Določitev meje T/J z analizo stabilnih izotopov S13C in 818O (Krim, Slovenija) Determination of T/J boundary by 813C and 818O stable isotope analysis (Krim Mountain, Slovenia) Miloš Miler1, Jernej Pavšič 2, Matej Dolenec3 1 Hribi 2, 1291 Škofljica, Slovenija; E-mail: mmiler@email.si 2 Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, 1000 Ljubljana, Slovenija; E-mail: jernej.pavsic@ntf.uni-lj.si 3 Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Aškerčeva cesta 12, 1000 Ljubljana, Slovenija; E-mail: matej.dolenec@s5.net Received: June 21, 2007 Accepted: October 23, 2007 Izvleček: Izotopske analize ogljika in kisika v dolomitih triasne in jurske starosti iz profilov Žvencelj-Novi zavodi in Tresenk-Rupendol na območju Krimskega hribovja, so bile preliminarne, izvedene z namenom določitve meje med triasom in juro. Zaradi neprekinjene sedimentacije karbonatov na prehodu iz triasa v juro in pomanjkanja fosilnih ostankov meja ni bila natančno določena. Predpostavljena je bila tam, kjer med zrnatim dolomitom glavnega dolomita v loferskem razvoju ni več laminiranega dolomita. Za prehod iz triasa v juro je značilna negativna ogljikova anomalija. Ta je verjetno posledica zgornjetriasne regresije morja. Na zgornjetriasno regresijo kažejo tudi vedno pogostejše dolomitne breče v zgornjem delu zgornjetriasnih plasti. Za spodnjeliasne plasti so značilne povišane vrednosti 513C, ki sovpadajo z nenadno transgresijo morja. Na podlagi rezultatov izotopskih analiz ogljika in kisika je bila meja med triasom in juro natančneje postavljena med črnimi dolomitnimi brečami zgornjetriasne starosti in svetlosivimi zrnatimi dolomiti spodnjeliasne starosti. Abstract: Carbon and oxygen stable isotope analyses of Triassic and Jurassic dolomites from Žvencelj-Novi zavodi and Tresenk-Rupendol sections on Krim Mountain area, were preliminary and were carried out with the purpose of determining T/J boundary. Due to lack of fossil remains and continuous carbonate sedimentation during T/J transition, the exact position of T/J boundary has not been defined yet. It was presumed in coarse-grained Main dolomite in which intermediate beds of laminated dolomites are no longer present. The T/J transition is characterised by negative excursion in 513C. The carbon isotope variability is probably a consequence of Upper Triassic marine regression which is also indicated by more frequently appearing beds of dolomitic breccias in the upper part of Upper Triassic. Fol- lowing positive shift in 513C values is characteristic of Lower Liassic beds and is consistent with sudden marine transgression. Based on results of carbon and oxygen isotope analyses the T/J boundary was more accurately placed between Upper Triassic black dolomitic breccias and Lower Liassic light grey coarse-grained dolomites. Ključne besede: meja T/J, dolomiti, stabilni izotopi ogljika in kisika, Dinarska karbonatna platforma, Krim Key words: T/J boundary, dolomites, carbon and oxygen stable isotopes, Dinaric Carbonate Platform, Krim Mountain Uvod Konec triasa je prišlo do enega največjih množičnih izumrtij, ki po svojem obsegu preseže celo izumrtje ob koncu krede (McRoberts et al., 1997). Pri tem je izumrlo nekaj več kot polovica vseh rodov morskih organizmov. Različni avtorji navajajo različne razloge za izumrtje, kot so zmanjšana bioprodukcija in akumulacija C12 v rezervoarju ogljika (Kump & Arthur, 1999), povečanje količine CO2 v atmosferi zaradi vulkanizma (Kump & Arthur, 1999), sproščanje metana iz metanovih hidratov kot posledica vulkanizma in sledeče spremembe okolja, ki so vplivale na organizme (Palfy et al., 2001), zmanjšanje morskih habitatov zaradi regresije morja in širjenje anoksične vode med sledečo transgresijo (Hallam, 1981) ter prekinitev morske in kopenske prehranjevalne verige zaradi znižanja primarne produkcije (McRoberts et al., 1995). Verjetno pa je šlo za kombinacijo naštetih dogodkov. Raziskave meje T/J na območju avstrijskih Severnih apneniških Alp (McRoberts et al., 1997; Krystyn et al., 2005) in Csovar na Madžarskem (Palfy et al., 2001) kažejo, da je za prehod iz triasa v juro značilna negativna S13C anomalija anorganskega in organskega ogljika. Veliko množičnih izumrtij je povezanih z negativno S13C anomalijo in bolj ali manj vzporedno anomalijo S18O. To pomeni, da so povezana tudi s spremembami v globalnem ogljikovem ciklu (Palfy et al., 2001). Negativna S13C anomalija je posledica zgornjetriasne regresije morja, pri kateri je prišlo do povečanega dotoka meteorne vode in oksidacije organske snovi v morju (McRoberts et al., 1997; Palfy et al., 2001). Izotopska sestava kisika v diagenet-sko nespremenjenih karbonatih pa lahko odraža izotopsko sestavo in temperaturo morske vode (Schrag et al., 1995). Slika 1. Geografski položaj profilov Žvencelj-Novi zavodi (1) in Tresenk-Ru-pendol (2) na območju Krima Figure 1. Geographic location of Žvencelj-Novi zavodi (1) and Tresenk-Ru-pendol (2) sections (Krim Mountain, Slovenia) Geološka zgradba in paleogeografija Za potrebe analize izotopske sestave kisika in ogljika v karbonatih na meji T/J so bile vzorčevane kamnine v profilih Žvencelj-Novi zavodi in Tresenk-Rupendol. Profila sta na območju Krimskega hribovja in sicer vzhodno ter severozahodno od Krima (slika 1). Krimsko hribovje leži v severnem delu Zunanjih Dinaridov, ki so v triasu in juri pripadali Dinarski karbonatni platformi. Na območju Krimskega hribovja je na prehodu iz triasa v juro potekala neprekinjena karbonatna sedimentacija (Plenic ar, 1970). Zaradi postopne litostratigrafske meje in odsotnosti fosilnih ostankov meja med zgornjetriasnimi in spodnjeliasnimi plastmi ni bila biostratigrafsko določena. Po Pleničarju (1970) in Buserju (1986) je meja postavljena tam, kjer med zrnatim dolomitom ni več laminiranega dolomita oziroma tam, kjer se pojavljajo sive do-lomitne breče z zrnatim dolomitnim vezi- vom in ostrorobimi klasti laminiranega dolomita. Po Novaku (2003) pa je meja T/J v litološkem pogledu postavljena v pas, kjer se zaključi loferska sedimentacija, paleon-tološko pa po izumrtju megalodontid. Zgornjetriasne plasti predstavlja glavni dolomit v loferskem razvoju (slika 2). Gre za menjavanje sivega do svetlosivega zrnatega dolomita, sivega do temnosivega stromatolitnega dolomikrita, ki ponekod navzgor prehaja v siv onkodolomikrospa-rit in temnosivih do črnih dolomitnih breč s svetlosivimi klasti. Siv in svetlosiv zrnat dolomit, ki ponekod vsebuje megalodonti-dne školjke, predstavlja člen C loferske ci-kloteme in je nastal v podplimskem okolju. Siv in temnosiv stromatoliten dolomikrit s horizontom sivega onkodolomikrosparita, ki ga tvorijo ostanki onkoidov tipa »Spha-erocodium bornemanni«, predstavlja člen B, ki je nastal v medplimskem okolju. Te-mnosive do črne dolomitne breče pa so nastale v nadplimskem okolju in predstavlja- jo člen A. Menjavanje teh členov je posledica pogrezanja šelfa, evstazije in produkcije karbonata. Dolomitnih breč člena A je navzgor vedno več, kar kaže na postopno regresijo morja (McRoberts et al., 1997; Krystyn et al., 2005). Večje debeline breč v skrajnem zgornjem delu zgornjega triasa so lahko tudi posledica močnejše sinsedi-mentne tektonike. V spodnjem delu spodnjeliasnih plasti je menjavanje sive do črne dolomitne breče s klasti zrnatega in laminiranega dolomita, s sivim do svetlosivim zrnatim dolomitom. Sive do črne dolomitne breče so verjetno nastale še v plitvem okolju pod vplivom sinsedimentne tektonike (McRoberts et al., 1997). Zaradi poglabljanja morja oz. spodnjeliasne transgresije (Hallam, 1997) stromatolitne lamine niso več nastajale in so zato v sivem zrnatem dolomitu odsotne. V zgornjem delu spodnjeliasnih plasti pa se že pojavlja svetlosiv mikriten apnenec. Materiali in metode Analiziranih je bilo 16 vzorcev iz profilov Žvencelj-Novi zavodi in Tresenk-Rupen-dol. Uporabljeni so bili sveži neprepereli vzorci dolomitov. Vzorci dolomitov so bili zmleti v homogen prah. Vsak izmed 16 vzorcev je bil razdeljen na 4 manjše 8 miligramske vzorce, ki so bili odtehtani s tehtnico Mettler Toledo AE240. Pri reakciji 100 % fosforne kisline (H3PO4) s karbonatom pri 50 °C se je tvoril plin CO2, ki je bil nato analiziran z masnim spektrometrom Varian MAT 250. Vrednosti razultatov so bile normalizirane glede na standarda IAEA-CO-1 (8* po 4 mg) z 513C vrednostjo +2,48 %o in S18OVPDB vrednostjo -2,44 %0 ter NBS-19 (8* po4 mg) z 513C vrednostjo +1,95 %o in S18OVPDB vrednostjo -2,20 %o. Vsi vzorci so bili analizirani na Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani. Slika 2. Litostratigrafski stolpec zgornjetriasnih in spodnjeliasnih plasti na območju Krima Figure 2. Lithostratigraphic column of Upper Triassic and Lower Liassic beds in Krim Mountain area Rezultati raziskav Izotopske analize ogljika in kisika so bile preliminarne, opravljene z namenom natančnejše določitve postopne meje med triasom in juro zaradi pomanjkanja fosilnih ostankov v dolomitih. Izotopske sestave ogljika in kisika iz profilov Žvencelj-Novi zavodi in Tresenk-Rupendol so navedene v tabeli 1 in 2 ter grafično prikazane na sliki 3. Vrednosti S13C v profilu Žvencelj-Novi zavodi (tabela 1) se gibljejo med +0,62 %o in +1,82 %o, vrednosti 518O pa med -4,15 %0 in +0,67 %o. V profilu Tresenk-Rupendol (tabela 2) pa so vrednosti S13C med +1,04 %o in +2,72 %0 ter 518O med -5,28 %o in +0,64 %0. Najvišja vrednost S13C je v obeh profilih dosežena v zgornjetriasnem sivem stro-matolitnem in svetlosivem drobno in sre-dnjezrnatem dolomitu (vzorci IA0, IA16-2 in IA16-1), ki se pojavlja med stromatoli-tnim. Minimalna vrednost je pri obeh profilih dosežena v debeli črni in temnosivi Tabela 1. Izotopska sestava ogljika in kisika v dolomitih iz profila Žvencelj-Novi zavodi Table 1. Isotopic composition of carbon and oxygen in dolomites from Žvencelj-Novi zavodi section Vzorec-Sample ô18O std. Ô13C std. IA0 -0,16 0,00 1,82 0,04 IA1 -1,36 0,03 0,62 0,08 IA2 -4,15 0,06 1,22 0,03 IA3 0,67 0,07 1,75 0,07 IA3a -2,70 0,06 1,00 0,08 IA3b -0,68 0,03 1,19 0,01 Tabela 2. Izotopska sestava ogljika in kisika v dolomitih iz profila Tresenk-Rupendol Table 2. Isotopic composition of carbon and oxygen in dolomites from Tresenk-Rupendol section Vzorec-Sample ô18O std. Ô13C std. IA16-2, IA16-1 0,45 0,12 2,72 0,09 IA15 -0,40 0,15 1,04 0,14 IA13 -5,28 0,04 1,55 0,07 IA12 -0,46 0,08 1,36 0,12 IA11 -2,63 0,01 2,12 0,04 IA9 0,64 0,04 1,30 0,05 IA8 0,53 0,02 1,72 0,05 IA7 -0,57 0,14 1,48 0,13 IA5 0,20 0,03 1,21 0,05 starost age oebelina thickness ■ ü / a ts ss 8 CN t / / ms s-ss / / lv 1 s-tb / • / • lib ■ s / / [13b. 119 s / / 1 1a3a, lm1 S £> a/ 4 a / ia3 ts-č / / la12 ss 112. kl 3 ss-e TRIAS-TRIASSIC ■z. < íl< ¡I ■a v / a -a / A/ A £> / t> 111, his č / / / / y fP wo, ia16-1, ia16-2 ' ss /4 a/ fr <7 a/ ts S Slika 3. Litostratigrafski stolpec in izotopska sestava ogljika in kisika v dolomitih raziskanih profilov Figure 3. Lithostratigraphic column and isotopic composition of carbon and oxygen in dolomites from studied sections Legenda k sliki 2 in 3 1 - apnenec, 2 - dolomit, 3 - dolomitna breča s svetlosivimi klasti, 4 - dolomitna breča s črnimi klasti, 5 - bituminozni dolomit, 6 - stromatolitni dolomit, 7 - dolomit z megalodontidami, 8 - onkoidni dolomit, 9 - onkoidi, 10 - stromatoliti, 11 - megalodontidne školjke, 12 - vzporedna laminacija, 13 - siva, 14 - svetlo siva, 15 - temno siva, 16 - črna, 17 - bela Explanation of Figure 2 and 3 1 - limestone, 2 - dolomite, 3 - dolomitic breccia with light grey clasts, 4 - dolomitic breccia with black clasts, 5 - bituminous dolomite, 6 - stromatolitic dolomite, 7 - dolomite with Megalodontids, 8 - oncoidal dolomite, 9 - oncoids, 10 - stromatolites, 11 - Megalodontids, 12 - parallel lamination, 13 - grey, 14 - light grey, 15 - dark grey, 16 - black, 17 - white dolomitni breči (vzorca IA1 in IA15), ki predstavlja skrajni zgornji del zgornjega triasa in je verjetno nastala v času viška zgornjetriasne regresije morja. Prvo zvišanje vrednosti S13C v svetlosivih zrnatih dolomitih (vzorca IA2 in IA13) sovpada z začetkom spodnjeliasnega zvišanja gladine morja oziroma transgresije. Meja med triasom in juro je bila tako postavljena med črnimi dolomitnimi brečami in svetlosivim zrnatim dolomitom (slika 3). Vrednost 518O v vzorcih IA1 in IA15, vzporedna minimalni vrednosti S13C, je relativno visoka in bi lahko sovpadala s povišano temperaturo v času viška regresije. Minimalna vrednost S18O v vzorcih IA2 in IA13 pa poteka vzporedno s prvim povišanjem vrednosti S13C in sovpada z znižanjem temperature oziroma spremembo kemizma morske vode (pornih voda) pri spodnjeliasni transgresiji morja. Nadaljna nihanja vrednosti S13C in S18O predstavljajo manjša nihanja gladine morja med napredujočo spodnjeliasno transgresijo. Med analiziranimi različki dolomitov prevladujejo zrnati dolomiti in vezivo dolo-mitnih breč ter redki mikritni in laminirani mikritni dolomiti. Zrnati dolomiti so nastali s poznodiagenetsko dolomitizacijo, laminirani mikritni dolomiti pa imajo ohranjeno prvotno strukturo kamnine in so nastali z zgodnjediagenetsko dolomitizacijo. Razprava Rezultati izotopskih analiz ogljika in lito-loških raziskav kažejo, da je debela črna in temnosiva dolomitna breča nastala pod vplivom močne sinsedimentne tektonike verjetno v času viška zgornjetriasne regre-sije morja, ob kateri je prišlo do povečanega dotoka meteornih voda, in predstavlja skrajni zgornji del zgornjega triasa. Sve-tlosivi zrnati dolomiti nad brečo so nastali v nekoliko globlji vodi med začetkom spo-dnjeliasne transgresije morja. Podatki o izotopski sestavi kisika kažejo, da je bila v zgornjem delu zgornjega triasa, v času viška regresije, temperatura vode verjetno nekoliko povišana. Nasprotno se je v spodnjem delu spodnjega liasa, zaradi napredujoče transgresije, temperatura vode znižala oziroma je prišlo do spremembe kemizma morske vode (pornih voda). Za mejo T/J je značilna negativna S13C anomalija, ki je posledica povečanega dotoka meteorne vode in oksidacije morske organske snovi med zgornjetriasno regre-sijo morja. Zaradi regresije je prišlo do su-baerske oksidacije organske snovi, pri čemer se je C12 vezal v CO2 in se uravnotežil z oceansko vodo. Pri tem se je rezervoar ogljika v oceanski vodi obogatil z lažjim izotopom ogljika (Dolenec et al., 1998; Palfy et al., 2001). Pri transgresiji morja pa se je zgodilo ravno obratno. Oceanska voda se je relativno obogatila s težjim ogljikovim izotopom. Poleg tega pa zaradi poglabljanja morja stromatolitne lamine med spodnjeliasnimi zrnatimi dolomiti niso več nastajale. Zaradi pomanjkanja oziroma odsotnosti fosilnih ostankov meja med triasom in juro ni bila paleontološko utemeljena. Naše raziskave so izhajale iz stare predpostavke, da je meja med triasom in juro postavljena tam, kjer se med zrnatim dolomitom lami-niran dolomit ne pojavlja več (Pleničar, 1970; Buser, 1986). V litološkem pogledu je meja T/J postavljena v pas, kjer se zaključi loferska sedimentacija, paleonto-loško pa po izumrtju megalodontid (Novak, 2003). Samo na podlagi litoloških in sedimentoloških značilnosti ne moremo določiti natančnega položaja meje, lahko pa vsaj približno opredelimo interval, v katerem se meja nahaja. Vzorci so bili odvzeti v intervalu od zrnatega dolomita, ki leži pod laminiranim dolomitom do prvega pojava mikritnega apnenca, nad katerim leži ooidni apnenec, ki je biostratigrafsko dokazano srednjeliasne starosti. Obravnavano zaporedje kamnin tako skoraj zagotovo obsega skrajni zgornji del retija in spodnji del spodnjega liasa ter s tem tudi mejo T/J. Primerjava obravnavanih plasti z zgornje-triasnimi in spodnjeliasnimi plastmi Severnih Apneniških Alp (McRoberts et al., 1997; Krystyn et al., 2005) je pokazala, da so v Severnih Apneniških Alpah v nori-ju nastajali glavni dolomiti in dachsteinski apnenci v laguni, ki so jo pričeli v zgornjem retiju prekrivati bioklastični apnenci in la-porovci, medtem ko se je na obravnavanem ozemlju sedimentacija glavnega dolomita zaključila s temnosivimi do črnimi sinse-dimentnimi brečami večjih debelin. Zaradi napredujoče sedimentacije klastičnih kamnin se je karbonatna platforma skrčila in delno okopnila. Sedimentacija pa se je nadaljevala v bazenskih predelih, kjer so nastala t.i. »znotrajplatformska« medplimska okolja z značilno favno megalodontidnih školjk in loferskim faciesom (McRoberts et al., 1997). Med retijem in spodnjim lia-som so se ob začetku transgresije odložile klastične in karbonatno klastične kamnine mejnih plasti (muljevci, meljevci in lapor-nati apnenci) brez značilnih fosilov. Nad mejnimi plastmi je več horizontov z zaobljenimi klasti apnencev, ki vsebujejo zgor-njetriasne foraminifere (McRoberts et al., 1997). Te horizonte bi lahko primerjali s temnosivimi do črnimi dolomitnimi bre-čami obravnavanega ozemlja, ki vsebujejo klaste zrnatega in laminiranega zgornjetri-asnega dolomita. V plitvem podplimskem okolju pa so nastali ooidni apnenci z amo-niti, ki kažejo na hettangijsko starost. Ker so bili vzorčevani predvsem pozno-diagenetski dolomiti, obstaja verjetnost, da so primarni izotopski signal zabrisale poznodiagenetske spremembe. Dobljeni izotopski signal je tako lahko posledica izmenjave z izotopsko lažjo porno vodo pri poznodiagenetskih procesih. Poznodiage-netski dolomiti so glede na zgodnjediage-netske običajno obogateni z lahkima izotopoma ogljika in kisika, vendar pa imajo nekateri norijsko-retijski poznodiagenet-ski dolomiti podobno izotopsko sestavo kot zgodnjediagenetski, kar pomeni, da se temperatura in izotopska sestava raztopin, ki so povzročile poznodiagenetsko dolo-mitizacijo, nista bistveno razlikovali od morske vode, v kateri je nastal zgodnjedia-genetski dolomit (Ogorelec et al., 1999). Ker je do poznodiagenetske dolomitizacije glavnega dolomita prišlo še v času norija in retija (Ogorelec & Rothe, 1993) in se je poznodiagenetska dolomitizacija spo-dnjeliasnih dolomitov izvršila v spodnjem liasu, so imele porne raztopine, ki so časovno različni dolomitizaciji povzročile, verjetno različno izotopsko sestavo. Zato je primerjava rezultatov izotopskih analiz poznodiagenetskih dolomitov zgornjetria-sne in spodnjeliasne starosti smiselna. Da je prišlo do popolne dolomitizacije glavnega dolomita v času zgornjega triasa, dokazujejo tudi klasti zrnatih in laminiranih dolomitov v liasnih brečah. Za kvalitetnejšo interpretacijo rezultatov izotopske analize bi bilo potrebno analizirati večje število vzorcev, odvzetih v manj -ših medsebojnih intervalih in obravnavati večji profil. Sklepi Na območju Krimskega hribovja so v času zgornjega triasa na Dinarski karbonatni platformi nastajali glavni dolomiti v lofer-skem razvoju z redkimi ohranjenimi fosilnimi ostanki. V nadplimskem okolju so nastale dolomitne breče, v medplimskem okolju zgodnjediagenetski stromatolitni dolomiti in v podplimskem okolju zrnati dolomiti, ki so nastali s poznodiagenetsko dolomitizacijo. V času spodnjega liasa pa so nastajale črne in svetlosive dolomitne breče ter sivi zrnati dolomiti brez vmesnih plasti laminiranih dolomitov. asna starost) in svetlosivimi zrnatimi dolomiti (spodnjeliasna starost). Za natančnejšo in bolj zanesljivo določitev meje pa bi bile vsekakor potrebne podrobnejše in obširnejše izotopske analize s pogostejšim vzorčevanjem. Na vrednosti S13C in S18O v karbonatih vpliva izotopska sestava organske snovi v morju med sedimentacijo in kasnejše diagenetske spremembe (Pezdič, 1999). Diagenetske spremembe, ki lahko povzročijo vzporedne negativne anomalije S18O in S13C, vplivajo predvsem na vrednosti S13C, (Palfy et al., 2001). Litološka in izotopska analiza zgornjetri-asnih kamnin sta pokazali, da je v času zgornjega triasa prišlo do napredujoče regresije morja, ki je dosegla svoj višek konec zgornjega triasa. Z začetkom spodnjega liasa pa se je pričelo poglabljanje morja oziroma transgresija, na kar kaže tudi odsotnost stromatolitnih dolomitov med zrnatimi dolomiti. Na podlagi litoloških značilnosti in rezultatov izotopskih analiz smo sklepali, da poteka meja T/J, na območju Krima, med črnimi dolomitnimi brečami (zgornjetri- Pri poznodiagenetskih dolomitih, ki imajo podobno izotopsko sestavo kot zgodnje-diagenetski, je bila izotopska sestava raztopin, ki so povzročile poznodiagenetsko dolomitizacijo, verjetno podobna izotop-ski sestavi morske vode. Poleg tega je do popolne dolomitizacije glavnega dolomita prišlo še v času norija in retija (Ogorelec & Rothe, 1993; Novak, 2003), zato lahko s primerjavo izotopske sestave ogljika in kisika v poznodiagenetskih dolomitih zgor-njetriasne in spodnjeliasne starosti dobimo zadovoljive rezultate, ki so uporabni pri določitvi meje T/J. Summary Determination of T/J boundary by 813C and 818O stable isotope analysis (Krim Mountain, Slovenia) One of the most extensive mass extinctions, which caused extinction of more than 50 % of marine genera (McRoberts et al., 1997), took place at the end of Triassic period. There are different hypotheses explaining this extinction, but the most possible reason is a decrease in primary productivity and a reduction of marine habitats due to marine regression. Dolomites from two locations on Krim Mountain area (Figure 1) were sampled to define Triassic-Jurassic boundary. Krim Mountain area belongs to northern part of External Dinarides. During Triassic and Jurassic period carbonates of External Dinarides were deposited on Dinaric Carbonate Platform. The transition from Triassic to Jurassic was characterized by continuous carbonate sedimentation. Dolomites that exhibit cyclic bedded, supra to subtidal ''Lofer facies'' (Main dolomite) were deposited during Upper Triassic. Characteristic of Upper Triassic beds is an alternation of grey to light grey coarsegrained dolomites with rare megalodontid bivalves, grey and dark grey stromatolitic dolomicrite, grey oncodolomicrosparite with Sphaerocodium bornemanni and dark grey to black dolomitic breccias (Figure 2). Beds of supratidal dolomitic breccias appear more and more frequently upwards in the upper part of Upper Triassic, which indicates gradual sea-level fall (McRoberts et al., 1997; Krystyn et al., 2005). Alternation of grey to black dolomitic bre- ccias that contain clasts of coarse-grained and laminated dolomites with grey to light grey coarse-grained dolomites without intermediate stromatolitic laminae, in the lower part of Lower Liassic beds, indicates sea-level rise. Coarse-grained dolomites and dolomitic breccias are overlain by light grey micritic limestones in the upper part of Lower Liassic beds. 16 samples of non-degraded dolomites from Zvencelj-Novi zavodi and Tresenk-Rupendol sections were analysed. Samples were powdered and homogenized and treated with phosphoric acid. Isotopic composition of obtained CO2 was measured on Varian MAT 250 mass spectrometer. Data were normalized according to international standards. Oxygen and carbon isotope compositions are presented in Tables 1 and 2 and shown in Figure 3. Stable isotope studies of Triassic-Juras-sic boundary in the Northern Calcareous Alps, Austria (McRoberts et al., 1997; Krystyn et al., 2005) and Csovar section, Hungary (Palfy et al., 2001), show negative S13C anomaly in boundary beds as a consequence of meteoric water influx and oxidation of organic matter during Upper Triassic marine regression (McRoberts et al., 1997; Palfy et al., 2001). S13C values in dolomites from sections Zvencelj-Novi zavodi and Tresenk-Rupen-dol range from +0,62 %o to +2,72 %o and S18O from -5,28 %o to +0,67 %o. Positive excursion in S13C was recorded in Upper Triassic grey stromatolitic and light grey grainy dolomites. It is followed by prono-uced negative S13C anomaly in black and dark grey dolomitic breccias, coinciding with sea-level fall. Following positive S13C anomaly within light grey coarse-grained dolomites may reflect the beginning of the Lower Liassic sea-level rise. Based on lithologie features and results of oxygen and carbon isotope analyses, the Triassic-Juras-sic boundary was more accurately defined between black dolomitic breccias and light grey coarse-grained dolomites (Figure 3). The S18O variability could reflect temperature changes and changes in isotopic composition of seawater or pore fluids during sea-level fluctuations. Due to lack of fossil remains, the Triassic-Jurassic boundary was not paleontological-ly documented. Thus, our researches were based on old presumption that Triassic-Ju-rassic boundary lies within coarse-grained dolomite in which intermediate beds of laminated dolomites are no longer present (Plenicar, 1970; Buser, 1986). The analysed dolomites were mostly late diagenetic therefore the diagenetic alterations could have significant influence on S13C and S18O values. Late diagenetic dolomites are usually depleted in heavy carbon and oxygen isotopes compared to early diagenetic dolomites. However, some late diagenetic dolomites have isotopic com- position similar to that of early diagenetic dolomites, which means that temperature and isotopic composition of pore fluids, that caused late diagenetic dolomitization were similar to those of sea-water, in which early diagenetic dolomites were deposited (Ogorelec et al., 1999). Upper Triassic carbonates were completely dolomitized by the end of Triassic (Ogorelec & Rothe, 1993), which is proved by Liassic breccias containing clasts of coarse-grained and laminated dolomites, and late diagenetic dolomitization of Lower Liassic carbonates occurred within Lower Liassic, it can be assumed that isotopic composition of pore fluids that caused do-lomitization of Upper Triassic carbonates probably differs from isotopic composition of pore fluids that caused dolomitization of Lower Liassic carbonates. Thus, it can be concluded that results of isotopic analyses of late diagenetic dolomites can be used for determination of Triassic-Jurassic boundary. For more precise determination of the Tri-assic-Jurassic boundary, more detailed is-otopic and lithologic analyses with more frequent sampling should be carried out Zahvala Avtorji se zahvaljujemo Institutu Jožef Stefan, predvsem dr. Sonji Lojen, za opravljene izotopske analize ter tehničnim sodelavcem Oddelka za geologijo Nara-voslovnotehniške fakultete za pomoč pri pripravi vzorcev. Vlri Buser, s. (1986): Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000. Tolmač listov Tolmin in Videm. Zvezni geološki zavod, Beograd, pp. 1-103. Dolenec, T, Buser, s., Dolenec, M. (1998): The Permian-Triassic boundary in the Karavanke Mountains (Slovenia): Stable isotope variations in the boundary carbonate rocks of the Košutnik Creek and Brsnina section = Perm-sko-triasna meja v Karavankah: variabilnost izotopske sestave v karbonatih Košutnikovega potoka in Brsnine. Geologija.; Vol. 41, pp. 17-27. Hallam, A. (1981): The end-Triassic bivalve extinction event. Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology.; Vol. 35, pp. 1-44. Hallam, a. (1997): Estimates of the amount and rate of sea-level change across the Rhaetian-Hettangian and Pliens-bachian-Toarcian boundaries (latest Triassic to early Jurassic). Journal of the Geological Society.; Vol. 154, pp. 733-779. Krystyn, L., Bohm, F., Kurschner, W., Dele-cat, s. (2005): The Triassic-Jurassic boundary in the Northern Calcareous Alps. Field guide.; pp. 1-14. Kump, L. R., Arthur, M. A. (1999): Interpreting carbon-isotope excursions: Carbonates and organic matter. Chemical Geology.; Vol. 161, pp. 181-198. McRoberts, c. A., Newton, c. r. (1995): Selective extinction among end-Triassic European bivalves. Geology.; Vol. 23, pp. 102-104. McRoberts, c. A., Furrer, H., Jones, D. s. (1997): Palaeoenvironmental interpretation of a Triassic-Jurassic boundary section from Western Austria based on palaeoecological and geochemical data. Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology.; Vol. 136, pp. 79-95. Novak, M. (2003): Zgomjetriasne in spodnje-jurske plasti na območju Podutika pri Ljubljani = Upper Triassic and Lower Jurassic beds in the Podutik area near Ljubljana (Slovenia). Geologija.; Vol. 46/1, str. 65-74. ogorelec, B., Rothe, p. (1993): Mikrofazies, Diagenese und Geochemie des Dachsteinkalkes und Hauptdolomits in Süd- West- Slowenien. Geologija.; Vol. 35, pp. 81-181. Ogorelec, B., Dolenec, T., Pezdič, J. (1999): Izotopska sestava O in C v mezozoj-skih karbonatnih kamninah Slovenije - vpliv faciesa in diageneze = Isotope composition of O and C in Mesozoic carbonate rocks of Slovenia - effect of facies and diagenesis. Geologija.; Vol. 42, pp. 171-205. palfy, J., Demeny, A., Haas, J., Hetenyi, M., orchard, M. j., veto, I. (2001): Carbon isotope anomaly and other geo-chemical changes at the Triassic-Ju-rassic boundary from a marine section in Hungary. Geology.; Vol. 29/11, pp. 1047-1050. Pezdič, J. (1999): Izotopi in geokemijski procesi. Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Ljubljana, 281 str. Pleničar, M. (1970): Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000. Tolmač lista Postojna. Zvezni geološki zavod, Beograd, str. 62. schräg, D. p., Depaolo, D. j., Richter, F. M. (1995): Reconstructing past sea surface temperatures: Correcting for diagenesis of bulk marine carbonates. Ge-ochimimica et Cosmochimica Acta.; Vol. 59, pp. 2265-2278.