■ - -ry-TI.- ^ -IT- »•<ež Pij XL, katerega je pred enim tednim zadela kap v obe nogi, je v soboto nekaj ur sedel v (naslonjaču ter je bil pri masi, ki je bila brana -v kapeli poleg bolniške sobe. ' Papež je sedaj izven neposredne nevarnosti in pridobiva na moči, vendar pa je pri svoji visolki starosti še vedno zelo slab. Tekom dneva je papež z državnim tajpikom kardinalom Paoellijem opravil nekaj uradnega dela. Bolnika pa še vedno obiskuje po štirikrat na dan zdravnik, ki ts$i "v Vatikanu, da je takoj pri roki, ako bi bila potreba. KITAJSKA MORA NAPOVEDATI JAPONSKI VOJNO IN OSVOJITI IZGUBLJENO MANDŽURIJO SANGHAJ, Kitajska, 1 3. decembra. — Vrhovni poveljnik kitajske vojske in kitajski diktator general Cankajšek je ujetnik maršala Cang HsueK Lianga, ki je bil nekoč poglavar Mandžurije. Gen. Cang je vojaškim voditeljem po celi Kitajski brzojavno naznanil, da jamči za Cankajšekovo življe-ne. Brzojavka pa tudi naznanja naslednje zahteve: 1. Takojšnja naipoved vojn«! J apon-ki. 2. Vlada v Nankingu se mora zavezati, da si zopet pridobi izgubljene province, med njim« tudi Mandžurijo. 3. Reorganizacija kuomintan- ga (kitajske narodne stranke*, da bodo v stranko sprejeti tudi komunisti. Predno je bil general Cang-kajšek prijet, so se bivši mrn-džurski vojaki pod poveljstvom maršala Cang Hsueh-liapga iu vojaki generala Jang Fu-cen-ga v Sianu, glavnem mestu provine Šensi, uprli ter zahtevali, da se obe armadi zvežete s kitajskimi komunisti in vstavijo prodiranje japepske armade v Kitajsko. Po uporu sta general Ceng in Jang brzojavno zahtevala od vlade v Nankingu, da sodeluje s komunisti in napove vojno Japonski. Ko se je pričel upor, je bil general Tankajšek v toplicah, 20 milj od Siana. Ko je izvedel o uporu, je takoj hitel v S i an, meneč da napravi zopet red. Mesto ugrabljenega generala Cankajšeka je bil za začasnega poveljnika kitajske vojsko imenovan general Feng Ju -llsiang. ki je 273^31 pod imenom krščanski general. TOKIO, Japonska, 13. dec — List Jiji Šimpo napoveduje, da bo moral vnanji minister Hačiro Arita odstopiti, še pre dno se sestane parlament v januarju, ako do tedaj Rusija še ne bo hotela podpisati ribiške pogodbe. Ribiška pogodba je tako močpo orožje vladnih nasprotnikov, da se bo sedanja Hirotova vlada le z največjo težavo mogla zdržati na krmilu. Četudi vlada o tem molči, poročajo listi, da je poslanik Mamoru &igemitsu iz Moskve sporočil, da je sovjetski vnanji j komisar Maksim Litvinov očital Japonski, da je zahbrtna, ker je sklenila sovražno pogodbo Pi^le) ■wa Day Except Bondajra and HoUdaji Ba celo leto relja Kanado •••••••• En pol leu....... Ba Četrt leta ..... Ameriko is $6.00 13.00 »14» Za New York aa odo leto Za pol leta.............. Za lnosemitro a celo leto Za pol leta .............. 97.00 98.B0 17.00 l&fiO Subscription Yearly ffl.00 Dopisi brea podplaa In oaebnoatl ae ne priobCoJeJo. Denar naj ee blagovoli POftUJatl po Money Order. Pri spremembi krnja naročnikov, proaimo, da ae tndl prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naalornlka. Advertisement on Agreement -Glaa- Naroda" Uhaja vsaki dan lavsemSl nedelj in praznika? "GLAS NARODA**. 21« W. ISth Street. New Ymtk. N. L Telephone: CHelsea S—1242 SPREMEMBA V ANGLIJI Angleški kralj Edvard je odstopil v prid svojemu bratu vojvodi Yorskemu. Obljubil je, da ne bo nikifcir več stopil na angleška tla. V zameno za to je dobil iprecejšnjo odpravnino. Onemu, ki politični ipi družabni ustroj Anglije, bo to povsem razumljivo. Angleški kralj je samo simbol. V političnem pogledu ima le malo ali pa nobene besede. V Angliji je najširša demokracija. Svoboščine atogleške-ga naroda so postale v zadnjih stoletjih zelo izrazite. Vlada je parlamentarna, ki mora vedlao vpoštevati želje in stremljenja večine. Kralj le ipodpiše in mora podpisati. Njegova naloga ji- imenovati ministrskega predsedni ka, ki je vselej ■voditelj večine v parlamentu. Nadalje deli naslove, odlikovanji ter vabi odličnjake od-ložnih čaharskih Mongolov izdal proglas, v katerem razlaga, zakaj so Mongoli primorani, da se ločijo od Kitaja. Pravi, da kitajska osrednja vlada če-rlalje bolj uganja centralistično politiko, da okra ju je samoupravo Mongolov in da jih ne ščiti pred izrabljanjem od strani kitajskih kmetov in trgovcev. Očita Oankajšeku, da je notranjo Mongolijo nalašč razdelil v štiri province, da mongolski »narod razdruži. Kitaj tudi noče priznati avtonomne mongolske vlade, ki se je osnovala v mestu Pajlingmiao. Ostalo pa ni saimo pri tem manifestu, ampak so Mongoli z japonsko matuska pomilosčen Znani napadalec Silvester Matuška, ki je s svojimi dina-mitnimi napadi povzročil pred leti več železniških nesreč, posebno pa ono v Bia Torbagy na Madžarskem, je bil leta 1935 od madžarskega sodišča obsojen 11a smrt. Ker pa je bil že poprej od avstrijskega sodišča zaradi napadov na avstrijske železnice obsojen na dosmrtno ječo, ker v Avstriji takrat še ni bilo smrtne kazni, in je bil pozneje izročen Madžarom, da ga še oni so^dijo, ga Madžari na podlagi medsebojne pogodbe sedaj ne smejo usmrtiti. Zato so ga sedaj tudi Madžari po-milostili na dosmrtno ječo. Na podlagi sklenjenega meddržavnega sporazuma iz leta 1031 je leta 1935 avstrijsko sodišče Matuška izročilo Madžarom samo s tem pogojem, da ga ne smejo usmrtiti. je dal rajši zapreti. Bil je namreč tako skop, da je raje hodil ves zamazan in razcapan kakor berač, samo da je lahko spravljal svoj denar. Ker se je tako nosil, je s tem vzbujal tudi pri davkariji vtis, da je siromak, da ne bi plačeval davkov. Ko pa so pri njegovi materi napravili preiskavo, so našli pri nje^za 50,000 šilingov denarja in vrednostnih papirjev. Sodna obravnava bo traja najmanj tri tedne. 1 ■ »Tj v i . it _ NEW 1MB, N. X. IZ 5PANSKE DRŽAVLJANSKE VOJNE ZDRAVNIK SKOPUH. Na Dunaju te dni sodijo nekega zdravnika, ki je obtožen, da je povzročil 38 prepovedanih splavov, da je dvakrat zagrešil posilstvo na*d svojimi pacijet-kami, da je zagrešil javno posilstvo ter goljufijo. Mož se piše dr. Edmund Segal, je 41 let star ter je bil zadnje čase zdravnik v mestu Drassmarki na Gradiščanskem, kjer je deloval od leta 1931. Da je ta zdravnik zagrešil v resnici še več splavov kakor pa so ga mogli obtožiti za nje, je naj- VELIK DOBROTNIK. Eden najradodarnejših mož sedanje Evrope, angleški industrijalec lord Nuffield, je presenetil svet z ustanovo, kakršne menda še ni bilo na svetu. Nje gova ustanova je utrdila dvomljivce v veri, da veliki dobrotniki še niso izumrli. Lord Nuffield je študiral 11a oxfordski univerzi in zdaj se je spomnil z bogato podporo. Določil je namreč pol milijarde dinarjev kot ustanovo, ki se bodo obresti univerzi porabile za mlade 11a oxfordski univerzi premo-virane zdravnike, da bodo lahko svoje študije nadaljevali in izpolnili. Pa ne samo to, lord Nuffield je določil še 100,000 funtov šter-lingov za ustanovitev znanstvenih zadovov medicinske fakultete oxfordsike univerze. Pa tudi že prej je izdatno podpiral razne dobrodelne ustanove in nedavno je dal 80,000 funtov šterlingov za dom strežnic pri londonski bolnici pod pogojem, da zbero drugi dobrotniki tudi 80,000. Tn denar je bil refe kmalu zbran po zaslugi lorda Nuf-fielda, te redke izjeme med bogataši naših dni. E L L t R Otrpel hrbet? Dobite dobrodošlo in hitro odpomoč 8 par vdrgnenji. PAIN-EXPELLER je bil uspešno rabljen Izza leta 1867. rWiWt riEhr M kc^P' * 4F38 »MfJZs ■Ehkp&SI Wftw iFm I?.*'i i if« V* « J E M M f. ■ jKJS F^ vjjžflH o&jjjfl [aHWKtHH&'-^l OKI r % ^TtWPWSv Slika nam kaže sredi razvalin siroto, ki je izgubila stariše v foojnili ga Irun. z božičnimi darili* Ker nastajajo zaradi nestalnosti na denarnem trgu včasi precejšnje zamude pri dostavljanju denarnih pošiljatev, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna darila, namenjena za Božič. Ce pošljete sedaj, vam lahko jamčimo, da bodo pošiljatve pravočasni dospele. Slovenk: publishing co. 216 WEST 18th STREET NEW YOBK, N. Y. ra ven metati, če se stepejo pii pinaklu. Največjo odgovornost i m a predsednik. Predsedovati mora seji, uravnati spore ter širiti prijateljstvo in dobro voljo med društvenimi. V to miroljubmo svrlio ima kladivo, in slišal sem že predsednika, ki je na glavni seji v decembru ustvaril resnieno bo žično razpoloženje z angeljsko tolažbo: —< Gmah, "prmejduš. 1 ti bom pa kladu v glavo žari nu ! Kadar predsednik slučajno ni ptavzoč, je podpredsednik običajno na bolniški listi ali pa drugače odsoten, tako da njegovi 'društvetai napori ne pridejo vpoštev. Tajnikova je najbolj krvava. Taijnik je kot feldvebelj pri kompatiiiji, tajnik je nekaka društvena inati. Revež opominja, zalaga, do klada, poziva, štuka prijateljski opozarja, 'ker pa marsikateremu članu vse to skupaj nič ne zaleže, ga mora izključiti. V zahvalo pa izfključeni član pripoveduje svojim prijateljem in kaže na ubogega tajnika, rekoč : — Le poglejte ga, to je pa listi, ki je meni podporo, mojim nedolžnim otročičem pa smrtni-nc požrl. Tudi blagajnikov« ni lahka, kar mi bo vsak blagajnik poti dil. Nenavadne križe in težave imajo predsedniki raznih odborov. Naprimer predsednik ve-seličnegia odbora. Spominjam se tragičnega dogodka, ki se je bil završil pred ncJkako dvajsetimi leti na slovenski zabavi v Brooklvnu. Članice so pridno prodajale srečke za živega purana, in so do desetih zvečer že vse razprodale. Puran je bil izajprt v leseni gajbici, obešeni visoko pod stropom ter je gledal xn čakal, kaj bo. Pa se mu je najbrž vse pre-neunmo zdelo, ker so začeli šele po polnoči vadljati za njegovo usodo. " Ste vi i ilka osemindvajset! * * — se je zadri predsednik vese-ličnega odbora. "Tukaj!" — se je oglasil ro-;ak. ki so se mu že sline cedile po okusni puran ji pečemfki. V iUtem trenutfcu je pa puran žalostno črvknil, belo pogledal in jezik pokazal vsem cenjenim n&vzočim. Lepo in enostavno je umrl naravne smrti, ker se mu je zdela nadeva nekoliko predol-gočasna. Tožba mecl dotičnim rojakom in predsednikom veseličnega odbora pa še danes teče. — Pet krvavo prisluženih centov sem dal za žreb, — pravi rojak slehernemu, ki ga hoče poslušati, — toda namesto, da bi dobil petnajst funtov težkega živega uradna, so me »hoteli s crknjeno smrdotavro zadovoljiti. Dvajset let je že tega. J>ane& bi vagal najmanj štirikrat toliko. Pa 9o tae upi lili za pet krvav\> prisluženih oentov ameriškega denarja 2n za petnajst funtov žive vage... n9LrA S VAEO New York, Monday, December 14, 1936 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJ3M PROPAST BEGA GUTTENBERGA Letos jc minilo trideset let, odkar je kraljevina Črna gora dobila narodno skupščino. Pri-eetek uistavnega življenja v Črni gori je rodil marsikatero šaljivo prigodo. Črnogorski šaljivec Nikac od Rovina je parlamentarizem svoje ožje do. movine opisal v vrsti podlistkov pod naslovom "Djetič u parlamentu." V naslednjem ] »odtis k u pa opisuje prieetek in posledico tiskovnih borb v Črni gori. Leta 1905, je Gospodar podaril Črni gori ustavo in kmalu potem so se začele v deželi organizirati politične stranke. Prvi so se organizirali demokrati, "narodnjaki", potem konebrvativci, ki so se kot legitimist i razglasili za "pravaše" In eni kakor drugi so pričeli tako po črnogorsko: kdo bo prvi to, kdo ono drugo! Najbolj so pa tekmovali v tem, kdo bo prvi začel izdajati list. Tekmovanje je bilo prilično takšno kakor svoj čas v bitki: kdo bo prvi odsekal turško glavo in planil v turški rov. Narodnjaki so bili okretnejsi in podjetnejši in so v Nikšiču eačeli izdajati list "Narodna misel." Kot opozicija so pričeli pisati proti vladi a b.^.gme po malem tudi proti Gospodarju. "Tako danes, tako jutri. Zasmehuje in grdi "Narodna misel" ministre kakor serdarje, vojvode kakor velike sodnike — skratka, vse, kar je smatrala za škodljivo in nazadnjaško. Narodnjakom je to bilo všeč, list so kupovali kakor na sejmu in so rasli v veselju Pra vaši pa so stiskali uaiiis in škrtali z zobmi. VJada jn Cr>iinjskii vlastela la to izpočetko trp-i. Ko pa sta videli, da postajajo narodnjaki vsak dan objestnejši in odločnejši, so ninistii sklenili razbiti jim tiskarno in list ustaviti. Le kako naj se t;» izvede? S Cetinja naročijo svojima zvestima pristašema: komandirju Gjuri Jovoviču, da pove-de 100 do 200 Čevljanov. in komandirju Bosku Mijiiškoviču da tudi on povede toliko Pje-šivcev — pa naj skupno udarijo na tiskarno in jo razrušijo. Oba komandirja sta prevzela nalogo, zsbrala nad 200 mož in jim razložila, kako "Narodna misel" piše proti vladi in Gospodarju in kako tega ni nikjer na svetu, potem pa še, da je v resnici treba list in tiskarno razrušiti, da se tako zvesti izkažejo vladi in Gospodarju. Razdražila sta tako svoje može in pripravila obe plemeni za poboj. Pa so odkorakali v Nikšie. Komandir Jovovič je dospel prvi in udaril na tiskarno. Nastal je vik in krik, začeli so razbijati zaboje in razmetavati črke. Komandir Gjuro je stopil prvi v uredništvo lista. Ko opazi v nekem kotu veliko poprsje Guttenbergovo, vpraša slugo, ki se je prikazal na pragu: — Kdo je ta poganski sin? — To je Guttenberg, oni ki je izumil tiskarno! — odgovori preplašeni sluga. Ob tej besedi potegne komandir Gjuro jatagan in — sek — odseka Guttenb *igu glavo. Bogme, ono glavo iz mavca zgrabi potem z obema rokama in zmagoslavno pobit: med svoje plemenike, vzklii--i;joč: — Čevljani, bratje, to je glava bega Guttenberga! v Pesem je takoj nastala: Čudna čuda delaj.» Čevljani, a največja komand h Gjuro. Z jataganom v belih rokah . je posekal bega Guttenberga Rušo glavo mu je saiu odrezal da jo pošle vladi na Cetinje. Ta čas prispejo tud: Pješivci, ki so se nekoliko za Lesnih. Ko čujejo, da so čevljani že posekali največjega junaka tiskarne, bega Guttenbetga, se jim stori inako, da bi vsakemu količek položil popreko v prsi. Njihov junaški ponos je v žaljen. Nekaj je treba storiti. Pa začno Pješivci lomiti, pre vračati in razbijati po tiskarni, karkoli najdejo, da bi tako tudi oni postali deležni junaške slt;ve. Po vseh oddelkih 'skar_ ne je vse polomljeno in pome-tano — samo veli'k štedilnik je še ostal na meštu. Eden izmed Pješivcev opazi ta "Sparit" pa ker ga še svoj ži vdan ni videl, meni, da je to tista nosrrčna tiskarna in krikne na ves glas: — Ha, kdor je Pješivec! Tu je tiskarna! 1 Na ta bojni krik pomislijo tudi ostali, da je to nemara res nesrečna tiskarna. Popadejo štedilnik in ga s pesmijo in veseljem poneso v Pješivec. O, pa ne samo štedilnika, tudi polno košaro nekakšnih porabljenih rokopisov in nekaj starih številk "Narodne misli" od-neso s seboj kot bojiii plen. Ko prispejo v vas, nagovori poveljnik Boško Mijuškovič takole svoje junake: — Bratje Pješivci! Čevljani so posekali bega Guttenberga mi pa smo zarobili tiskarno. Če vi j an om je zdaj lažje kakor nam, ker je beg Guttenberg padel pod njihovo roko in so njegovo glavo odnesli na Cetinje. Bati se je, da ne udarijo na nas tudi oni iz Nikšiča in da nam ne prevzamejo tiskarne. Bodimo ubogljivi pa postavimo nekoliko oboroženih mož na stražo. Ali je prav tako? — Prav, kako da ne. Tako in ne drugače! — odvrnejo vsi v en glas. Rečeno, storjeno. Izbero nekaj mož ki postavijo straže. Skozi pješivske vasi gre kakor blisk novica. Kar je živega, hoče videti zaplenjeno tiskarno, pravilno: štedilnik. Ze se je mračSo, ko pri stopi osemleten dečko, ki je ves dan pasel ovce pa je pred večer prišel v vas, da vidi junaški plen. Fantiček postopa okrog štedilnika in ga pozorno ogleduje. IStar Pješivec opazu.ic fantiča, in mu reče: — Beži, dečko! Lahko te ugrizne . . . lahko to pa tudi spravi v liste! Dečko odskoči pa se spet približa, se zagleda v štedilnik in pravi: — Pa ima noge! — Ima jih, ima! — potrdi stražar. Drugi Pješivec, ki je stal blizu, hoče dečka ohrabriti, da se ne bi bal mrtve stvari in mu reče: — Le pristopi, živ ostaneš, svobodno, ne boj se! Mali se ojunači, pristopi k štedilniku in takoj začne vrtati no njem. Vrta, vrta, pa nekako zadene, da se odpro vrata štedilnika — in tisti mah izpade nekaj številk "Narodne misli". Komaj to ugleda stražar, krikne iz junaškega grla: — Ne daj, kdor je PješiveM Glej ga vraga, spet izhaja! Že je hrabri Pješivec tudi snel puško z ramena in pomeril naravnost v štedilnik: tresk, Lit ni! Na krik in pok prihitijo Pješivci z orožjem. Komaj začu-jejo, da je začela "Narodna misel" pravkar spet izhajati, pomerijo vsi v štedilnik, streljajo OGROMEN ŽERJAV NA BOJNI LADJI "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. kakor v vojski in ga preluknjajo kakor rešeto. Iz te slavne dobe je ostala pesem, ki pravi: Guttenberga so čevljani ubili a Pješivci so štedilnik ulovili. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NASI NAKAATKO N A DOPISNICI ! SPOROCE SLOVENSKE NOVICE IZ XA8ELBINE. Iz Milwaukee, poročajo: Dne 3. decembra je umrl 45-letni Jos. Suban, rojen v Kostanjevici na Dolenjskem in žrtev raka na vratu V Ameriki je bil 30 let in tu zapušča brata, znanega cvetličarja in dve sestri. — Dne 4. decembra je pa umrl 53-letni Valentin Razbornik; rojen v Ljubnem v gornji Savinjski dolini. V Ameriki je bil 35 let in 23 let je vodil grocerijsko trgovino. * Dne 2. decembra je v Johns town. Pa., umrl J«s. Miklavčič, star 37 let in rojen v Dragah pri St. Vidu na Dolenjskem. V Ameriki je živel čez 40 let. Bolehal je mnogo let na rudarski bolezni in izčrpanosti. Dalje je umrl tam Anton Kosmat in. star 39 let in teden dni kasneje mu je sledila njegova mati v starosti 70 let, kmalu potem je pa umrl še njen najstarejši sin Jos. Kosmatin, ki zapušča ženo in 7 nedoraslih otrok. Družina je nrišla leta 1903 iz Nemčije. — Če se prištejemo Jos. Urešča-ka, starega 33 let in Antona Dimica, je naselbina izgubila v enem mesecu «est oseb, ki so vse, razen Miklavčiča, umrle za pljučnico. Rojak Jolun Nemanič, se je U. t. m. pobil sna nogi pri delu v rovu. Odpeljan je bil v bolnišnico St. Francis v Litcli-fieldu. 111. ★ V Milwaukee, Wis., je smrt v teku 48 ur posegla kar v dve znani slovenski rodbini. V četrtek 3. decembra je na domu svoje sestre preminul rojak Joe Suban. Smrt je bila posledica nezgode pri delu, pri kateri je nesrečni padec ki se mu je primeril, povzročil oteklino na vratu, ki se je pozneje razvila v razjedajočo rano. Bolehal je nad leto dni, a na bolniško posteljo je bil privezan šele zadnja dva meseca. Bil je samec, star 45 let in doma iz Kostanjevice na Dolenjskem. V Združenih državah je živel 23 let. — V petek 4. decembra pa je umrl Valentin Razbornik. Podlegel je težki želodčni bolezni, v starosti 54 let. Pokojnik je bil eden prvih pobomikov za razvitje pevskih in glasbenih aktivnosti v naselbini. Rojen je bil v Ljubnem, v Savinjski dolini, a je že kot 8-letni deček odšel z družino v Sarajevo v Bosni, kjer je dovršil tudi ljudsko šolo in se izučil v pečarski obrti. V Ameriko je prišel leta 1901. Na »nekdanjo bojno ladjo "Ke ar s age" so montirali ogromen žerjav za dviganje velikih to 2>ov (na nptve bojne ladje. Naročite se na "GHas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih driavak- Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street Hew York, N. Y. IGRE ANTIGONE, SofokleJ, 60 strani .............. .30 AZAZEL, trdo vez. ...........................1.— broširana .80 BENf&KI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj.... .50 Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela Je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj Si pesnik Oton Župančič. C1RAN DE BERGEBAC. Heroična komedija ▼ petih dejanjih. Trdo vezano ......................1.70 ČRNE MASKE Spisal Leonid Andrejev. 32 str. Cena .... .35 Globoka rusk« drama je podana v >-ko lepem slovenskem prevodu. EDA, drama v 4. dejanjih.....................60 GOSPA 2 MORJA, 5. dejanj .................75 KAMELA SKOZI UHO ŠIVANKE. Veselo Igra v 3. dejanjih. V igri nastopa U oseb.......45 KRELTZERJEVA SONATA Spisal L. N. Tolstoj, 136 strani. Cena.....60 S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovitostjo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST Spisal L. Novak. 45 st-ani. Cen- ........ ,30 Dejanje te veseloigre je napeto in polno pristnega humorja. Scenerija je skromna, število oseb nizko (6). Našim malim odrom, ki žele uspelega večera, knjižico to»»lo pripo-čamo. ^n^iSi^1^ 3 dejauJ.......... .50 LJUDSKI ODER: 5. zv. Po 12 letih, 4. dejanji ............. .go MAGDA. Spisal Aiozij Remec. 86 strani. Cena. ..45 Zaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka, globoka zgodba ženske ki trpi, pada in odpušča in umira po krivdi moža." S^t SEMENJ V RICHMOND U, 4. dej. .. 30 MOGOČNI PRSTAN. Milanski, 52 Ltranl "S UB »OJSKI. Igrokaz v štirih slikali .......... OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJSCAKA 47 strani. Cena ......................................^ Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrh-liekega je namenjena predvsem manjšim o-drom. petrCkove poslednje sanje Spisal Pavel C olja. 84 strani. Cena.......40 Božična igra v štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerbart Hauptniann. 124 st» 3^nn...50 Dramatska bajka v i>etib dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, 0. dejanj .1 str. 35 revizor, 0. dejanj, trdo vezana .............75 r- U. r. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). Vezano .......................... ROKA V ROKO ............................ .30 MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Vez..... .00 OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano .................70 SEN KRESNE NOČI. Shakespeare. Mehko vezano. Cena ---------------------------------------------------- SKOPUH. Moliere, 5. dejanj, 112 str......... .50 SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... .30 To je ena izmed i>etih enodejank, čijib dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čela knjige z besedami: — Ni stnry. teJU-eč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.....35 Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprlzori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drlh, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih---- .60 ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja, 107 Btr. .59 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... .30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 5. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopiČ. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, — Mar j in otrok ........................ .30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— * Materin blagoslov .................. .30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ................................ JO 20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-troks «30 PESMI In POEZUE AKROPOLIS IN PIRAMIDE .................80 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25 broširana 1.— KRAGUlv.ČKl (Utva) ...................... -65 BOB ZA MLADI ZOB. trda vez.............. .40 MOJE OBZORJE, (Gangl) .................... NARCIS (Gruden), broS..................... .30 NARODNA PESMARICA. Cena .............. M POLETNO KLASJE. Cena.................... .50 PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez. ........ .35 SLUTNE (Albrecht), brog- .................. .30 POHORSKE POTI (Glaser), brošrano........ .30 STO UGANK (Oton Zupančič) ............... 50 VMOUCA. Pesmi za mladost ................ .60 ZVONČKI. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano ..••••••••••••»•••••••••.«»• .90 ZLATO BOG, pravljice, trda v— ............ .60 ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec. 109 strani. Cena.......45 PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............1.— Orlovske himne. (Vodopivec) ................lJttl Pomladanski odmevi, 11. zv................... .45 SLOVENSKI AKORDI 22 mešanih in moških zborov, ugiasuil Kari Adamič ............................ Cena 1£0 PLANINKE Pesmi za sopran, alt, tenor iu ugutsbil • J. Laharnar ........................Cena L20 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek ........ .45 Trije moški zbori. (Pavčič) Izdala Ulasljena Matica ...................40 DVOGLAS NO Naši himui .................................. MLADINI Osem mladinskih pesmi ob 100 letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. Uglasil Emil Adamič ................Cena L_ MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .15 RAZNE PESMI S SPREM LIE V AN JEM: Domovini. (Foestei ) Izdala Glasbena lnanca .. .40 Gorske cvetlice. (Laharnar) Četvero In petero raznib glasov.......... ,45 V pepelnitai no«. (Sattner) Kantanta za soli, zbor Iu orkester. Izdala Glasbena Matica ........................... Dve pesmi. (Prelovec). Za moški zbor in bari- ton solo ................................ jm NOTE ZA GOSLI Uspavanka, zložil Jos. Vedral............ cena L— MALE PESMARICE Št. 1. Srbske narodne himne .................15 Št. la. Što čutiš, Srbine tužni ........................15 Št. 11. Zvečer .................................." . ...........*................ .19 tit. 13. Podoknica ............................. Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... \g> Lira. Srednješolska, 1. In 2. zvezek po......!! M Troglasni mladinski zbor primeren za troglaser ženski ali možki zbor. 15 pesmic. (Pregelj.. 1._ MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. _ 3. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj ; Na dan; Divna noč ............................ |g G. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gosintda; Občutki; Geslo ......................................' i. ..........................................no CERKVENE PESMI DomaČi glasovi. Cerkvene nesmi za mešan zbor I Tantum Ergo (Premrl) ................... Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) !!!!!!.. ^ Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foster) .50 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) 40 Sv. Nikolaj ...................................... * .................-.......... .60 10 EVHARISTICNIH PESMI Za mešani zbor .................... Cena 1.— MISSA in Honorem St. Josephi, Kyrie HVALITE GOSPODA 06011 Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor....Cena L— PRILOŽNOSTNE PESMI za izvan cerkvene in društvene slarnostl, sestavil A. Grum. Mešani in moški zbori...Cena L— NOTE ZA CITRE Koželjski. Poduk v igranje na dtrah, 4 *vezkl 3.50 Buri pridejo, koračnica ...................... jjg NOTE ZA TAMBURICE jicvenske narodne pesmi za tamburaški zbor in petje (Bajuk) .............................. Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih pesmi (Bajuk) ............................ Na Gorenjskem je fletno ......................L— RAZGLEDNICE Newyorške. Različne, ducat .................. .40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... .40 Narodna noša, POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov J59 Ji0 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 236 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. ! NAPOLEON JE HOTEL V ANGLE&KO MOBNARICO. V mornariškem arhivu brit-ske admiraKtete hranijo piano Napoleona Bonaparteja, v katerem je ta prosil, naj bi ga sprejeli v angleško vojno mornarico. Prošnja izvira iz časa, ko je Bonaparte študiral na vojni akademiji v Brienmi. U-citelji so mu izdali spričevalo, da bi ga čakala kot mornariškega častnika sijajna bodočnost. Napoleon se je na kratko odločil in zaprosil, naj ga sprejmejo v angleško mornarico. Svetovna zgodovina bi bila krenila gotovo v popolnomr drugo smer, da so Angleži uslišali mladega gojenca briennske vojne akademije. Pa kakor v mnogih drugih stvaroh, so jo polomili tudi tu. WLXM Nil VMM New York, Monday, December 14, 1936 OT L2M&W8T BWVWTB UZ1LT IN VMA navzgorHQ ROMAN IZ ŽIVLJENJA 52 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Iz Jugoslavije. To presenečenje se je v refenici posrečilo. Jurij Prost — gospa, in še ljubka, zelo lepa gospa, kar so gospodje z veseljem potrdili — to je bila senzacija. Hartman smeje sloni na stebru in z veseljem gleda, kako se vsi drenjajo okoli Gite. Zbrala je vse svoje sile, da je napravila dober utis in je govorila nekoliko razgreto. Toda njen pogled pogosto poleti k njemu, kot bi ga prosila pomoči. Komaj je vedela, kaj je govorila in brez števila imen šumi mimo njenih ušes, pa si niti enega ni zapomnila. Gospa Hermsdorf v jame njen plahi pogled in jo odpel ie iz razvnete gruče k skupini starejših dam. "To je zaenkrat malo pre več, draga gospa Gita, kaj ne?" jo vpraša dobroti j ivo. Gita smeje potisne lase za ušesa. V resnici mi vse pleše v glavi." Gospa Hermsdorf ova se smeje. 1 'Morate se še naučiti prenašati svojo lastno slavo." "Da, milostljiva gospa. To pa ni lahko. Kdor je tako kot jaz zrastel v tišini in samoti, si v tako blesteči družbi ne zna pomagati." "O tem na vas ni bilo ničesar opaziti. Sicer pa se boste hitro naučili. In na svoje lavorike se boste navadili. In kadar boste šele imeli svojega moža ob svoji strani in se morete veseliti medsebojnih uspehov, takrat boste lakoj dobili občutek gotovosti." Gitin pogled hrepeneče poleti v daljavo. M*» 1 vsemi sijajnimi gosti se čuti dvojno osamljena. Samo ko bi bil že cn enkrat zopet tukaj. "Tako ljubeznivo znate govoriti z menoj, milostljiva gospa. Za vašo dobroto sem vam prav iz -rea hvaležna." "Ne govorimo o tem. Do sedaj sem mogla za vas le malo storili." 4 K' ar se vam zdi majhno, je za mene veliko, tako neizmerno veliko. Vam in prijatelju Hartmanu se imam zahvaliti za vse, kar sem bila dobrega deležna zadnja leta." "Toda nekoliko tudi svoji lastni zaslugi," pravi gospa Hermsdorf smeje. '-Toda pustimo to. Sedaj vas bom predstavila starim damam. Ona tam-le v rjavi obleki je grofica Erdman, zelo vplivna dama. Proti njej bodite posebno spoš-tljivivi, zelo rada vidi, ako je kdo spoštuje. Kot glava velike, zelo bogate in umetnost ljubeče družine, more vam in posebno še vašemu soprogu mnogo koristiti." "Iskrena hvala za ta migljaj, katerega bom vpoštevala." Gospa Hermsdorf smeje prikima. Pridete do starih dam, katerih središče je bila grofica Erdman. Gospa predstavi Gito. Oči vseh se obrnejo spočetka zelo začudeno na vitko, pri ku pij ivo postavo. Šele ko gospa Hermsdorf pove Ojtiiio pisateljsko ime, se umakne hladno začudenje živahnemu gibanju. Dame skoro naenkrat govore z Gito, ki se mora zelo truditi, da odgovarja na vsa vprašanja. Celo grofica Erdman se je odlikovala z dolgim razgovorom. Ko je grofica Sehlieben Gito damam zopet odpeljala, pravi grofica Erdman gospe j Hermtedorfovi. 44Sedaj pa mi povejte, vi čarovnica, kje in kako ste našli to zanimivo, čarobno gospo? Ali njo že dolgo poznate? Ali ste vedeli, da je Jurij Prost pisateljsko ime dame?" Gospa Hermsdorf ljubeznivo nagne glavo na stran. "Tri vprašanja naenkrat, ljuba gospa grofica. Ker pa se 7animate, vam hočem kar najboljše pojasniti. Gospa Fcld-man je žena mladega s likanja, ki me bo v kratkem slikal. Saj veste, da že dolgo iščem slikarja, čegar obnašanje mi ugaja in me more zadovoljiti." "O, vem, in sedaj ste ga našli. Toda F^ldman. —-Imena Feldman niti ne poznam." "Je še zelo mlad." "Ali je nocoj tudi tukaj?" ( "Ne, sedaj je v Parizu, pa se bo kmalu vrnil. Kupila pa sem dve njegovi sliki, ki jih morete videti v mojem salonu. Po teh slikah sem našla Jurija Prosta, kajti ena je slika mlade gospe." "Kako je to zanimivo! To si pa moramo ogledati. Prosim, milostljiva gospa, peljite nas k slikam." "Z veseljem, drage gospe." Grofica Erdman se obesi na roko gospe Hermsdorf o ve in druge dame se jima pridružijo. Gospa jih pelje k slikam in Jim z veliko zgovornostjo pripoveduje, kako jo je Hartman opozoril na oba mlada umetnika. Damam ste obe sliki zelo ugajali in grofica ostalim damam R svojimi umetniškimi besedami še poveča zanimanje. Razlaga jim sli kar je vo pojmovanje, čudovito lepe barve, učinko-vrto razdelitev senc in učinek svetlobe. Ker so ji priznavale velike razumevanje umetnosti, so bile prepričane o pravilni njeni oceni. Vse so bile uverjene, da je bil zares velik umetnik. In da bo mladi slkar slikal tudi gospo Hermsdorfovo, je napravilo na nje globok utis. Dame so obljubile, da bodo v krogih svojih prijateljev Džorža *eldmana priporočale, grofica Erdman pa je obljubila, da bo najvišje kroge opozorila na mladi umetniški par. Gospa Hermsdorf je v resnici vesela. - Obraz ji žari, ko zagleda Hartmana in njene oči mu izdajo, da je govorila za Dzorza. Tudi Hartman-je imel priložnost, da je marsikatero besedo izrekel v prilog svojega prijatelja in kadar je temu ali onemu pokazal Džorževe slike v salonu, tedaj so bile njegove besede dovolj potrjene, ker so bili slike v resnici dobre. Tu- ri ? 1zfnimiTa prikazen je mnogo pripomogla, da si je vsakdo želel poznati nadarjenega moža mlade gospe. Kadar pa je bila pn ljudeh radovednost zfbujena, želi, da ji je tudi zadoščeno. Hartman in gospa Hermsdorf stojita pred sknpino bronasta podob. Lepa gospa smeje pogleda v Hartmanov obraz. 4 Ah ste z menoj zadovoljni? Storila sem, kar sem mogla, da vam nekoliko pomagam pri vašem prijateljskem delu " Hartman pritisne njeno roko na svoje ustnice. "Brez vsakega pridržka se vam moram samo zahvaliti milostljiva gospa. Ime mojega prgatelja je na jezikih vseh " Gospa ga smeje pogleda. Pretresljiva žaloigra v Subotici Te dni se je v subo-iškem predmestju Radanovcu odigrala pretresljiva žaloigra v kateri je izgubil življenje mestni redar Geza Blesič, kmet Stjepan Bleskovič je pa izvršil samomor. Nedavno se je Geza Blesič vselil v hišo svojega brata k stricu Bleiskoviču. V začetku so živeli v miru, kmalu so se pa začeli prepirati. Vzroki za prepire so bili čisto družinski. Pred par dnevi je prišel Bleskovič k mestnemu policijskemu kapetanu Budanoviču in ga prosil, naj vpliva na redarja Blesiča, da se izseli iz njegove hiše, ker bi znalo sicer priti do krvavega obračuna. Kapetan Budanovič je prejšnji dan zjutraj poklical k sebi redarja Blesiča skupaj z Bleskovičem in obema prigovarjal tako dolgo, da sta se pomirila in odšla domov. Obljubila sta, da se ne bosta več prepirala. — Usodnega dne je prišla Blešičeva žena na skupno dvorišče in tam nekaj delala. Bleskovič je stopil k njej in ji dejal, naj se odstrani. Zaradi tega sta se začela prerekati. To je slišal redar Blešič in prišel iz hiše. Komaj se je pojavil pri vratih, je Bleskovič zgrabil lovsko puško, nameril na Blešiča in brez vsake besede sprožil. Zadel je Blešiča v glavo in prša. Blešič se je mrtev zrušil na tla. Blešičeva žena je zbežala v hišo in se zaklenila. Razsrjeni Bleskovič je navalil vrata in jih razbil, nakar je Blešičeva žena zbežala v drugo sobo in se tudi tam zaklenila. Bleskovič je razbil tudi ta vrata. Žena je zadnji trenotek skočila skozi okno in zbežala k sosedovim. Ko se je Bleskovič vrnil na dvorišče, je prihitela njegova žena in nlu skušala iztrgati puško. Bleskovič je zgrabil svojo ženo, jo vrgel na tla in jo začel tolči s puškinim kopitom. V isti hiši je stanoval tudi trgovec Nikola Stančič. Prihitel je, da bi razorožil Bletekoviča. Med njima se je vnela strahovi, ta bonba. Ko je Stančič uvi-del, da ne bo mogel iztrgati Bleskoviču puško, je zbežal v hišo in se zaklenil. Šele sedaj se je Bleskovič zavedel, kaj je storil. Videl je pred seboj mrtvega Blešiča in hudo ranjeno lastno ženo. Odšel je v svoje stanovanje, si nameril puško pod vrat in z nogo sprožil petelina. Bil je takoj mrtev. Bleskovičevo ženo so liu'do ranjeno prepeljali v bolnišnico in se še ne ve, če bo ostala pri življenju. Mestna policija je takoj začela preiskovati in je zaslišala vse hišne prebivalce, ki trdijo, da je Bleskovič v zadnjem času večkrat snažil svojo! puško in govoril, da bo obra ! čunal s svojimi nasprotniki, i Bleskovič je bil znan kot silno! razburljiv in nasilen človek. Žaloigra je vso Subotico močno razburila. Grozen zločin V vasi Ponikava pri Brega-ni, je bil ponoči umorjen 79 letni Martin Čudi o. Starec je sedel s sdsedi v kleti in pil vino. Med njimi je bil tudi Janez Novoselič iz Koritnega, ki je začel Oudiču groziti. Prepiri se je pa kmalu polegel in kmetje so se razšli. Ponoči se je pa Novoselič splazil v Oudičevo hišo in ubil starca. Udrihal je po njem z železnim drogom, da je vsega ra zmešani. Domači so našli Cudiča zjutraj v zadnjih zdihljajih. S plinom sta se zastrupila V Novem BeČeju pri Petrov-gradu sta se zastrupila dalmatinska krošnjarja brata Stipe in Ive Kraktalo s plinom. V peč sta naložila oglja. V izbi je spal še tretji mladenič, ki mu je pa zdravnik rešil življenje. Brata Krakalo sta se zastrupila po nesreči. Advokat obsojen na 18 mesecev V Subotici je bil nedavno obsojen advokat dr. Julije Rubi na 18 mesecev ječe zaradi ponarejen j a dokumenta. 105 letna žena v Slavo- • mji V mali kleti virovitiških vinogradov živi najstarejša žena Vse okolice, verjetno ena najstarejših v vsej Slavoniji in tudi v državi. To je 105-letna Piftite nam za cene t ornih listov. reservadjo kabin In pojasnila za potovanje. SLO VENI C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New lerfc SHIPPING NEWS Na paralkih. Id ee Mela v domovino izleti ped Ufcufteuega spremljevalk 16. januarja: Rex r Genoa Paris t Havre 20. jannarja: i Berengaria t Cherbourg 22. jannarja r Europa v Bremen 23. jannarja: Conte di Savoia ▼ Genoa Champlain v Havre 27. januarja: Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre kmetica Marija Smer. Življe-i nje in okoliščine, v katerih je ta žena doživela tako visoko starost, se prav nič ne razlikujejo od življenskih razmer ljudi iz njene okolice, ki so doživeli morda največ 80 let. Zato se lahko reče, da ima Marija Smer posebno prirojeno živ-ljensko vztrajnost. Rodila se je leta 1831 v Virovitici od kmečkih staršev, ki so živeli skoro 100 let. Pred 80 leti se je Marija preselila s svojim možem med vinograde, kjer sta si po- Tu živi še Mož ji je umrl pred 35 leti. Do pred par leti je Marija bila še krepka in okretna ter je veliko delala. Če lani je opravljala lažje domače delo. Razmere današnjega časa sovraži in pravi, da je svet zelo pokvarjen in razrvan. Ne dolgo temu je še jasno pripovedovala o starih časih in navadah ter o doživljajih iz svoje zgodnje mladosti, torej iz prve polovice preteklega stoletja. Sedaj pa je starka čisto oslabela in postala otročja. Najboljše se razume z neko šestletno dekli 15. decembra: Bremen v Kremen Washington v Ilavre 16. decembra: Queen Mary v Cherbourg _6. decembra: Normandie v Havre 5. januarja: Cbainpliiin v Havre Berengaria v Cherbourg Knropa r Bremen Manhattan v Havre 0. januarja: Saturn ia v Trieste Lafayette v Havre 13. januarja t Washington v Havre Aquitania v Cherbourg 15. januarja: Bremen v Bremen stavila malo hišico danefs. ",r 2 februarja: ! Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg T. februarja : Paris v Havre Bex v Genoa J. februarja: Europa v Bremen 10. februarja: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 13. februarja: Conte di Savoia v Genoa 19. februarja: Bremen v Bremen 20. februarja: lie de France v Havre Saturnia v Trst 24. februarja: Manhattan v Havre Quee« Mary v Cherbourg 26. februarja: Europa v Bremen 1*7. februarja: Paris v Ha\ re Res v Genoa co, s katero se po cele ure po-j govarja in igra. Zanimivo je, da starka ves čais svojega življenja ni bila nikoli bolna in tudi sedaj jo tišči samo breme starosti. Uživala je vedno samo navadno kmečko hrano, predvsem kruh in mleko. Rada pa popije tudi kozarček vina. Lastnih otrok ni imela, pač pa je vzredila in vzgojila več tujih otrok. Starejši ljudje poznajo Marijo kot spoštovano in pošteno kmetico. naroČite na "glas NARODA", največji st.o tonski dnevnik v drža vab ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA ESfiSisSI"^ijfeSSr ki-* Kdo b; ne ^tel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboža-valcih Ognja , Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel č.tati o .Lenita konju Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI iN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU I I IZ BAGtsADA V 8TAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Dražba En Nacr ♦ Cena -------------jj* KRIŽEM PO JUTROVKM 4 knjige. 598 strani. • slikami Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Samarih; Med Jezddl v Cena -------------------jjf PO DIVJEM KIJRDISTANU 4 knjige, 694 strani, s slikami Vaebina: Amadija; Beg la Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ___________________ij§ Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 West 18th Street PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarju Cena _______________1.5« Izdajalec; Na lovu; Spet n* divjem zapadu; Beflenl milijoni; Dediči Cena ----------------------3.59 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob- njaku; **ohamedanskl svetnik Cena .1.56 "Glas Naroda" New York, N. Y. Važno za potovanje. Kdor ie namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. **to se «a-upno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse. bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno ▼ najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stro&k«. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker p redno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 21 6 West 1 8th Street New York, N. Y. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do Jrdaj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pe leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas probiino, da skušate naročnino pravočasne poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu Izmed zastopikov. kojih Imena so tiskana z debelimi črkami, ker bo upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lanshln COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftlč Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis. Fr. Zupančič. "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero. in Illinois) Jollet, Mary Bamblch La Salle, J. Spellch Mascoutab, Frank Augustln North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: Chisholm, Frank Goute Ely. Jos. J. Peshel Eveleth? Louis Gouie Gilbert, Loula Vessel Hibblng, John PovSe Virglna. Frank Brvaticb MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Go wand a, Karl Strnlste Little Falls, OHIO: Barberton. Frank Trota* Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karl-linger. Jacob Resnlk, John Slannik Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KrmSe Youngstown, Anton Kikelj OREGON: Oregon . City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Brougbton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove« Coverdale in okolica, M. Rupnik Export, Louis Supančič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Ff1" Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TauSelj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Ž ust Pittsburgh, J. Pogačar, Philip Pro- gar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrcr West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr. Bisk Sheboygan, Joseph Kake« WYOMING: Rock Springs, Lento Tanehar Dlamondvllle, Joe RoUch Vsak zastopnik Izda tO, katero J« prejet UPRAVA -GUB NARODA"