tudi zunanjo politiko Andrassy-ja. — Ogri bi ra-di zmanjsali skupno armado pa zvisali ono honvedov; oni  bi   radi na avstrijske stroSke postali mogoBni.
V   ministerstvu trgovine je bilo posvetovanje zarad nove colne pogodbe z Avstrijo; tudi v tern obziru hofcejo Ogri posebno klobaso.—
Iz bojiSfta smo poroCali na drngem mestu, do-staviti je se toliko, da ona vest, da bode Avstrija mar§irala na Srbsko, & knez Milan Turku napove vojsko, nij resniCna; Srbska ima pVosto roko in ce ne bode zafela vojske, je to znamenje, da §e nij pripravljena. - Sicor pa je zdaj toliko gofcovo, da je Srbija uie postavila na Tiusko mejo 70000 voja-kov in da se Srbija in Crnogora dogovarjati zarad zveze in skupne akcije.—Avstrijski poslanik v Ca-rigradu je bil pri Sultanu in mu rekol, da Avstrija z ozirom na avstrijske Slovane ne; dopusCa, da bi Tnrki iz Kleka bodili 6ez dalmatinsko zemljo v Hercegovino.—
Nem§ki cesar bode potoval to jesen v Italijo.
V  Haagu, glavnem mestu Holaudske, zboruje zdaj kongres za mednarodne pravice; zbor je skle-nil tirjatev do vseh vlad, da zni2ajo svoje stalne voj-
Na Spanjskem so Karlisti v najveCih stiskah; vladi se bo menda zdaj posreCilo zamoriti Karlisti-dno ustajo.                 _—_
Razne vestL
(W de^eln. OorlXko-Iaienbem savodw x» *|tt, honeiue) Je bila konecletna preskuSnja 1. sept. Fdele-zdo se je je prav obilno posluSalcev.— V 3 razredih je bjlo 45 de&kov in 17 deklic. V nedeljski goli S'ucencev m 3 deklice; skupaj 73 vzrejencev in vzrejenk.
(Odbor ustalev) je proglasil oklic vsein prijate-Ijem narodnega oslobodenja, v katerem opisuie straSne muke kr§5anskih Slavjanov pod jarmom stambulskih kryopivcev in poturfiencev. Glasi se takole: „Zdaj je priSel  povoljni gas, da se narod vzdigne in oslobodi,
Povsod narod vstaja s krampom in matiko proti oborozenemu in zatirajofiemu krvozeljnemu in, zatiraio-6emu Turkn.                                                                 '
Povsod se vidi volja in navdufienjo bojevati se in pravico in slobodo na§o.
Ali lafien proti nasitenemu, neoborozen proti oborozenemu in neorganiziran proti organizlranemu ne more dolgo vzdrLat! se niti obbtati, tern manje, ker borilee za soboj fiuje tuzni jok gladnih mater, revnih otrok, onemo^lih starcov in jokajocih zwn, katorjh doset tlsoS v gozdih in zunaj otocanske granicc. trpi pomanjkanje,
Tak je naS polos%aj, in tak polo^aj naroda in nje-govih vstajnikov lahko more neraile in nesrefine naslod-ke imeti. In kdo bode takrat odgovoren za tolike iz-gube narodnega imetka, kateruga zatiraloi pobero in zapalijo ter za toliko prelivanja Tcrvi ? Nikdo drug, ne-go ljudstvo samo in zastopniki srbske in hrvatskozomljo.
wKrv nije voda, ruuka nije pjesraa, vrieme nije gala".
BosniSkim ustaSem potreba je: orozja, municije, topov, izurjenih in prakticnih vodjev, in sploh vsako pomoci ravno tako, kakor filovoku sape za dihanjo, in kakor ra«ti dobrega dezja za uaprodovanje.
Glas topov bil bi pri nas glas strahu za Turko, a glas tolazbe in reSitve za vstafie.
llitro preskrbeti vstaSe s potrebnim, se pravi, da-ti jim zivljenjo in osnovati mofien temelj narodnemu oslobodonju in srefinemu zivljenju.
Zanemarjenjo, odlaSanje izgovarjnnjo na druzegu, je toliko, kakor da bi Sli Turkom na roko, da zadufie vstanek in nam imlofco Se vedja bromena.
Badi toga in v imenu va^nega narodnega podv-zetja, pozivljamo vse iskrene prijateljo Ijudskoga oslobodenja, da v vsakem mestu in mesticu, v vsakoj vasi in naselku, vsih srbskih in Slovenskih hrvatskih uokrajim, u-rede odbore in pododbore za nabiro dobrovoijnih dona-skov namreg: denarje, katere je treba hitro zhisti pribeglem ljudem v Slavoniji in Dalmaciji poslttti. (Do sedaj je v te krajo ve5 ko 80.000 du§  pribezalo.)
Karjotodaj resnobno postalo in doraslo do pofite-ncga vrliunca, naj se popritne zopet delo za predlogin za hitro pomo5 svetega in velikega narodnega podvze-tja v Bosni in Hercegovini.
Hitro naprej na posel bratje in sestre! Glas obene
na§e domovino in slobode,  glas   po&tenja   in   pravice,
glas tuzne preteklosti,  sedanjosti  in   lepse   bodo^uosti
narodne klifie vos z mocmra glasom na polje ddovanja.
Pod Kazarom nad Motajivom 1875
Odbor bosniSkih ustaSev.
(Rujnnnkn ^itaintcn) uljudno vabi k dobrodelni besedi, katero nap ran' nedeljo 12. septembra v prid ubo-gim iz Hercegovine in Bosae v Avstrijo pribeglim rod-binam, se slud»cim sporedom: Naprej, po;e mozki zbor; govor predsednikov*; Srbska popotnica, mozki zbor; Do-movina, dveterospov. PuSka naklin, mozki zbor in „De-tolja", izvirna saloigia v 1 dejanju. Po besedi, druzbe-na zabava s petjem in plssom. Zafotek to6no ob 6 uri. Slovani!
Na§i bratje na jugu bojujejo se za sveto refi wsvo-bodo in vero", njihove druzine, katere se ne morejo bojevati, pribegle s>i na na§o zemljo v zavetje pred kru-tim barbavom Turkom.
Toda te uboge druzine potrobujejo izdatne pomoSi, one potrebujejo hrane in obleke.
Prilika je ugodna pokazati nase rodo- in %rtoljub-je,— pomagajmo vsak  po svoji mofi.
Oni P. T. gospodjo in gospe pa, kateri bibiii za-drzani se vdeleiiti dobrodelne besede, proSeni so naj-uljudnejSe, nrtj blagovolijo namenjeni dar do 15. t. m. odboru Citalnice poslati. Vstopnina za osobo je 30 n. kr. Vecji darovi se glede blagega ino vaznega namona hvalezno iprejm6.                                            Odbpr.
Hrc«Koviace) se bodo zacele naprav-Ijati besede po GoriSkem.—V Solkanu bo v kratkem v ta namen velik pies; v Dornbergu beseda, v Tominu be-seda in v Vipavi napravi tudi eitalnica velik koncert. To je vse hvalevredno; naj posnemajo Se ostale Sitalnice ta lep izgied in naj rodoljubje ne izpuste nobene prili-ke, pri vsakem druStvu naj se sporainjajo ubogih bra-tov! — (Pa SeXanci?!!!)
(ir Vnta; se je osnoval podporni odbor za Hrco-govce; na eelu mu je znani bogati rodo^ub Franc Ka-lister.—Tudi v Ljubjjani je vlada dovolila nabiranje da-rov in se je tarn osnoval poseben odbor.
(IVAdalJe so darovatl sa Hcroegovln«Ue alrote.)
V Gorici:g. France  1  gl.,. ig. I.   Widmar v
Lokvi 1 gl.,   V Solkanu: G. N. Z. 50 s.,  Mihvoj
1 gl. 22 s., Bratu2 1 gl., Makuc F. I gl., I. P. 8 gU
V. S, 1 gl., CiSigoj Joze 1 gl., GabrijelSifi And. zupan
E
1 gl., Makuc Karol 1 gl, EoiK JoSe1 gl., 1MB* Jakob 30 s., Kernel Ant. 20 s., Draseek Fr. 20 s., AM *V Makuc Anton 1 gl, Komel Anton 1 gl, Konwili Jakob 50 s.t Komavii Ant 1 gl. Haraver Ja-JfSili Gr^or 50 s., Makuc Janez 60 s Jug A*%X Ceme Ant 20 ... MarusiS Joze 50 s. Fero 1 gl   N. ». 1 gl.. »obro misleS 1 gL.Vuga M, 30 s.r
^lataU^pet^anko fidW * *-** oar, duhoven v penz. 40 kr.f A. Kustrin 10 ta., Ivan C 20 kr., Zidrc z Morskega 20 kr, Josip Draicek 60 kr, Zidarifi kova5 20, Janko Vuga 20 kr., Jernej Cernovic 30 krM Skupaj 2 gl. 45 kr.,
V 0 e r k n e m: Fr. Bevk 50 kr., Jereb 30 kr. M. Godec 10 kr., Ivan Kosmac 30 kr., Jane* Jurman 20
L Breje toz 20 kr., Pirih 10 krM Bukovsk, I gl, Jaile* Kafol 1 gl, Peterneti 30 kr, Starraan 20 kr. -
SkUpainogpr«atelJ8ko druStvo pri Korlaeu v Vipavi8g, /¦• UorMlM) je Sel mladenic v Hereegovino ; starSt <m> telegrafirali na oblastnue v Dalraacijo, da bi g' poiskale iH nazaj poslale, a oblastnno so starSem svetovale, naj so rajso obrnejo do komiteja v Kotor. lo so starsi storili, komite jo pisal insurgentom v saino-stan Duie, na kar so insurgonti niladenca nazaj pnpe-Jjali v Kotor in po komit«jn sopet stariseiu v Trst po-
slali in izrofiili, -                 ...«-.•   •  is   »,«
Nek garibaldinski stotmk ix Korouna je tmli hotel k insurgentom; a na raeji dalmatinski so njega in drngove ustavili zandarnii; slotnik pa je z revoKorjein ubil povoljnika patrol, na kar so ga drugi zan-tarmi vjeli Hi pripeljali sodniji v Kotor. Stotnik je hotel kay-cijo poloiiti, da ga spuste iz jeee, sodnija nij hotola in tako mora ostati v zaporu, dokler bode postavljen pred porotnike.
,'V Hcrce*«vmo) je slo ale nekoliko goriskih tr-zaskuVin kraujskih Slovencev in tudi iz Vidma in dru-gih krajev ltalije je odslo mnogo biv§ih Garibaldinov na bojiSce,— Mnogi se nekda §e odpiavljajo na oihod.
(tninU<era«vo poijeilehtwa) je razpisalo 3 Sti-pendijo po 400 gld. za visoko kraetijsko Solo na Dunaji. - Prosilci raorajo poloziti svoje proSnje do 15. t. m. m r6ktoratu visoke Sole.— NatanjSnejSi pogoji se len-w zvedo pri kmetyskera draStvu v Gorici.
(l»orot«» •odniJ«). Vdova Tonin, zatozena, da je umorila svojega raoza, nij bila kriva spoznana umo-ra, arapak prestopka, proti varnosti zivljenja in obsoje-na na 6 mesecev zapora. Danes Se traja obravnava proti Alojziju Knezu iz Stverjana, ker je ubil Aatona Ma-cuSa z bodcdom; drz. prardnik prcdlaga, da se spozna Kneza krivega uboja po § 140 k. zak. in da se kaznu-je po § 142.
( Vrtotovljeale IjablJaMtke^a baeBu-tUof«) dr. Janeza Zlatousta FogaCarja se je vrsiio v nedeljo 5. t m. v ljubljanski veliki cerkvi; nazogi so bili gorigki nadskof, kateri je konsakriral novega skofa, po tern tr-zaski, celovSki in mariborski skof in kakih 150 drnzih duhovnov ; nadalje vsi nacelniki dezelnih, politiskih, sod-nijskih in vojaskih oblastnij in velika mnozica Ijadstva iz celega Kranjskega.— Po dovrseni cerkveni slavnosti bil je slovesni obed za 160 odlicnih gostov v gkofiji, v semenis5u pa drugi obed za nizo duhov.^ino. - Novi §kof je isdal pastirski list, ki je pisan v jsiko porairlji-vem duhu in posebno duhovnike opominja, naj defajo na Solskem polji. — Nas knezo-nadSkof je odsel na Go-renjsko v svoj rojstni kraj Radolca, kder nij bil nze 40 let.
(Besed* v vipavsbi citalnlci)   8.   t. in. je bila
mocno obiskana tudi od mnogih tujih gostov. 6. Silvester in gosp. GotiLeva sta si delila iavorike ve5era ; g. Silvester je kaj izvrstna raoc, ki dela vso cast vipav-skemu odru.
(Tatvina.> Neki fiuancar prisedSi te dni na Ko-bariSko posto, vidi na mizi pismo se 100 forinti in si je samovlastno prisvoji. Bankovec od 100 f. skrije v klobuk, pismo pa unici. Po odhodu financarja po§tar prestrasen zapazi,da mu maojka pismo, hiti k zandar-mom, kateri se podajo tekoj za financarjem; nasli so Se 68 f. katere je tudi v klobuku skrite imel, zvezali so gain vGorico k pravici odpeljali
(OBesii «e je> v javnem vrta goriskem v nedeljo zjutro neki ko&jaz iz Trsta. Kakor pravijo, pode-doval je 8000 f., s temi je nobel zivel, a ko so mu po-Sli, prisel je v Gorico, si za ostale mu §e novce vrv ku-pil in se v javnem vrtu obesii.
la Stfarega mesta <Cedml) se nam poroca: V pondeljek zjutraj ob 2 uri smo naSIi posestnika Antona Pirioni-ja mrtvega pred svojo lastno hisc. Nesrecm-za je po nocJ umorila neznana roka. Obstreljcn je bil na hrbtu in v ustah, poleg tega je bil so mocno ranjen na vra-tu z nozem, ter imet je vso glavo razbito. Okradenje bil vsega, kar je imel pri sebi; namreS 2 mejnici po 2000 italj. lir, 100 Iir gotovine in zlato uro. Banjki je bil ozenjen, ter je zapustil vdovo in onega sina. Sa-mi se, da je dovrseni umor ma^evaoje v«led sUirega sovradtva.—
(¦a«aj« «»Mi.) y Znbcih je bil te dni hud boj; 700 sstasev se je bojevalo proti 3000 Turki, ki so imeli se seboj tudi eno baterijo. Turki so zgubili 200 mrtvih in so veS ranjenih, mnogo jib je priSIo v roke ustaseia, ostali so bezali na vse strani. To vse poroca Narod in nam je tudi dosei enak telegram.
Bolgarski vojvoda Filip je v Odesi nabrai 400 pro-stovoljcev, s kateiini odrine v Bol^irijo, da zaene in za-neti upor mej Bulgari. — V Bosui je upor §e le prav zacel.                                                               .
Kristjanje so se ve&nom a vmakuili v gore, da se tarn organizujejo in po torn ob pravem easu vdarijo na Turcina.—Iz Srbije pa zaporedoraa dohajajo Sete~do-bro oborozenih prostovoljcev. — Srbska vlada sama jih preskrbljuje a orozjem in streljivom.     --------------------
Poslano/)
v LjuHjani 6. septembra 187S,
Pritozba g. dopisnika iz Rend v listu Soce st. 35, bilabiopravieena, ako bi mogoge bilo, s posobnih do-mneih nioci za nabiranje zavarovaneev dobiti.
Ker pa to pomnogih skusnjah ni mogoce, smo se za ta posel gospoda E. Adierja posluzilt in nv brez vspeha, kajti ze v preteklem inesecu je on za na§ zavod toliko zavarovaneev po Goriskem nabrai, da dotiena eno-letna premija za ogenj f. 64. L3 kr. in zavarovanje na zivljenje f. 15828 kapiiala znasa.
Gospod E. Adler je res po rodn Netnec, alt za omenjeni posel jako sposobem, tedaj prosinio rodoljube po Goriskem in KoroSkctn, da ga pri vsaki prtloznosti podpirati blitgovolijo. Ako se pa kak domaSiu za fa posel sposobon pri nas oglasi, ga bodemo z radostjo sprejeii
Toliko v pojasnjenje g. dopisniku iz Rene. Bavnateljstvo banke Slovcnije.
*) Urednistvo nij odgovomo ne za oWiko ne za zadriaj.
Oglsus.
Star^f  pozor!
S 16. oktobrom zacno takajSna e. kr. priprav-nica svoje di-ugo Solsko leto. Kakor mano, je naraen te Sole, prevelikemu ponmnjkanju Ijudskih uditeljev v okom priti. Do sedaj je moral vsak, kdor je hotel stopiti v uCiteljsko ijsobraz'evalisc'e, naj manj spodnji giranazij ali realko dovrSiti, zdaj nij tega ved treba, ampak popolno zadostuje, Ja eno leto to pripravnico z dobrim uspehom obisknjt* in po f restanem sprejeni-nem izpitu se sprejrne y izobra^eyalis<5e. Pogoji za sprejem v pripripravnico so : 1. dovrseno 14. lefco; 2. telesna sposobnost in nravna nepoK?arjeno>t; 3. odpnstno spriceyalo Ijndske ali me§ganske Sole. Spre-jemajo se dedki in deklice in sicer vsak dan od denasnjega dne zaLen§i do 16. oktobra ustmeno in pismeno pri podpisanem voditeljstvn. Pridni ufienci dob'g 50 gold, drzavne stipendije. Ta sola uy na-menjena le za okolicane,ampak ravno tako za Era-Sevce in Yipavce in sploh vsaeega, kdor se hode oglasiti. 2eleti bi tedaj bilo, da bi se mnogo mla-diue ndelezllo.
Y Proseku, IT. avgusta 1875. Voditeljstvo c. kr. pripravnice.
C. k. minister8tvo za kmetystro je tri stipendije po 400 gold, za dijake na visoki kmetijski Soli na Bn-naji. ProSnje se imajo podati do 15. septembra t. 1. — Program vsakdo laMo pregleda v uradu e. k. kmetijskega drngtva v Gorici.
¦BERimSAJffiMSTAffiEi
Sedemnajstega septembra tek. (eta bode v IMabreiini somenj. Somenj je bi. tukaj zmerom prav ziyahen bodisi glede krojnega blaga, jestvin, sploh sadja, pohigtva, vinskega posodja in sicr^njega lesu kakor tudi glede kup6ije z zivino. Podpisano zupanstvo se torej uadeja za gotovo, da prijdejo v obilnem stevilu g g. prodajalci in knpovalci ta dan poSastit NabreziDo^ ki je bode vesela in odknto sreno sprejela.
Nabre^insko znpanstvo 6. avgusta 1875. Janez Caharija. zupan. 1. r.
Naznanjam si. obfiinstvu, da v svoji ze davno znani klju(v;avni('arski dolalnici na Placati §t. 36 (pri Kurtellnu) izdelujem in predelujem vsakoverstne tehtnice po novem sistemu izlijvam tehtne biite in de-lam metricno mere.
Jtokop OI>lak.
Nova Gradenska cerkev pri sv. stopuicah v Mirnem sozidana s prostovoljnimi doneski mnogih silno potrebuje zvonov, kateri se samimi podpisi, to je brez gotovega denara ne bodo tudi prihodnjo septembersko kvaterno aedeljo postavljeni.
Pro^eni so torej vsi tisti, ki so podpjsali ali podkrizali, da bodo 7 pefcih letih po 20 soldov na leto darovali za nove zvonove, da bi zdaj, ko je uze preslo 5. leto, poslali denar ali fajmoStru, 6, g. Janez-u K. Blerii5-u ali pa kaplanu, 6. g. Car-li-n v Mirno,
V Mirnem 2. julija 1875.
Oskrbuistvo cerkve gradenske.
ill
h
a.g.1
'L>
S > •2«
I
i
Pod garancijo, popolnoga sUnovitnega uspehft.
Gotovo pomod
vrsih le tako tQimmh. slucajih br«»« lujelt-eij in iiv«iri» srebra ali jtida dodelijo tako zvani imenitni
PREPARATES M1NERALSS'
t z?ezi z Gclantine-Matico,
in sicer doza I. pri sifiliticnih boleznili, zastara-iem toko, Strikturah, izpalinjenah in ranah na nosa v tistih in vrata.   Cenii f. '5. a. vv.
Dora IL pri raoSki slabostt (Impotonz) posebno kot naslodek onanije, epilepticnih napadih, susici hrbtauca i.t.d. CJeaa f. 10.—a. 7.
Konecno doza III pri zenskih bolczaih, belera toka, zaostajanjem eilcenja, nerodovitnoati zlatenci. primankanju krvi, slabosti telesai in dn-ievni i.t.d. Cena f 5.—a. v-
Omenjeni leki, katerih raba je prat lahka iobh se nepokvarjeni po
Speditions-Comtoir fUr  Export-rtikel
Berlin, C, Breite Strasse 12.
Posiljatev in dopisovanje natanjeno in tajno. Pn narodbi naj se blagovoljno popiSe bo ezen    Povzetja   Avstrijo nijso dopuS6ena.
•wpdsn BSan^fAoa^s «San[odod 'ofpaBiBS poj
W
•21
% « I
H
Janez Kersovani
civilni inienir
je odprl svojo pisarno v G o r i c i Contra-da Mnnicipio (magistratni uliei) st.391 v. I. nadstropji: PriporoCa se si. obftinstvu za v s a t e h n i 6 n a dela, to je razne stavbe, ceste, mostovei.t.d. za izdelovanje nacrtov, prora^unov in nadzorovanje pri raznih stavbah, s kratka za vsa opravila, ki spadajo v inzenirsko stroko, obljubuje hitro, natanj6no in cono postrezbo strank.
1!
Lastaik  YIKTOR DOLENECIzdavatelj in za nredniStvo odgovoren: ALOJZTJ VALENTINClC.   - Trskar: PATEE^OLLI v Gorici.