GEOLOGIJA 45/2, 433–438, Ljubljana 2002 Rastlinski fosili v karbonskih plasteh na trasi avtoceste pri Bizoviku Plant fossils in the Carboniferous beds of the motorway route at Bizovik Tea KOLAR-JURKOVŠEK & Bogdan JURKOVŠEK Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana; tea.kolar@geo-zs.si, bogdan.jurkovsek@geo-zs.si Klju~ne besede: paleontologija, fosilna flora, zgornji karbon, Posavske gube, Slovenija, naravna dedi{~ina Key words: paleontology, fossil flora, Upper Carboniferous, Sava folds, Slovenia, natural heritage Kratka vsebina Raziskava fosilnih rastlin, ki so bile izkopane ob izgradnji vzhodne ljubljanske avtocestne obvoznice pri Bizoviku je pokazala, da so se podobne rastline pojavljale na enotnem evroameri{kem floristi~nem obmo~ju, ki je v zgornjem karbonu zavzemalo ozemlje dana{nje Severne Amerike in preko Evrope segalo {e v Azijo. Najdena fosilna flora pripada praprotnicam (Pteridophyta), ki jih zastopajo presli~evke (Equisetopsida), lisi~jakovci (Lyco-podiopsida) in praproti (Polypodiopsida). Med golosemenkami (Gymnospermae) so zastopane pteridosperme (Pteridospermopsida) in kordaitovci (Cordaitanthales). Abstract Study of fossil plants that were found during construction work of the Eastern Ljubljana motorway at Bizovik demonstrated that similar plants flourished in the uniform Euro-american floristic area that extended in the Late Carboniferous from the present North America across Europe to Asia. The collected fossil flora consists predominantly of Pteri-dophyta, represented by Equisetopsida, Lycopodiopsida and Polypodiopsida. Gymno-spermae are also present, represented by Pteridospermopsida and Cordaitanthales. Uvod Na {ir{em prostoru Posavskih gub tvorijo paleozojski klastiti trojanske in litijske antiklinale podlago plitvomorskim (platformskim) karbonatom Zunanjih Dinaridov. Osnovni litolo{ki ~leni so kremenov konglomerat, ki lokalno vsebuje tudi apnen~eve prodnike, kremenov pe{~enjak, meljevec in glinasti skrilavec. Pri izgradnji ljubljanske vzhodne avtocestne obvoznice na odseku med Bizovikom in severnim portalom predora pod Golovcem (sl. 1) se je ponudila prilika, da na osnovi rastlinskih fosilov preverimo starost super-pozicijske podenote b2, v katero je Mlakar (1987) uvrstil {tevilne debele sekvence iz raz-li~no zrnatega bolj ali manj sljudnega kre-menovega pe{~enjaka, ki se mu lahko v omejenem obsegu pridru‘ijo {e konglomerat, me-ljevec in glinovec. Najbogatej{e nahajali{~e rastlinskih fosilov je bilo odkrito na zahodnem podro~ju Dobrunjskega hriba pri vasi Bizovik ( K o -lar-Jurkov{ek & Jurkov{ek, 2002) v 20 cm debeli plasti sivo rjavega meljevca s strmim vpadom proti severovzhodu (18°/65°). Plast z rastlinskimi fosili se je v smeri proti vzhodu, proti notranjosti hriba postopoma tanj{ala, isto~asno pa se je zmanj{evala tudi vsebnost rastlinskih ostankov v njej. V bogati zgornjekarbonski zdru‘bi prevladujejo Sl. 1. Najdi{~e karbonske flore (to~ki 1 in 2) na ljubljanski avtocestni obvoznici pri Bizoviku. 434 predstavniki rodov Calamites, Neuropteris in Linopteris, medtem ko se rodovi Lepi-dodendron, Sigillaria in Cordaites redkeje pojavljajo. Drugo nahajali{~e je neposredno pred severnim portalom predora pod Golovcem. Vzorci ~rnega, zelo drobnozrnatega pe{~e-njaka, meljevca in muljevca iz vrtin za pilotno steno so vsebovali slab{e ohranjene rastlinske fosile, ki so ve~inoma pripadali rodu Calamites. Glede na mo~no izra‘eno tektoniko med obema nahajali{~ema in njuno na videz razli~no litolo{ko sestavo obstoja mo‘nost, da plasti pred predorom Golovec spadajo v katero drugo Mlakarjevo super-pozicijsko podenoto, morda v b1. Dosedanje raziskave paleozoika Posavskih gub Sedimenti mlaj{ega paleozoika, ki izda-njajo v {irokem pasu med Ljubljano in Pol-{nikom, so bili dolga leta predmet podrobnih paleontolo{kih, sedimentolo{kih in strukturnih raziskav. Na njih so temeljile razli~ne, marsikdaj nasprotujo~e si interpretacije o natan~ni starosti, sedimentacijskem okolju in o strukturni zgradbi t. im. permokarbon-skih plasti Posavskih gub. @e v devetnajstem in na za~etku dvajsetega stoletja so v teh plasteh odkrili ostanke fosilne makroflore (Morlot, 1850, Hauer, 1851, Lipold, 1857, 1858, Tornquist, 1929, Rakovec, 1932). Leta 1955 je Rakovec zapisal, da obravnavane klasti~ne plasti pripadajo sred-njekarbonskemu delu “hochwipfelskih skladov”, medtem ko je Ramov{ (1965) menil, da je ve~ina “hochwipfelskih plasti” Posavskih gub permske starosti in sicer iz trogko-felske stopnje. O trogkofelskem konglomeratu pri Podlipoglavu sta kasneje pisala {e R a -mov{ in Jurkov{ek (1976) in Ramov{ (1990). Premru (1983 a, b) se je na Osnovni geolo{ki karti 1: 100.000 (list Ljubljana) problematiki natan~ne starosti ~lenov paleo-zojskih plasti izognil s prevzemom med geologi ‘e udoma~enega imena “permokarbonske plasti” ter jih uvrstil v karbon in spodnji perm. Sledilo je obdobje {tevilnih novih najdb rastlinskih fosilov na prostoru med Ljubljano in Pol{nikom (Kolar-Jurkov{ek & Jurkov{ek, 1985, 1986, 1990), s katerimi je bila v nekaterih nahajali{~ih z bolje ohranjenimi fosili dokazana zgornjekarbon- Tea Kolar-Jurkov{ek & Bogdan Jurkov{ek ska starost plasti, ki je in {e vedno zbuja dvome o paleontolo{ko dokazanem zgornjem karbonu ali natan~neje westfaliju A (Ra -mov{ , 1993). ^eprav ta raziskava ni posegla na pod-ro~je strukturno-tektonske problematike, je potrebno zapisati, da je pas nagubanih kamnin med Ju‘nimi Alpami in Zunanjimi Di-naridi ob srednjem toku Save ‘e Kossmat (1913) imenoval Savski sistem gub. Deset let kasneje je Winkler (1923) prvi uporabil ime Posavske gube, ki se je obdr‘alo vse do danes. V drugi polovici dvajsetega stoletja je sledilo obdobje intenzivnega prou~evanja strukturno-tektonske zgradbe Posavskih gub. V strokovni literaturi se je uveljavila delitev na vzhodni in zahodni del, za~elo pa se je tudi intenzivno prou~evanje zgodovine in dinamike njihovega nastanka. Na osnovi vseh dotedanjih spoznanj in podrobnih lastnih raziskav je Mlakar (1987) predstavil svoj prispevek k poznavanju geo-lo{ke zgradbe Posavskih gub. Zapisal je, da paleozojsko skladovnico lahko razdelimo na tri superpozicijske enote prvega reda, ki bi lahko predstavljali tri formacije ali pa ~lene iste formacije. Problematika paleozojskih plasti je bila kasneje {e nekajkrat obravnavana, predvsem v zvezi z orudenjem v okolici Litije (Mlakar, 1994, Mlakar et al., 1993). V devetdesetih letih preteklega stoletja je bilo tiskanih {e nekaj odmevnih preglednih ~lankov, ki odpirajo nove poglede na poznavanje geolo{ke zgradbe Posavskih gub in njihov strukturni pomen na stiku med Ju‘-nimi Alpami in Zunanjimi Dinaridi. Novost predstavlja predvsem Placerjevo delo (Placer, 1999 a), v katerem ume{~a Posavske gube v trikotnik med Periadriatsko, Idrijsko in Srednjemad‘arsko tektonsko cono. Placer meni, da se je v trikotnem segmentu med Idrijsko in Srednjemad‘arsko tektonsko cono, imenovanem Savski kompresijski klin, ustvarilo polje pove~anih normalnih napetosti v smeri sever – jug, ki je povzro~ilo nastanek Posavskih gub v smeri vzhod – zahod. Prvotno raz~lenitev na zahodne in vzhodne Posavske gube je dopolnil z ugotovitvijo, da zahodne Posavske gube v strukturnem smislu ne obstojajo. Posavske gube so po njegovi interpretaciji sinonim prvotnih vzhodnih Posavskih gub. Za rekonstrukcijo sedimen-tacijskega prostora v mlaj{em paleozoiku pa je pomembno, da “permokarbonske” plasti zahodno od Ljubljanske kotline le‘ijo v Tr- Rastlinski fosili v karbonskih plasteh na trasi avtoceste pri Bizoviku 435 novskem pokrovu na mezozojskih plasteh Zunanjih Dinaridov, medtem ko enake plasti vzhodno od Ljubljanske kotline le‘ijo v podlagi mezozoika (Placer, 1999 b). Rezultati raziskave bizovi{ke fosilne flore Raziskano zdru‘bo iz karbonskih plasti pri Bizoviku sestavljajo praprotnice (Pteridophy-ta), ki jih zastopajo presli~evke ali ~lenovke (Equisetopsida ali Articulatae), lisi~jakovci (Lycopodiopsida ali Lycopsida) in praproti (Polypodiopsida, Pteropsida ali Filicopsida) ter golosemenke (Gymnospermae) s predstavniki pteridosperm (Pteridospermopsida ali Lyginopteridopsida) in kordaitovcev (Cor-daitanthales). Med pogostej{imi fosili so odtisi debel ka-lamitov, pri katerih prevladujejo alternira-jo~a rebra. Nekatere prisotne kalamitne oblike (Calamites cf. ramifer Stur, C. cf. roe-meri Goeppert) ka‘ejo dolo~ene zna~ilnosti mezokalamitov, pri katerih se pred izumrtjem v spodnjem westfaliju pojavi pove~ano {tevilo alternirajo~ih reber, podobno kot pri drugih vrstah rodu Calamites, ki so prevladovale v westfaliju (Josten, 1991). Vrsti C. suckowi Brongniart in C. undulatus Sternberg imata podoben in {irok stratigraf-ski razpon ter zato nista pomembni za stra-tigrafijo, vendar sta obe dobro poznani kala-mitni vrsti evroameri{kega obmo~ja, kjer sta najbolj pogostni v westfalijskih plasteh (Jo-sten, 1962, 1991). Obe vrsti rodu Lepidodendron (L. aculea-tum Sternberg in L. lycopodioides Sternberg) sta zelo pogosti v zgornjem karbonu in se pojavljata v plasteh westfalija A do C. Vrsta L. aculeatum se prvi~ pojavi ‘e v na-muriju B, medtem ko so v namuriju zabele-‘eni le posamezni primerki vrste L. lyco-podioides (Josten, 1962, Remy & Remy, 1977). Rod Sigillaria, ki je predvsem zgornjekar-bonski in dosegel vi{ek razvoja v westfaliju A, B in C, je v raziskani zdru‘bi razmeroma redek. Stanje ohranjenosti ne omogo~a na-tan~ne dolo~itve. Vsi primerki pripadajo skupini rebratih sigilarij Rhytidolepis. Predstavniki te skupine so bili najdeni zlasti v plasteh namurija B do stefanija (Amerom et al., 1984). Dva primerka kon~nega dela mahal pripadata rodu Pecopteris. Eden od teh je za- radi nejasno vidnih podrobnosti dolo~en na stopnji rodu, drugi z razmeroma majhnimi listki je pripisan vrsti Pecopteris (Senften-bergia) cf. plumosa (Artis) Brogniart, ki je poznana iz plasti namurijske B do westfa-lijske C starosti (Remy & Remy, 1977, Josten, 1991). Drugi najdeni deli mahal imajo slabo vidne podrobnosti (Eusphenopteris sp. in ? Mariop-teris sp.). En primerek rodu Eusphenopteris smo primerjali z namurijsko-westfalijsko vrsto E. hollandica (Gothan & Jongmans) in westfa-lijsko vrsto E. nummularia (Gutbier) Novik (Amerom, 1975). Med razmeroma pogostimi pinulami nev-ropteridov se pojavljajo oblike s pernato in mre‘asto nervaturo. Ugotovljene so naslednje oblike: Neuropteris tenuifolia Schlotheim, Neuropteris sp., ? Neuropteris sp., Linopteris neuropteroides (Gutbier) Zeiller in Linop-teris sp. ali Reticulopteris sp. Obe dolo~eni vrsti sta westfalijski, vrsto N. tenuifolia navajajo kot zelo pogosten in splo{no raz{irjen fosil ponekod v zahodni Evropi (Crookall, 1959, Josten, 1991). Kordaitovci so zastopani z odtisi listov (Cordaites cf. principalis (Germar), Cordai-tes sp.) in vej ali debel (Cordaicladus sp). Vrsta C. principalis zaradi velikega strati-grafskega razpona, ki po Jostenu (1991) sega od namurija do spodnjega perma, ni stratigrafsko pomembna. Starost dolo~ene zdru‘be je mogo~e za-klju~iti na osnovi stratigrafske raz{irjenosti posameznih vrst, med katerimi sta dve nev-ropteridni vrsti (N. tenuifolia in L. neurop-teroides) ter vrsta L. lycopodioides; vse tri se pojavljajo samo v westfaliju. Razen tega sta dve vrsti, sicer dolo~eni s cf. (P. cf. plu-mosa in L. cf. aculeatum), predvsem west-falijski, ~eprav se pojavita ‘e v namuriju. Glede na celoten sestav zdru‘be in prisotnost tudi nekaterih mezokalamitom podobnih oblik, je mogo~e sklepati na spodnji del west-falija. Po mnenju Jostena (osebno sporo~ilo), je zdru‘ba verjetno westfalijske A ali B (morda {e spodnji del C) starosti. Primerjava z drugimi nahajali{~i paleozojske flore v Posavskih gubah V starej{ih pisnih virih iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja so najdbe paleozojske flore iz Posavskih gub le ome- 436 Tea Kolar-Jurkov{ek & Bogdan Jurkov{ek njene. Tudi materialnih dokazov ve~inoma ni bilo mogo~e preveriti. Iz glinastega skrilavca Ljubljanskega gradu sta bili zabele‘eni dve najdbi rastlin, katere je dolo~il Ettings-hausen kot Neuropteris tenuifolia Schlotheim in Pecopteris antiqua Ettingshausen (Morlot, 1850, Hauer, 1851). Lipold (1857) je iz pe{~enega skrilavca Ljubljanskega gradu omenil rastlinske ostanke rodov Calamites in Equisetites, ob poti iz Ljubljane na Rudnik pa primerek Noeggerathia n. sp., ki ga le dolo~il Ettingshausen (Lipold, 1858). Zaradi razmeroma ozke stratigrafske omejenosti le na westfalijske plasti, je pomembna predvsem vrsta N. tenuifolia, ki je prisotna tudi v fosilni zdru‘bi pri Bizoviku. Rastlinske ostanke, predvsem sigilarij in kalamitov, so na{li tudi v okolici Litije. Tornquist (1929) jih je omenil iz antra-citne le~e v rudi{~u Zavrstnik, Lipold (1858) pa je navedel vrsto Calamites com-munis Ettingshausen iz Spodnjega Mamolja. Leta 1932 je Rakovec v razpravi “H geologiji Ljubljane in njene okolice” podal pregled dotedanjih najdb paleozojske makroflore iz okolice Ljubljane. Iz slovenskega prostora so v literaturi omenjene {e najdbe flore iz javorni{kih skladov Karavank (Stur, 1886, Salopek, 1928, Tak{i}, 1947, Ramov{, 1978, Pav{i~, 1995). Iz nahajali{~a Planina pod Golico je Tak{i} (1947) dolo~il petnajst razli~nih vrst in floro uvrstil v najvi{ji nivo westfalija D oziroma v spodnji stefanij. Ta nahajali{~a vsebujejo mlaj{o floro in le‘ijo v Karavankah na prostoru tektonske enote Ju‘nih Alp, zato direktna primerjava z raziskano floro pri Bizoviku ne pride v po{tev. Rastline “ortne{kega paleozoika”, ki le`i na ozemlju med Gorskim Kotarjem in Posavskimi gubami, torej v Zunanjih Dinari-dih, doslej niso bile podrobno raziskane. Ve-~ina tamkaj{njih raziskav se nana{a na morsko floro in favno iz karbonatnih kamnin, ki jih Ramov{ uvr{~a v trogkofelsko formacijo srednjepermske (Ramov{ & Kochan-sky-Devidé, 1965, Ramov{ & Sie-verts-Doreck, 1968) oziroma spodnje-permske starosti (Ramov{, 1978). Ob izkopih za nove rezervoarje goriva leta 2001 se je pokazalo, da apnen~eve ~eri pripadajo velikim olistolitom znotraj paleozojskih kla-sti~nih kamnin. Iz klasti~nega zaporedja pri Ortneku Šlebinger (1951 – glej Ramov{ & Kochansky-Devidé, 1965) omenja vrsto Calamites suckowii Brongniart, ki je znana tudi iz Posavskih gub, vendar kot izolirana vrsta nima posebne stratigrafske vrednosti. Stratigrafski razpon te vrste sega od westfalija A do perma (Remy & Remy, 1977). Med novej{imi biostratigrafskimi raziskavami v Posavskih gubah med Jan~ami in Pol{nikom je bila mladopaleozojska makroflora najdena v ve~ kot {tiridesetih naha-jali{~ih, zlasti v okolici Zavrstnika in na Ma-molju. Na osnovi ugotovljenih rastlinskih fosilnih zdru‘b je bila dolo~ena za ve~ nahajali{~ raziskanih na prostoru Posavskih gub v osemdesetih letih preteklega stoletja (Kolar-Jurkov{ek & Jurkov{ek, 1985, 1986, 1990) namurijsko-westfalijska A in westfa-lijska A starost plasti. Na namurijsko-westfalijsko A strarost ka‘e tudi vrsta Sigillaria elegans (Sternberg) Brongniart, ki je bila ‘e pred desetletji najdena pri litijski predilnici. Zaradi nizkih listnih brazgotin je primerek identi~en s S. elegans Sternberg sp., var. semipulvinata Kidston pro sp., ki jo je opisal tudi Croo-kall (1966, 367-369, tab. 83, sl. 3-9). Vrsto S. elegans navajajo kot najbolj zna~ilno in raz{irjeno v karbonskih premo{kih bazenih Evrope (Crookall, 1966), njen stratigraf-ski razpon je od namurija C do westfalija A (Remy & Remy, 1977). V severni Franciji ista vrsta dose‘e najve~jo pogostnost v west-faliju A ( L a v e i n e , 1987), D o u b i n g e r in sodelavci (1995) pa navajajo, da se v zahodni Evropi vrsta pojavlja v spodnjewestfalijskih plasteh. V Porurju sigilarije niso tako {tevilne kot drugod, vendar je med njimi v westfaliju A najpogosteje zastopana prav S. elegans (Jo-sten, 1962). Namurijsko-westfalijska A starost je bila ugotovljena {e v nekaterih na-hajali{~ih Posavskih gub. Zdru‘be v teh nahajali{~ih sestavljajo naslednji elementi: Lepidodendron cf. aculeatum Sternberg, Le-pidodendron sp. (Aspidiopsis), Sigillaria sp. (Syringodendron – Rhytidolepis), Stigmaria ficoides var. undulata Goeppert, Calamites haueri Stur, C. roemeri Goeppert, C. cf. ci-stiiformis Stur, Calamites sp. (Kolar-Jur-kov{ek & Jurkov{ek, 1990). Zdru‘bi karbonskih rastlinskih fosilov iz nahajali{~ Zavrstnik 1 in 2, ki le‘ita zahodno od vasi Zavrstnik, sta bili doslej znani kot najbogatej{i in najbolj raznovrstni zdru‘bi westfalijske A starosti Posavskih gub ( K o - Rastlinski fosili v karbonskih plasteh na trasi avtoceste pri Bizoviku 437 lar-Jurkov{ek & Jurkov{ek, 1985, 1986, 1990). V njunem sestavu se pojavljajo predstavniki rodov Lepidodendron, Sigilla-ria, Stigmaria, Calamites, Equisetites, Trigo-nocarpus in ? Carpolithus. Starostna opredelitev plasti obeh nahajali{~ sloni na prisotnosti mezokalamitnih vrst, katerih zgornja meja pojavljanja je v westfaliju A, ter prisotnosti vrst Sigillaria boblayi Brongniart in S. mamillaris Brongniart, ki se prvi~ pojavita v westfaliju A. Sedimentacijsko okolje plasti s fosilno floro pri Zavrstniku ni natan~no razlo‘eno. Ugotovljeno je bilo le to, da je rastlinske ostanke v enem od poplavnih obdobjih prinesla reka. Na osnovi kaoti~ne razporeditve rastlinskih odtisov je bila izklju~ena njihova avtohtonost, vendar pa je glede na dobro ohranjenost nekaterih drobnih struktur mo-go~e sklepati, da rastline niso pretrpele pretirano dolgega transporta (Kolar-Jur-kov{ek & Jurkov{ek, 1986). Fosilna flora iz gradbi{~a vzhodne avtocestne obvoznice pri Bizoviku je na splo{no zelo podobna flori iz doslej znanih nahajali{~ Posavskih gub, le da vklju~uje tudi pteri-dofile. Skupina pteridosperm je bila ‘e prej znana v sestavu zdru‘be pri Zavrstniku, kar dokazujejo najdbe semen Trigonocarpus, pi-nule pa se v bolj grobem pe{~enem sedimen-tu niso ohranile. Podobnost “bizovi{ke flore” z drugimi nahajali{~i v Posavskih gubah je tudi v prisotnosti mezokalamitnih oblik, saj sta bili dve vrsti ‘e prej znani iz tega prostora (Calamites ramifer, C. roemeri). Skupni rodovi so tudi Lepidodendron, Sigillaria (predvsem skupina Rhytidolepis), Stigmaria in Cordaites. Klasti~ne karbonske kamnine enote a in podenot b1 in b2 so raziskovali Mlakar in sodelavci (1993). Ugotovili so, da kamnine v okolici Litije in skoraj zagotovo tudi drugod v Posavskih gubah predstavljajo zaporedje z nara{~anjem zrnavosti (coarsening upward sequence), kar ka‘e na postopno oplitjevanje in zasipanje sedimentacijskega bazena. Glede na ugotovljeno zaporedje so te kamnine uvr{~ene v deltno-re~ni sedimentacijski model. Plasti z makrofloro (podenota b2) so interpretirane kot produkt re~nega sedimenta-cijskega okolja: v spodnjem in srednjem delu prevladujejo faciesi nastali pod vplivom meandrskega re~nega re‘ima, v zgornjih delih pa faciesi kot produkti re‘ima preple-tajo~e reke. Zaklju~ek Raziskana rastlinska zdru‘ba ustreza splo-{ni sliki evroameri{ke flore. V njej prevladujejo ~lenovke (Calamites) in pteridosperme (Neuropteris, Linopteris) v prisotnosti redkeje zastopanih predstavnikov lisi~jakovcev (Lepidodendron, Sigillaria) ter rodov Pecop-teris in Cordaites. Na splo{no je “bizovi{ka flora” podobna flori iz doslej znanih nahajali{~ Posavskih gub, saj se razlikuje le po prisotnosti pterido-filov. Gre torej za hidrofilno do higrofilno floro vla`nih mo~virskih predelov. Rastline so uspevale v toplem in vla`nem podnebju brez ve~jih temperaturnih (sezonskih) nihanj, kar bi v dana{njih razmerah ustrezalo sub-tropskim ali tropskim razmeram. Velik dele` pteridosperm ter prisotnost kordaitov ka`e, da je bilo rasti{~e na nekoliko dvignjenem delu re~nega nasipa, na obrobju poplavnega podro~ja, na kar sklepamo tudi po precej{nji zastopanosti ~lenovk. Starost dolo~ene zdru‘be je mogo~e za-klju~iti na osnovi stratigrafske raz{irjenosti posameznih vrst, med katerimi sta dve nev-ropteridni vrsti (N. tenuifolia in L. neurop-teroides) ter vrsta L. lycopodioides; vse tri se pojavljajo samo v westfaliju. Razen tega sta dve vrsti, sicer dolo~eni s cf. (P. cf. plu-mosa in L. cf. aculeatum), predvsem westfa-lijski, ~eprav se pojavita ‘e v namuriju. Glede na celoten sestav zdru‘be in prisotnost tudi nekaterih mezokalamitom podobnih oblik, je mogo~e sklepati na spodnji del west-falija. Literatura Amerom, H.W.J. van 1975: Die eusphenop-teridischen Pteridophyllen aus der Sammlung des geologischen Bureaus in Heerlen, unter besonderer Berücksichtigung ihrer Stratigraphie bezüglich des Südlimburger Kohlenreviers. – Meded. Rijks. Geol. Dienst., C-III-1/7, 1-208, Maastricht. Amerom, H.W.J. van, Glerum, J.J. & P r i n s , S.H. 1984: Einige bemerkenswerte Sigilla-rien aus den Kohlenrevier von Südlimburg, Niederlande (I). – Meded. Rijks. Geol. Dienst., 37/3, 63-93, Heerlen. C r o o k a l l , R. 1959: Fossil Plants of the Carboniferous Rocks of Great Britain. – Mem. geol. Surv. Great Britain, Paleont., 4/2, 85-216, London. C r o o k a l l , R. 1966: Fossil Plants of the Carboniferous Rocks of Great Britain. – Mem. geol. Surv. Great Britain, Paleont., 4/4, 355-571, London. 438 Tea Kolar-Jurkov{ek & Bogdan Jurkov{ek D o u b i n g e r , J., V e t t e r , P., L a n g i a u x , J., G a l t i e r , J. & B r o t i n , J. 1995: La flore fossile du bassin houiller de Sant-Etienne. – Mem. Mus. nat. Hist. natur., 164, 1-357, Paris. Hauer, F.v. 1851: Nachricht über die Sammlung in Laibach. – Mitt. Freunde Naturwiss. (Haidingers Ber.), 7, 139-140, Wien. J o s t e n , K.-H. 1962: Die wichtigsten Pflanzen-Fossilen des Ruhrkarbons und ihre Bedeutung für die Gliederung des Westfals. – Fortschr. Geol. Rheinld. u. Westf., 3/2, 753-772, Krefeld. J o s t e n , K.-H. 1991: Die Steinkohlen-Floren Nordwestdeutschlands. – Fortschr. Geol. Rheinld. u. Westf., 36, 434 pp. + Tafel-Bd., Krefeld. Kolar-Jurkov{ek, T. & Jurkov{ek, B. 1985: Nova nahajali{~a paleozojske flore v Posavskih gubah med Ljubljano in Litijo. – Razprave IV. Razr. SAZU, 26, 199-218, Ljubljana. Kolar-Jurkov{ek, T. & Jurkov{ek, B. 1986: Karbonska (westfalijska) makroflora iz Za-vrstnika. – Rud.-metal. zbor., 33/1-2, 3-34, Ljubljana. Kolar-Jurkov{ek, T. & Jurkov{ek, B. 1990: Karbonska makroflora med Jan~ami in Pol-{nikom v Posavskih gubah. – Rud.-metal. zbor., 37/3, 367-389, Ljubljana. Kolar-Jurkov{ek, T. & Jurkov{ek, B. 2002: Karbonski gozd. Karbonske plasti z rastlinskimi fosili pri Ljubljani. – Geolo{ki zavod Slovenije, 189 pp., Ljubljana. Kossmat, F. 1913: Die adriatische Umrandung in der alpinen Faltenregion. – Mitt. Geol. Ges., 6, 61-165, Wien. L a v e i n e , J.-P. 1987: La flore du bassin houil-ler du Nord de la France. Biostratigraphie et methodologie. – Ann. Soc. Geol. Nord CVI, 87-93, Lille. L i p o l d , M.V. 1857: Bericht über die geologischen Aufnahmen in Oberkrain im Jahre 1856. – Jb. geol. R.-A., 8, 205-234, Wien. L i p o l d , M.V. 1858: Bericht über die geologischen Aufnahmen in Unter-Krain im Jahre 1857. – Jb. geol. R.-A., 257-276, Wien. M l a k a r , I. 1987: Prispevek k poznavanju geo-lo{ke zgradbe Posavskih gub in njihovega ju‘nega obrobja. – Geologija, 28/29 (1985/86), 157-182, Ljubljana. M l a k a r , I. 1994: O problematiki Litijskega rudnega polja. – Geologija, 36 (1993), 249-338, Ljubljana. M l a k a r , I., S k a b e r n e , D. & D r o v e n i k , M. 1993: O geolo{ki zgradbi in orudenju v karbonskih kameninah severno od Litije. – Geologija, 35 (1992), 229-286, Ljubljana. M o r l o t , A.v. 1850: Über die geologischen Verhältnisse von Oberkrain. – Jb. Geol. R.-A., 389-411, Wien. P a v { i ~ , J. 1995: Fosili: zanimive okamnine iz Slovenije. – Tehni{ka zalo‘ba Slovenije, 140 pp., Ljubljana. P l a c e r , L. 1999 a: Structural meaning of the Sava folds. – Geologija, 41 (1998), 191-221, Ljubljana. P l a c e r , L. 1999 b: Contribution to the ma-crotectonic subdivision of the border region between Southern Alps and External Dinarides. – Geologija, 41 (1998), 223-255, Ljubljana. Premru, U. 1983 a: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1: 100.000, list Ljubljana. – Zvezni geolo{ki zavod, Beograd. Premru, U. 1983 b: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1: 100.000. Tolma~ za list Ljubljana.– Zvezni geolo{ki zavod, 75 str., Beograd. R a k o v e c , I. 1932: H geologiji Ljubljane in njene okolice. – Geogr. vest., 8/1-4, 38-70, Ljubljana. R a k o v e c , I. 1955: Geolo{ka zgodovina ljubljanskih tal. – Zgodovina Ljubljane I, 11-207, Ljubljana. Ramov{, A. 1965: O “hochwipfelskih skladih” v posavskih gubah in o “karbonskih” plasteh v njihovi sose{~ini. – Geol. vj., 18/2, 341-345, Zagreb. R a m o v { , A. 1978: Okamnelo ‘ivljenje v je-seni{kem prostoru. – Tehni{ki muzej @elezarne Jesenice, 83 str., Jesenice. R a m o v { , A. 1990: Spodnjedevonijski in spod-njekarbonski konodonti v prodnikih spodnjeper-mijskega konglomerata pri Podlipoglavu, vzhodno od Ljubljane. – Geologija, 31/32 (1988/89), 233-239, Ljubljana. R a m o v { , A. 1993: Prispevek k re{evanju starosti paleozojskih plasti Posavskih gub. – Rud.– metal. zbor., 40 /1-2, 301-302, Ljubljana. R a m o v { , A. & J u r k o v { e k B. 1976: Srednje-karbonski prodniki v trogkofelskem konglomeratu pri Podlipoglavu. – Geologija, 19, 34-44, Ljubljana. Ramov{, A. & Kochansky-Devidé, V. 1965: Razvoj mlaj{ega paleozoika v okolici Ortne-ka na Dolenjskem. – Razprave 4. Razr. SAZU, 8, 319-416, Ljubljana. R a m o v { , A. & S i e v e r t s - D o r e c k , H. 1968: Interessante Mittelperm-Crinoiden in Slowenien, NW Jugoslawien. – Geol. vj., 21, 191-206, Zagreb. Remy, W. & Remy, R. 1977: Die Floren der Erdaltertums. – Verlag Glückauf GmBH, 468 pp., Essen. S a l o p e k , M. 1928: Einige Angaben über das Karbon in Slovenien (Jugoslavien) – Compte Ren-du, Congres Strat. Carb. Heerlen 1927, 645-649, Liege. S t u r , D. 1886: Obercarbonische Pflanzenreste vom Bergbau Reichenberg bei Assling in Ober-krain. – Verh. k. k. geol. R.-A., 15, 383-385, Wien. Š l e b i n g e r , C. 1951: Prispevki h geologiji ve-likola{ke okolice. – Rokopis v knji‘nici Katedre za geologijo in paleontologije fakultete za naravoslovje in tehnologijo, Ljubljana. T a k { i } , A. 1947: Prinos poznavanja gornjo-karbonske flore Golice (Karavanke). – Geol. vj., 1, 232-240, Zagreb. T o r n q u i s t , A. 1929: Die Blei-Zinklagestätte der Savefalten vom Typus Litija (Littai). – Berg und Hüttenmann. Jb., 77/1, 1-28, Wien. W i n k l e r , A. 1923: Über den Bau der östlichen Südalpen. – Mitt. Geol. Ges., 16, 1-272, Wien.