Martinova babica. J ^l]v>3JLinila je zima ter vzpomladaaje solnce začelo prigrevati, in kmet je ^jtfi^ zopet gibal na polji. Tudi pri Martinovib. se je vse izpreračailo. ^SJP Sosedi se k njim zrečer uže nijso zbirali okolo p6či. ker je ljilo iz- liiSC-eno vse bučno seme. A sosedov Ivanek nij mogel pozabiti lepih pripo- vždek, katerih je toliko znala Martinova babica; zat6 je Se vedno rad k njej zaiiajal. Tidel je, kdaj je najbolj utegnila. To je bilo v mrakn. kadar je počivilje znnaj sedela na pragu. Trudna je bila od starosti. ee tudi se uže aij mogla nbijati s tPžkim delom. Te prililce Ivauek nij zamudil nikoli, in takč je slišal mnogo pripovedek. Nekdaj mu je rekla: Mirno sta živela .soseda Pster in Jurij, vsak na srojem. Jurij je Tjil bogat, & ubožoi Peter rau nij zavfdal iraoviiie: vedno js delal od jutra do mraka ter v ptitu svojpga obrnza kruha služil. A soseda sta rada pomagala dnig druzennt, kakor zapoveduje kršeanska ljubezen. Ali večna modrost iz-kuiia pobožnega človeka. Prišla je težka bolezen in smrt je pobrala Petra, skrbnega očeta in gospodarja svojo drožinp. Bridke solze so po njem pre-takali otroci in žena. A kaj je zdaj stdril sose.d Jurij ? K sebi je vzel Petrovo vdovo in otroke, da je z,lnje skrbel ter obdeloval svojo in Petrovo zemljo. Kadar je najveSji Potrov sin vrba dorastel. dal mu je hčer za ženo ter razvcn Petrovih ttidi nokoliko svojih njiv in tiavnikov. Vesel je Ivanek bibici obljubii, da hočc tudi on, kadar bode mogel, tak biti, kakeršen je bil Jurij. Dofek Jožko je pticam gner.da razdtral, mladiče neusmiljeno mučil in oii jim iztfkal. Svarfla sta ga roditelja in dvugi panietni Ijndje; a vse je bilo zaoian. Tudi tepen je bil; a šiba nij sadti obrodila. Kadar Jožko od-raste, ostane, kakeršen je bil za otroi-jib mig. Pretepal se je in dražil s po-niglavci in pijanci. A zadžla je božja roka tudi njega. V tepeži je izgnbil ob« očesi, in to še za mladih !(St. Milo je tožil, da je okolo njega vedno vse temn6 ter od hiše do hiše je prosil krulja. Zdaj se je bridko spominal, koliko ptiček je tudi on oslepil; a prepozno je bilo njega kepauje. TJsmlljen de(?ek ga je za palico vodil po svelu, in Jožko je povsod pripovedoval, kakšen je nekdaj bil. in prosil jf1 otr6k, pticem ne razdirati gnozd ni mučiti jih a ni slepiti. Ivankn Sfl je zdelo. da ubozega Blepca vidi pred sob6j, fcer obetal je, da bodo ptičkam rcdno prijatelj. Miljko je bil sirota brez očeta in brpz matere. Uže v njega otročjili letih je Bog oba k sebi poklioal na sodbo. Miljko je bil pri tnjih ljndčb ia vedno je žaloval po rodtteljili. Vsako npdeljo po polii dne je uesfil cvetlie na grob raatpri iu očetu. Molil ter jokal jc na pokopaliači. Kadar je na-vršil deseto leto. mislil je iti v druge kraje Klužit. štbak je bil že res. ali upal je na božjo pomoč. ITpiHi se zatorej zadnjič na pokopališče, da bi se tamkaj razstal z blav.ima voditeljema, ter potkj odžel nekoliko laže iz tega kraja, kder jo njega zibel tekla. Ves v moliter zamisljeu otr6k nij sliSal. da s*s mu bližata gospod in gospii, ki sta bila iz m&st-a priSla na kmc.te. Po jaolit« je MUjko hotd oditi iz pokopališča: a tuji gospod ga prijazno po- vpraša, kdo li je tn pokopan ? Kadar inn je MHjko vse poTedal. smilil se je gospodu, ki mu je rekel, naj ž njim ide v mesto. kd