Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 7094
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	wn
Leto XXXV. - Štev. 43 (1776)
Gorica - četrtek, 10. novembra 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Stoletnica roistva Pisatelja Ivana Preolia Luther in zahodni razkol
»Ne odpiraj, prijatelj, svojega šolskega zemljevida. Kraja z imenom St. Maurus-bruck ne boš našel na karti slovenskih zemelj. Našel boš le skromno pokopališče s tiho cerkvico sv. Mavra na Tolminskem, kjer se v eno zlijeta Soča in Idrijca in se kraju po naše pravi Na Mostu. Tam sem jaz doma, nemško ime "Svetega Mavra most” pa je starinsko in zgodovinsko...«
KRŠČANSKO USMERJEN PISATELJ
Tako je povedal o svojem izvoru Ivan Pregelj, eden najpomembnejših krščansko usmerjenih slovenskih pisateljev tega stoletja, ki se je rodil pred sto leti, 27. oktobra 1883. Slovenski književnosti je podaril poseben, svojsko oduhovljen, a tudi sočno peven, svetal jezik.
V	svojih najpomembnejših delih je segel daleč čez konvencije tedanje katoliške, liberalno ali pa levo usmerjene literature. Prodrl je namreč za zgodbe ali preprosto pripovedovanje, segel je čez čmo-belo družbeno kritičnost, čeprav ni bil slep za politične ali socialne krivice naroda in posameznika; bil je neprimerno bolj duhovno razvejan kot Tavčar in bistveno univerzalnejši kot Finžgar, saj je v svojih najboljših delih z besedo in mislijo spletel široko razvejano mrežo iz slovenskih tal in iz čustvovanja slovenskega človeka rastoče duhovnosti.
Ivan Pregelj je zapleten, večsmeren avtor. V nekaterih ključnih delih je izoblikoval tako imenovane domače, krajevne tolminske motive kot socialno-duhovni slovenski boj, oziroma odpor proti višji postavi. Če človek stopi izven kroga božje milosti in previdnosti, pa pomeni to istočasno začetek tragične človeške usode, oziroma življenjske zgodbe. V Pregljevih zgodovinskih povestih »Tolmincih«, »Štefan Golja in njegovi« in »Matkova Tina« vsi tolminski uporniki-puntarji tragično propadejo.
Pregelj je z leti rasel v poseben, svojevrstno barvit, baročno razvejan in ekspresionistično dramatiziran slog. Z močno fantazijsko silo se je dotikal njemu značilnih vprašanj: Kakšna so razmerja med konkretnimi življenjskimi potmi in zablodami in idealno življenjsko normo, h kateri spodbuja krščanska nravnost? »Regina roža ajdovska«, »Dom gospe Serafine«, »Plebanus Joannes« in »Bogovec Jernej« so tisti Pregljevi ključni teksti, v katerih je kot premočrtni mož vere grebel po človeški duši, razpeti med pekel in nebo, in iskal smisel življenja.
OBLIKOVALA GA JE TOLMINSKA
Pregelj, iz revnih družinskih razmer, je s pomočjo dobrotnikov dovršil srednjo šolo v Gorici in univerzo na Dunaju. Kot profesor slavistike in germanistike je služboval v Gorici, Pazinu in Idriji. Leta 1912 je prišel v Kranj na Gorenjsko, dokler ni bil 1925 premeščen v Ljubljano, kjer je 31. januarja 1960 umrl.
O svoji prvi življenjski dobi je menil, da jo je oblikovala »Tolminska, dobrotniki, knjige in Previdnost«. In zapisal je: »Nikjer ni zame lepše kakor tam. Nikjer ni duši pokoja tako sladkega kakor tam. Čudovit svet, poln sonca in rož in vonjev in pesmi, ki so kakor rože in imajo svoj vonj, kakor zemlja, kakor jutro, kakor spanec in grob. V sanjah... poslušam šumenje daljnih gora in vidim v dolino napete laze: zelene katarakte v onemelo dno. Prisluškujem pojoči govorici ljudi, ki so tam; poslušam pesem r.’'bovih src.«
DOLGO ČASA POZ ABLJEN
Preglja je leta 1938 pri iela težka bolezen. Delno je ohromel ia’ je mogel odtlej pisati z največjo težavo samo z levico. Vendar pa je kot goreč katoličan in privrženec idealističnih načelnosti po letu 1945 obmolknil tudi iz -ugih razlogov. Leta 1946 so ga upokojili.
V	zadnjih letih življenja ga je slovensko kulturno podjetje skorajda pozabilo.
V	77. letu življenja ga je ugrabila smrt, da je uradna slovenska javnost po petnajstletnem molku lahko prvič spregovorila o pomembnem literarnem ustvarjal-
cu. Ob grobu je svojemu prijatelju in spoštovanemu pisatelju govoril prof. France Koblar, ki pa svojega govora ni mogel objaviti v časopisu »Naši razgledi«. Ti so sicer pripravili prostor za zapis o umrlem pisatelju, vendar so se odločili za ponatis obširnejšega odlomka iz »Tolmincev«.
Pregelj je v bistvu tudi danes še duhovno neodkrit. Z novimi, modernimi interpretacijami bo namreč treba pristopiti k njegovi razvejani literarni kozmologiji. S Pregljem se je treba soočiti na novodoben, eksistencialno in socialno utemeljen način. Pregelj namreč ni pisatelj domačijskih povesti in ne avtor klerikalnih romanov, temveč drzen literarni oblikovalec novih jezikovno-miselnih možnosti in uspelih duhovnih vizij. Njegovo literarno delo v dramatičnem ekspresionističnem loku združuje slovenski narodni izvor v provincialnosti za gorami s svetovljanskimi možnostmi duhovito se iskrečega.
POZNAJO GA TUDI V NEMŠKEM PROSTORU
V	letih 1932 in 1933 so Preglja upoštevali v dveh nemških antologijah jugoslovanske, oziroma slovenske književnosti. V nemški antologiji jugoslovanske književnosti je bil predstavljan kot edini slovenski pisatelj skupaj z Vladimirom Nazorjem in Josipom Kozaracom, medtem ko je nemško antologijo slovenske književnosti pripravil Joža Glonar in poleg Preglja vanjo uvrstil Ivana Cankarja, Bevka, Finžgarja, Kersnika, Ivana Tavčarja, Janeza Trdino, Iva Šorlija, Juša Kozaka, Stanka Majcna in Antona Novačana.
LEV DETELA
Martin Luther, začetnik protestantske reformacije je začel in končal svoje življenje v mestecu Eisleben v pokrajini Harz. Tam se je rodil 10. novembra 1483 (ta četrtek je torej minilo pol tisočletja), umrl pa je
18.	februarja 1546, star 62 let. Obakrat pa je bilo njegovo bivanje v Eislebnu le kratkotrajno. Ob njegovem rojstvu so se starši, ki so iskali možnosti za boljše življenje, spotoma ustavili v omenjenem kraju, a se že naslednjo pomlad preselili v Mansfeld, kjer se je oče s pridnostjo in varčnostjo povzpel iz preprostega rudarja do majhnega podjetnika. Tik pred smrtjo pa je Luther znova prišel v Eisleben, da bi posredoval v sporu o zapuščini med mansfeldskimi grofi. V noči med 17. in 18. februarjem 1546 mu je eden od navzočih šepnil na uho, ko je bilo očitno, da se mu trga nit življenja: »Spoštovani oče, ali ostajate pri krščanstvu in veri, ki ste jo pridigali?« Luther odgovori z rahlim, toda povsem razločnim »ja«. Kmalu potem, ob dveh zjutraj, je umrl.
KDO JE KRIV?
Zadnji vatikanski koncil je v dekretu o ekumenizmu izjavil med drugim, da je zahodni cerkveni razkol »nastal po krivdi ljudi z obeh strani«. Res je: brez Luthra bi verjetno ne prišlo, vsaj v tistem času, do razkola v zahodni Cerkvi, res pa je tudi, da so bile razmere že v 15. stoletju, torej pred Luthrovim nastopom, v Cerkvi take, da so nujno klicale po notranji obnovi. Te pa nihče ni znal izvesti. Izvedel jo je na svoj način Luther.
STRAH PRED BOŽJO PRAVIČNOSTJO
Martin Luther se je odločil za redovni-
Italijanska prisotnost u Libanonu
Poslanska zbornica v Rimu je s 348 glasovi proti 205 zavrnila predlog komunistov, naj bi umaknili italijanske čete iz Libanona. Ta predlog so podprli tudi radikalci in male stranke levice, vlado pa so to pot podprli tudi misovci.
Zunanji minister Andreotti je poudaril, da so mednarodne sile trenutno nenadomestljive. Njihova navzočnost omogoča pogajanja na spravni konferenci v Libanonu. Upoštevati je treba tudi Sirijo, »kajti brez njenega soglasja ne bo rešitve libanonskega vprašanja«. Res je zato Andreotti preteklo nedeljo odpotoval v Damask in v Aman v Jordaniji, da posreduje v libanonski krizi.
V	Bejrutu je bil nedavno tudi obrambni minister Spadolini. V poslanski zbornici je dejal, da bi samo neuspeh pogajanj v Ženevi lahko nagnil vlado k temu, da znova preuči italijansko stališče.
Končno je italijanske čete v Bejrutu obiskal tudi predsednik Pertini, ki je želel 4. november, ki je dan oboroženih sil preživeti med vojaki in častniki, kateri tam opravljajo svoje mirovno poslanstvo. Z njimi (bilo jih je kakih 800, ker ostalih 1200 je bilo pri vršenju službenih dolžnosti) je preživel nekaj ur, se udeležil skupnega kosila ter jih obdaril s steklenicami vina lambrusco in sladkimi pogačami.
■ Spravna konferenca med sprtimi stranmi v Libanonu je dosegla do sedaj soglasje v dveh točkah: da ima Libanon arabski značaj in da bo do nadaljnjega libanonsko-izraelski sporazum ostal zamrznjen. Predsednik Džemajel je odšel ob prekinitvi konference na pot po različnih državah, da dobi podporo za obnovitev suverene in enotne države brez navzočnosti tujih čet. Vendar jo je moral prekiniti ter se zaradi sirskega napada na Arafatove borce pri Tripoliju nemudoma vrniti v Libanon.
■ Krste 58 francoskih padalcev, ki so postali žrtev dinamitnega napada v Bejrutu, so pretekli teden prepeljali v Pariz, kjer so bile ob prisotnosti predsednika vlade Mitteranda, celotne vlade in predstavnikov opozicije pogrebne svečanosti,
ki so jih vodili katoliški, protestantski, judovski in muslimanski duhovniki. Spregovoril je tudi pariški nadškof kardinal Lustiger, ki je med drugim dejal: »Prosim Boga ljubezni in usmiljenja, da da svojcem padlih moč upanja in odpuščanja,« obenem pa je molil za sprte strani v Libanonu, da najdejo pogum za medsebojno spravo.
■ V Libanonu je prišlo do novega atentata, katerega žrtev je to pot postalo izraelsko poveljstvo v mestu Tiru. Z eksplozivom napolnjen tovornjak se je zaletel v stavbo, kjer je bilo poveljstvo in jo do temeljev razdejal. Ubitih je bilo 29 Izraelcev ter 17 Palestincev in Libanoncev, ki so bili v poslopju zaprti. V odgovor so izraelska letala še isti dan bombardirala položaje prosirskih palestinskih enot v pogorju Šuf in ob cesti Bejrut-Damask.
■ Na Dan vernih duš je sv. oče Janez Pavel II. avdienco ob sredah posvetil v celoti misli na smrt in večno življenje. Navzoče je pozval, naj ohranijo dialog z brati in sestrami, ki so v onstranstvu. Krščanstvo podpira napore za posamični in društveni napredek človeka, toda v bistvu je onstransko usmerjeno, da vzgaja človeka k odgovornemu ravnanju prav v luči nesmrtnosti, ki je je deležen že od spočetja naprej.
■ V teku 24 ur je prišlo na Severnem Irskem do treh atentatov, ki so bili delo IRE, irske teroristične organizacije. Najprej je eksplozija razdejala sedež politehnike v Belfastu, kjer je ravno potekal tečaj iz kriminologije. Dva policista sta bila pri tem ubita, 33 pa ranjenih. V neki zasedi na deželi je bil ustreljen še tretji policist, v mestu Strabane pa je atentat razdejal protestantski družabni klub.
■ Burma je prekinila diplomatske stike s Severno Korejo, ker so tamkajšnje oblasti neizpodbitno ugotovile, da je Sev. Koreja pripravila atentat, ki je 9. oktobra letos med obiskom južnokorejskega predsednika Ču Du Hvana terjal življenje 17 oseb, med katerimi so bili štirje južno-korejski ministri.
ški stan na nenavaden način. Na poti od Mansfelda v Erfurt — tedaj je študiral pravo — ga je v bližini vasice Stottern-heim presenetila huda nevihta. Tesno ob njem je udarila strela in ga vrgla ob tla.
V	tem je videl znamenje z neba. Odločil se je za samostansko življenje. Zgodilo se je to 2. julija 1505. V Erfurtu je vstopil v strožjo vejo reda avguštincev, ki so se redovnega pravila vestno držali. Tudi Luther je vzel redovno življenje zares. Veliko je molil, se postil, trpinčil svoje telo, a vendar: notranjega miru ni našel.
Pozimi 1510-1511 je potoval v Rim. Tam je videl v cerkvenih krogih marsikaj neprimernega, a tedaj ga to ni pohujšalo. Po vrnitvi iz Rima je bil poleti 1511 premeščen v samostan v Wittenbergu. Tam je postal .vseučiliški profesor in pridigar.
Pri tem ga je zlasti vznemirjala misel na božjo pravičnost. Dolgo se je Boga bal, češ kdo bo pred Bogom obstal, ko smo pa vsi tako veliki grešniki. Končno je našel pomirjenje v pismu 'sv. Pavla Rimljanom, 1. poglavje, 17. verz: »Pravični živi iz vere.« Zveličanje torej ni stvar našega prizadevanja, ampak verovanja in zaupanja v Kristusa, ki nas je odrešil brez naših zaslug. Luthru se je zazdelo, da se je znova rodil. Ker samo vera rešuje, je začel zanikati učinkovitost zakramentov, uradno duhovništvo mu je postalo nepotrebno, prav tako maša in spoved, vernik naj bi si ob branju sv. pisma sam urejal svoje duhovno življenje, ne da bi se držal razlage in tolmačenja uradne Cerkve.
SPORNI POPOLNI ODPUSTEK
Morda bi ti Luthrovi pogledi ostali samo zadeva teoloških razprav in prerekanj, če ne bi prišlo do zapleta s podeljevanjem odpustkov, ki so bili vezani na plačilo. Slavni dominikanski pridigar Te-tzel je namreč oznanjal, da je za pridobitev popolnega odpustka dovolj, če se plača — denar naj bi šel za gradnjo bazilike sv. Petra v Rimu — določeno vsoto. Kesanje in spoved za to nista potrebna. Prav tako naj bi bili deležni tega odpustka vsi rajni, čeprav niso umrli v stanju posvečujoče milosti božje.
Luthra je ta prodaja odpustkov spravila v divji bes. On, ki je toliko pretrpel zaradi notranjih stisk in tesne vesti, je bil ogorčen, da se da priti do pomirjenja z Bogom z nekaj denarja. »Tam se je začelo,« je kasneje Luther označil začetek svojega nastopa zoper Rim.
LUTHER SE ZOPERSTAVI RIMU
31. oktobra 1517 je Luther nabil svoje »teze« (trditve)	na	vrata	grajske	cerkve
v Wittenbergu.	Ta	dan je	obveljal	za za-
četek protestantske reformacije. V 95 tezah že napada papeževo vrhovno oblast in se zavzema za splošno duhovništvo vernikov. Nadškof iz Mainza je smatral za najbolj primemo, da zadevo preide, toda Luther ni odnehal. Teze je dal natisniti in v dveh tednih so bile znane po vsej Nemčiji. Ljudje so jih odobravali. Končno si je neki menih upal odprto in jasno izgovoriti tisto, kar so ljudje že dolgo nosili v sebi: odpor proti rimski Cerkvi.
Rim je reagiral počasi. Prve ovadbe so tja prišle zoper Luthra januarja 1518. Povabljen je bil v večno mesto, da se brani, a ni hotel iti. Zato je Rim poslal v Nemčijo kardinala	Kajetana. Ta se je	srečal
z Luthrom od	12.	do 14.	oktobra	1518 v
Augsburgu. Oba pa sta ostala pri svojem. Kajetan se je skliceval na papeža in cerkveno pravo, Luther na sv. pismo in cerkvene očete, Kajetan na samodejno moč zakramentov, Luther na osebno prizadevanje s pomočjo vere, Kajetan je govoril o zakladu milosti, ki ga uporablja Cerkev, Luther o zaslugah, ki jih je pridobil Kristus, Kajetan o potrebi, da sv. pismo potrebuje avtoritativno razlago in to stori lahko le papež, ki je nad besedilom, Luther pa je papežu to oblast zanikal. Kasneje je Luther še trdil, da papeštva ni moč dokazati iz sv. pisma in da zato ni
božjega izvora ter da se vesoljni cerkveni zbori lahko motijo.
IZOBČENJE
Po smrti cesarja Maksimilijana I. 12. januarja 1519 je vprašanje volitev novega cesarja postavilo Luthrovo zadevo skoro za dve leti v ozadje. Na začetku 1520 se v Rimu začne proti Luthru nov proces.
V	buli »Exurge Domine« 15. junija 1520 je dobil Luther rok dveh mesecev, da prekliče svoje ideje, njegova dela pa naj bi sežgali.
Luther je za bulo izvedel šele 10. oktobra 1520 v VVittenbergu. Zjutraj 10. decembra istega leta je v prisotnosti javno povabljenih profesorjev in študentov zažgal več izdaj kanonskega prava in nekaj del sholastične teologije. Nato je vrgel v ogenj tudi papeško bulo, v kateri je bila grožnja izobčenja. 3. januarja je Rim nato Luthra dokončno izobčil. Zahodni razkol je postal dejstvo.
POVEZAVA Z OBLASTJO
Novi nauk se je iz Wittenberga razširil po vsej Nemčiji kot požar v stepi. Kmetje so začeli z upori zoper plemstvo. Pojavili so se anabaptisti, ki so zahtevali ponovno krščenje odraslih kristjanov. Reformacija je v nekaj letih postala ljudsko gibanje, Luther pa njegov prerok in evangelist.
Z grozo je Luther prisostvoval rušenju stare veljave družbene ureditve. Postavil se je na stran velikašev in jim dal pravico, da udarijo po vseh, ki rušijo red v družbi. Zloraba moči s strani oblasti ne razveljavi pokorščine podložnikov nasproti oblasti in jim ne daje pravice do revolucije. Takole pravi: »Da je oblast zlobna in nepravična, še ne opravičuje upiranja. Kristus ne daje nobene pravice do nasilne vstaje, ampak samo pripravljenost potrpežljivo trpeti. Križ, le križ je kristjanova pravica, samo ta in nobeden drug.« Človek se nehote sprašuje, ali ni tako pojmovanje oblasti v teku stoletij pripomoglo, da je nemški narod slepo sledil Hitlerju, čeprav je bilo jasno, da vodi narod po poti zločinstva.
SOVRAŠTVO DO PAPEŽA IN ZIDOV
Po utrditvi reformacije je Luther živel svoj vsakdanjik naprej v Wittenbergu, kjer je začel svoj upor proti rimski Cerkvi. Bil je še naprej teološki profesor, pridigar, postal je družinski oče (poročil se je z bivšo redovnico Katarino Bora), doživljal je prepire v lastnem taboru. Njegova polemika je postala še bolj nestrpna, bolj jezna, polna sovraštva, njegov način izražanja temu primerno robat, z eno besedo — nemogoč.
Na podobnem nizkem nivoju se giblje tudi Luthrovo zadnje bojevito delo, naperjeno proti papeštvu, katerega naslov vse pove: »Proti rimskemu papežu, ki ga podžiga hudič«. Isto neizmerno sovraštvo je mogoče zaslediti v njegovih zapisih o Židih. »Židje so na hudičevi strani,« pravi, »zato, če srečaš Zida, se prekrižaj, kajti tam gre hudič v človekovi podobi.« In zopet: »Vse njihove sinagoge in šole je treba zažgati in kar ne bi zgorelo, zasuti z zemljo... Njihove domove je treba uničiti in jih namestiti v hlev kot cigane... Rabinom bi bilo treba z grožnjo smrtne kazni prepovedati, da bi učili svojo vero...« Nehote nam prihaja misel: ni morda tudi Hitler dobil v teh Luthrovih besedah navdihov za svoje divjanje proti Zidom?
RAZOČARANOST NAD LASTNIM DELOM
Na stara leta je Luthra začel težiti dvom, ali je bilo njegovo življenjsko delo sploh česa vredno. Bil je razočaran nad razvojem reformacije, ki jo je sprožil in očital je svojim rojakom, da so nehvaležni. In tako je zapisal pred smrtjo nenavadne besede, ki imajo prizvok preroške napovedi: »Rad bi umrl, še preden izbruhne sodni dan. Boga prosim za mi-milostno urico, da bi me vzel k sebi, da mi ne bo treba opazovati groze, ki bo morala iti čez Nemce.«
J. K.
S TRŽAŠKEGA
Vol itve v šolske svete
Mogočna izvedba oratorija „Vir ljubezni“ v Trstu
Veličasten je bil pogled na štiri zbore, ki so skupaj s solisti in orkestrom napolnili prezbiterij prostrane cerkve sv. Frančiška v Trstu
Leta 1974 je stopila v veljavo šolska reforma, ki je vpeljala šolske svete. Ti naj bi pomagali voditi šolo do vedno boljših uspehov. Rekli so, da gre za demokratizacijo šole. O šoli naj ne odločajo več samo šolniki in šolsko ministrstvo, temveč tudi starši in dijaki višjih srednjih šol.
Od takrat do danes smo imeli že dvakrat volitve v tiste svete, ki trajajo tri leta, letos pa bodo te volitve tretjič. Šolski minister je namreč določil, da se morajo na vseh šolah vršiti volitve do 28. novembra, ko je zadnji dan. Zato bodo volitve tudi na slovenskih šolah. Vendar se glede zahtev slovenske šole ni nič spremenilo, ker niso sprejeli naše zahteve po samostojnih šolskih okrajih oz. po samostojnem šolskem okraju.
Do sedaj smo volitve v šolske okraje bojkotirali. Mislimo, da bo tudi letos tako. Ostajajo pa volitve v medrazredne svete v osnovnih šolah ter volitve v posameznih didaktičnih ravnateljstvih (šol. okrožja). Prav tako bodo volitve v razredne svete na srednjih šolah ter volitve mešanih svetov na posameznih višjih srednjih šolah. Gotovo bodo starši do časa obveščeni o volitvah v posamezne svete, za katere bodo morali voliti ali pa so že obveščeni. V celi Italiji bo poklicanih na volitve okrog 20 milijonov zainteresiranih staršev in dijakov. Torej dobra tretjina državljanov.
Razni šolski sveti imajo svojo važnost pri upravljanju šol, saj so jim poverjene razne pristojnosti. Vendar ima zakon o »delegiranih dekretih«, kot jim pravimo, še velike hibe, ki so se pokazale v praksi.
Koroški odsek Zveze evropske mladine in Socialistična mladina Koroške sta 25. in 26. oktobra priredila v Celovcu simpozij pod geslom: »Skupaj živeti, razpravljati, delati!« Simpozija so se udeležili predstavniki nemških in slovenskih mladinskih organizacij na Koroškem, Zveze socialistične mladine Slovenije, Mladinskega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Mladinske sekcije Slovenske skupnosti. Za MO SKGZ se je simpozija udeležila Ksenija Majovski, MS SSk pa je predstavljala podpisana. Simpozij se je idejno navezoval na podobno srečanje, ki ga je Zveza socialistične mladine Slovenije priredila lansko leto v Lipici.
Glavni predavatelj prvega večera je bil predsednik koroškega deželnega sveta Jo-sef Schantl, ki je imel nalogo, da spregovori o politični zgodovini Koroške. Predavatelj je segel daleč v preteklost. Pri tem je pokazal naravnost osupljivo ne-poznanje zgodovine, saj je npr. povedal, da so Slovani prišli na Koroško okrog leta tisoč pod turškim pritiskom (!!!). O-čitno gospodu Schantlu ni znano, da so se Turki prvič pojavili na evropskih tleh v XIV. stoletju, medtem ko je neizpodbitno dokazano, da so Slovenci prišli na Koroško najkasneje konec VI. stoletja, se pravi kar osem stoletij prej!
Razume se, da predavanje ni moglo nuditi prave osnove za kolikortoliko resno razpravo. In v resnici se je vsa debata zreducirala za posege poučnega značaja nekoliko bolj zgodovinsko informiranih udeležencev simpozija. Predavanje in diskusija pa sta bili zlasti za nepoznavalce koroških razmer po svoje zanimivi, saj sta razgrnili, v kako globoki nevednosti koreninijo predsodki nemških nacionalistov na Koroškem.
Simpozij je stekel po neprimerno resnejših tirnicah naslednjega 26. oktobra.
V	jutranjem delu je predaval koroški Slovenec mag. Valentin Sima, asistent na zgodovinskem oddelku celovškega vseučilišča. Govoril je o novejši zgodovini koroških Slovencev in o njihovem današnjem položaju.
Zadnji del simpozija je bil posvečen vprašanjem kot so varstvo okolja, mirovna gibanja in mladinska zaposlitev. Po uvodnih referatih je prišlo do bogate izmenjave informacij o raznih vidikih o-bravnavanih vprašanj pa tudi do konkretnih predlogov za skupne pobude na zadevnih področjih. Simpozij se je zaključil s tiskovno konferenco, ki so se je v glavnem udeležili koroški časnikarji.
Ob koncu naj še omenim, da je za prihodnje leto že napovedan podoben simpozij, ki bi moral potekati v naši deželi. Konkretni program bo treba še določiti, a ni dvoma, da bo to hvalevredna pobuda, tudi če se bo omejil na osnovno medsebojno spoznavanje mladih Slovencev, Nemcev in, upajmo, Italijanov. Prav
Toda ker gre v Italiji vsa zakonodaja silno počasi, parlament ni še prišel do tega, da bi omenjene dekrete popravil oziroma dopolnil. Saj niti reforme višje srednje šole niso še izpeljali, četudi čaka že več kot deset let. Kljub temu je prav, da se starši volitev udeležijo in v svete volijo osebe, katerim zaupajo. Zaupanje pa zaslužijo tiste osebe, ki so za šolo zavzete, ki se za šolo zanimajo in želijo, da naše slovenske šole ne postanejo znova režimske šole, kot so po zadnji vojni hoteli. Režimsko šolo smo imeli pod fašizmom, zato si ne želimo več podobnih izkušenj. Naj ostanejo naše šole slovenske po učnem jeziku in po duhu; naj bodo demokratično odprte tako, da spoštujejo prepričanje staršev in dijakov brez vsiljevanja kakih ideologij.
Zato, starši, pojdite na volitve in volite kandidate, ki nudijo jamstvo, da ostanejo naše šole slovenske po duhu in jeziku ter demokratično odprte v besedi in dejanju.
VOLITVE NA SLOVENSKIH GORIŠKIH ŠOLAH
Osnovne šole: Didaktično ravnateljstvo v Gorici: '20. in 21. novembra; didaktično ravnateljstvo v Doberdobu: 20. in 21. novembra.
Enotna srednja šola »I. Trinko« v Gorici: 27. in 28. novembra.
Slov. učiteljišče »S. Gregorčič« in tečaj za vrtnarice: 27. in 28. novembra.
Trgovski zavod »Ivan Cankar«: 27. in 28. novembra.
Na zavodu »Žiga Zois: datuma še niso določili.
letošnje srečanje v Celovcu je namreč dokazalo, kako potrebna bi bila tudi zgolj informativna srečanja, saj je sedanja stopnja medsebojnega poznanja neverjetno nizka. Ta pa je gotovo prva ovira, ki bi jo morali odpraviti, da bi kdaj prišlo do res mirnega in plodnega sožitja med tu živečimi narodi.
Marija Brecelj
Z GORIŠKEGA
Jazbine
Obnovljena cerkev. Na Jazbinah je zasedal vaški župnijski pastoralni svet. Udeležila sta se ga oba sedanja dušna pastirja v Števerjanu in Jazbinah ter vsi izvoljeni člani župnijskega sveta. Na dnevnem redu je bil predvsem pregled in obračun o izvršenih delih v zadnjih mesecih na Jazbinah.
Gradbeno podjetje Zdravka Klanjščka je v celoti prenovilo zunanjost cerkve in zvonika. Pri tem so s prostovoljnim delom pomagali bolj ali manj vsi domačini. Brez njih pomoči bi obnovitvena dela stala še veliko več. Računa se, da so opravili za kakih 5 milijonov lir prostovoljnega dela. Pri tem povemo, da štejejo Jazbine le kakih 40 družin.
Toda Jazbinci niso pomagali samo s prostovoljnim delom, temveč tudi z velikodušnimi darovi. Zato so pri obračunu mogli ugotoviti, da so poravnani vsi stroški za obnovitev cerkve. Ti so znašali okrog 11 milijonov lir. Stroške so pomagale kriti tudi nekatere domače banke, ki so dale svoj prispevek (Goriški Mont, Kmečka banka, Posojilnica v Ločniku). Potrebno je bilo zateči se tudi k prihrankom iz prejšnjih let. Toda glavno je, da so stroški kriti. Pri tem gre posebna zasluga domačinu Zdravku Klanjščku, ki pri delu ni gledal ne na ure ne na stroške.
Stroški pa niso kriti samo za cerkev, temveč tudi za električno zvonjenje. Šte-verjansko županstvo se je namreč odločilo, da postavi uro na cerkveni zvonik na Jazbinah. Župnijski pastoralni svet se je bil namreč odločil, da istočasno preskrbi tudi električno zvonjenje, saj bi nekaj manjkalo, če bi ura samo kazala čas, zvonovi pa bi ne oznanjali svetega jutra, poldneva in avemarije. Dela je izvršilo podjetje Lampor iz Pesariisa v Karniji.
Tako ima sedaj jazbinska cerkvena skupnost vse pogoje, da lahko bolj živi svojo vero, kakor poje stara cerkvena pesem o zvonovih: »Žive kličem, mrtve objokujem, strele ustrahujem.« Naj bi zvonovi priklicali v cerkev vse Jazbince sedaj, ko so živi in ne šele ko bodo mrtvi. To želita dušna pastirja, ko se jim obenem zahvaljujeta za njihovo skrb za lepoto domače cerkve.
V	soboto 29. oktobra je bil prvič v Trstu izveden oratorij Avgusta Ipavca »Sv. Frančišek, vir ljubezni«. Gre za veliko de-
lo,	napisano za štiri zbore (mešan, otroški ter zbora bratov in sester), trinajst solistov in celoten simfonični orkester, kjer je sodelovalo 75 glasbenikov. Vsega 370 ljudi. Največ sodelavcev je bilo iz Ljubljane. A člani zborov redovnikov in redovnic so bili tudi iz Celovca, iz Trsta in z Dunaja.
Kakor se je na koncu izrazil tržaški škof Bellomi, je bil ta veličastni koncert gotovo višek praznovanj Frančiškove obletnice. Dejansko je bilo delo zamišljeno kot proslava sv. Frančiška ob 800-letnici njegovega rojstva, tistega Frančiška, ki je šel v zgodovino in literaturo kot bogat in pogumen fant, ki nenadoma zapusti razkošje imenitne trgovske družine in se ves preda službi revnih in zapuščenih, sam revež, ki prosi vbogajme, in vsem prinaša tolažbo vere, ki ima pri njem značaj čiste ljubezni do Boga. V njegovi ponižnosti in skromnosti so mu vsi bratje in sestre tudi pojavi neživega sveta, ki jih vabi, naj slavijo Gospoda.
Kakor je rekel v svojem nagovoru pred začetkom koncerta prof. Zorko Harej, ima delo poleg umetniške vrednosti tudi kulturno, ne samo kot spoznanje oddaljene zgodovinske dobe v njenih glasbenih in besednih prvinah, marveč tudi kot dejanje kulturne izmenjave med sosednima narodoma. Posebno da je važno njegovo duhovno sporočilo, da samo v dejanski ljubezni in v bratstvu med posamezniki in narodi bo človeštvo našlo mir in varno živelo.
Avgust Ipavec je po izvirnih dokumentih in napevih, ki jih je poiskal v svetnikovem rojstnem Assisiju napisal glasbo in tudi tekst. Cerkev je bila do napovedane ure popolnoma polna; dosti je bilo tudi italijanskih someščanov. Prisotni so bili tudi predstavniki tržaškega političnega in kulturnega življenja.
Na začetku sta pozdravila prof. Sergio Cernecca za društvo Appuntamenti musi-cali, ki je bilo uradni organizator koncerta, in v imenu slovenskega tržaškega občinstva prof. Harej. Na koncu je tržaški škof Bellomi v obeh jezikih čestital skladatelju in dirigentu ter celotnemu ansamblu, spregovoril o koncertu jn o ve-soljnosti glasbene govorice. V imenu nastopajočih se je zahvalil predstavnik ljubljanskih frančiškanov, ki so nosili, kakor smo zvedeli, glavno breme celotne organizacije- priprav za izvedbo oratorija. Na koncu se je še zahvalila in pohvalila vse oddelke velike pevske in glasbene zasedbe nikoli mirujoča in vedno prisotna Marija Ferletič, ki je veliko pripomogla k izvedbi tega oratorija v Trstu.
Toda za težavno, zahtevno in uspelo organizacijo izvedbe oratorija je treba dati priznanje tudi celotnemu pripravljalnemu odboru, aktivnim skavtom, predvsem še vedno razpoložljivemu in pripravljenemu prof. Cerneccu, in tistemu, ki ne mara v ospredje, ki pa je kot velikopotezen organizator razporejal niti organizacije in se tudi veliko trudil, msgr. Marijan Živic.
Z. H.
■	Generalna skupščina Združenih narodov je z veliko večino glasov, med katerimi je bil tudi italijanski, obsodila a-meriški nastop na otoku Grenada. Medtem je generalni guverner otoka, ki zastopa britansko kraljico, sir Paul Scoon odredil, da morajo sovjetski, kubanski, libijski, vzhodnonemški in bolgarski di-
plomati otok takoj zapustiti, severnoameriški predsednik Reagan pa je izjavil, da so vojaške operacije končane in da se bodo zato ameriške čete postopno začele vračati na svoja oporišča v ZDA.
■ Prvič po vojaškem udaru leta 1980 so Turki spet lahko šli na volitve. Na izbiro pa so imeli le tri stranke. Odločili so se za Domovinsko stranko Turguta Ozala, bivšega gospodarskega ministra, ki je bil generalom najmanj všeč. Ozalova stranka je prejela 45 % glasov in 212 sedežev (od celokupnih 400) in si tako zagotovila absolutno večino v parlamentu. Druga po moči je iz volitev izšla levosredinska Ljudska stranka, ki so ji generali namenili vlogo lojalne opozicije. Prejela je 116 sedežev (30%). Najslabše se je odrezala prav stranka, ki so ji bili generali naklonjeni in jo vodi upokojeni general Su-nalp. Ta Nacionalistično demokratska stranka je prejela komaj 23,6 % glasov in 71 sedežev. Za vojake neprijetno presenečenje. Volivna udeležba pa je bila velika: 92,3 %.
■ Končni rezultati zadnjih volitev v Argentini vedo povedati, da so radikali prejeli 317 volivnih mož za izvolitev novega predsednika, ki bo kot znano Rau Alfon-sin, peronisti pa 259. V poslanski zbornici bodo imeli radikali 129 predstavnikov, peronisti 111, stranka »nepopustljivih« 3, Demokratična državljanska zveza 2, Krščanska demokracija 1, krajevne stranke pa 8. Kar se tiče izginulih (»desapareci-dos«) je Alfonsin mnenja, naj se s tem bavi pristojna sodna oblast, ne pa parlamentarne komisije. Nova vlada predsednika Alfonsina bo umeščena še letos in sicer 10. decembra. Prvotni datum je bil 30. januar 1984.
■ V Nikaragui narašča napetost med levičarskim sandinističnim režimom in Cerkvijo. 30. oktobra so neki režimski prena-peteži pretepli enega izmed škofov in nekega župnika ter napadli osem cerkva. Dva duhovnika, eden španski državljan, drugi iz Kostarike, sta bila izgnana iz države. Ko so nato sandinistične oblasti povabile škofe na razgovor, so ti povabilo odklonili.
■ Z veliko večino (66 %) so beli volivci v Južni Afriki odobrili načrt nove ustave, ki predvideva predsedniški tip republike in tri poslanske zbornice: 170 mest za belce, 85 mest za mešance (mulate) in 45 za Azijce. Volivna udeležba je bila visoka: 76 %. Brez zastopnikov pa bo še naprej ostala črnska večina, ki šteje 22 milijonov članov, t.j. 70%, medtem ko je belih prebivalcev 4,8 milijona (16%), 3,4 milijona pa je mulatov in Azijcev.
Depozit ostane
Depozit na pravico iznosa dinarjev iz države bo ostal v veljavi tudi v prihodnjem letu. To je napovedal v Beogradu na zasedanju odborov skupščine SFRJ član zveznega izvršnega sveta Jon Srbo-van. Ne da bi predložil oceno o rezultatih tega ukrepa v letu dni, kolikor je v veljavi, je Srbovan ta sklep obrazložil s potrebo po nadaljnjem preprečevanju odliva dinarjev in deviz v tujino. Do te izjave je prišlo v okviru razprave o proračunu, ki se je začela v zveznem odboru za finance in gospodarske stike s tujino.
Poljska prisotnost v misijonih
Trenutno je v misijonih 1.338 misijonarjev iz Poljske: 828 redovnikov, 129 škofijskih duhovnikov (Fidei donum), 350 redovnic in 16 laikov. Leta 1982 je odšlo v Afriko 41 misijonarjev in 19 misijonark, v Latinsko Ameriko 14 misijonarjev in 10 misijonark, v Azijo 9, v Avstralijo in Oceanijo pa 6.
Naša Cerkev v službi tržaškega mesta
Tržaška škofija je izdala knjižico z naslovom »Naša Cerkev v službi tržaškega mesta«. Ta dokument sta sestavila škofijski pastoralni svet in škof Bellomi. V dokumentu je poudarjeno, da tržaška Cerkev noče nemo spremljati in pasivno doživljati tukajšnje družbeno politične stvarnosti, ampak želi dati svoj aktiven doprinos za izhod iz sedanje hude krize, ki jo preživlja naše mesto.
Knjižica ima devet poglavij; v prvem poglavju je povedano, kakšen pomen ima izdaja takega dokumenta; v drugem je oris sedanje socialne in gospodarske stvarnosti v Trstu; v tretjem je poudarjena zahteva po avtokritiki in spremembi; četrto poglavje govori o odprtih, skupnih in neodložljivih možnostih za novo usmeritev življenja in delovanja; peto predstavlja božji načrt za zadovoljive rešitve; šesto pove, kako naj se usmerja življenje in delovanje, zlasti pa kakšna naj bo zavzetost kristjanov; sedmo opozarja na bodočnost, ki je oznanjevalka veselega upanja; osmo bolj natančno okviri dolžnosti, ki nam jih nalaga služenje; deveto poglavje pa govori o ljubezni do življenja.
V kratkem bo izšel tudi slovenski prevod tega dokumenta.
Poklicni zavod »Jožef Stefan«
Na poklicnem zavodu za industrijo in obrt so začeli s popravljalnimi deli.
Sindikat slovenske šole
V Primorskem dnevniku smo brali poročilo o 27. občnem zboru sindikata slovenske šole (Beseda o konkretnih vprašanjih naše šole) in pogovor s tajnikom sindikata ravnateljem Stankom Škrinjarjem o delu in težavah sindikata. Občni zbor ni zaključil svojega dela in je volitve novega odbora odložil za en mesec, kakor tudi pripravo konkretnih smernic za nadaljnje delovanje sindikata.
Iz vsega tega izgleda, da je zanimanje šolnikov za sindikat sam in za njegovo delovanje bolj skromno, čeprav je še veliko vprašanj, ki bi jih moral sindikat vzeti v pretres, zanje iskati rešitve in sprejeti res konkretne zaključke.
Opčine
Že 13 let obljube sledijo obljubam, a rešitve za novo opensko pokopališče še ni videti. Združenje za zaščito Opčin je 1. novembra na pokopališču zbiralo podpise (in jih zbralo kar 1.365), ki bodo šli k tržaškemu županu. Ali bo kaj koristilo?
Vprašanje je tudi, kdaj bo župnijska cerkev sv. Jerneja deležna potrebnega zunanjega popravila.
Hranilnica in posojilnica na Opčinah se pripravlja na slavje ob 75-letnioi neprekinjenega dela, ki bo v nedeljo 13. novembra v Kulturnem domu v Trstu. Za to priložnost bodo izdali brošuro o 75-letnem delovanju zavoda in knjigo »Prgišče Krasa« z umetniškimi posnetki in odlomki iz »Kraških sprehodov« Rafka Dolharja ter pesniške zbirke Alberta Miklavca.
i	-------------------
Tudi Furlani želijo biti prisotni
Zadnja številka »Družine« objavlja daljše pismo goriškega duhovnika prof. Guida Magheta »Ne pozabite na Furlane«. Pismo izzveni kot pritožba, ker so bili na raznih verskih srečanjih, npr. na Višarjah in Brezjah izključeni Furlani. Pismo se takole zaključuje: Človeško in krščansko prenovljeni Evropi bomo zagotovili srečno prihodnost le, če bomo spoštovali in pravilno vrednotili etnične, jezikovne in kulturne pravice vseh narodnosti, potemtakem tudi pravice Furlanov, ki doslej niso imeli na teh slovesnih liturgičnih srečanjih niti te sreče, da bi se jih spomnili z njihovim imenom. Odkrito povedano, takšna Evropa nam ne ugaja in jo odklanjamo, zakaj ne le da nas opredeljuje kot brezimen in brezpraven narod, ampak teži tudi za tem, da nas drugi použijejo in uničijo. Takšno ravnanje pa je tudi v očitnem nasprotju s Kristusovo blagovest-jo, z binkoštno Cerkvijo in papeškimi ter koncilskimi odloki.
■	Sovjetski voditelj Andropov se ni v javnosti pokazal že od 18. avgusta. Odsoten je bil tudi na proslavi 66. obletnice oktobrske revolucije v kongresni palači v Kremlju. Slavnostni govornik Grigorij Ro-menov pa je pri tem označil Andropova za »neoporečnega voditelja Sovjetske zveze«, kar daje misliti, da Andropov ni bil odsoten iz političnih razlogov. Glasnik partije Zamjatin je časnikarjem izjavil, da je šef močno prehlajen. Tudi naslednji dan je bil Andropov odsoten na veliki vojaški paradi na Rdečem trgu.
Res potrebna srečanja
Beseda goriškega nadškofa o sedanji zaposlitveni krizi
Goriški nadškof Bommarco je skupaj z vsemi drugimi zaskrbljen zaradi zaposlitvene krize, ki je zajela predvsem go-riško in tržaško pokrajino. Trst in z njim Tržič sta živela predvsem od ladjedelništva in od z njim povezanih dejavnosti. Celotno ladjedelništvo v zahodni Evropi je pa zajela huda kriza: ladjedelnice in z njimi tudi jeklarska industrija proizvajajo več kot pa trg potrebuje. Obe ti veji' industrije sta se preveč razvili in napolnili tržišče tako, da ni več dovolj odjemalcev. Zato so v Skupnem evropskem tržišču sklenili, da je treba zmanjšati proizvodnjo v ladjedelnicah in v jeklarski industriji. Pri tem je prizadeta tudi Italija in z njo Trst in Tržič, kjer so pri nas največje ladjedelnice: zmanjšati morajo proizvodnjo. To pomeni, da morajo zmanjšati število zaposlenih delavcev. To je gospodarska nuja, trdijo izvedenci. V Trstu in v Tržiču bodo zato številni delavci ostali brez dela; eni bodo dobivali brezposelno podporo, drugi pa bodo preprosto odslovljeni ali predčasno upokojeni.
To je kriza, ki je zajela največja podjetja v obeh omenjenih pokrajinah. Grozi torej brezposelnost velikih razsežnosti.
Te nevarnosti se zaveda tudi goriška Cerkev. Zato je g. nadškof naslovil na vernike pismo, v katerem izraža zaskrbljenost Cerkve za prizadete delavce in njih družine ter poziva gospodarske in politične dejavnike, naj storijo vse, da se kriza omili. Vladne obljube o posebni pomoči najbolj prizadetim krajem naj postanejo resničnost. Poskrbeti je treba, da se ne zapravi visokega tehnično naprednega človeškega potenciala, ki se je ustvaril v deželnih ladjedelnicah in tovarnah. »Pozivamo vse družbene kategorije k solidarnosti in enotnosti v obrambi delovnih mest,« piše g. nadškof in poziva tudi k molitvi, da se težki problemi zaposlenosti pravično in po pameti rešijo.
Na Martinovo nedeljo 13. novembra vabi KKD »Hrast« v Doberdob, kjer bo nastopila v tamkajšnjem župnijskem domu igralska skupina nižje srednje šole »Fran Erjavec« iz Rojana z igro
»NAOČNIK IN OČALNIK«
Začetek ob 16,30.	Vabljeni!
Goriška škofija ima nove dekane
Z datumom 1. novembra je goriški nadškof Bommarco podpisal dekrete, s katerimi je imenoval nove dekane kot to določa novi cerkveni zakonik. Ti dekani so: Marjan Komjanc za slovenski dekanat Štandrež, msgr. Ivan Kretič za narodnostno mešani slovensko-italijanski dekanat Devin, Silvano Cocolin za mestni dekanat Gorica, za Tržič p. Adriano Pasi OFM, za Krmin Enrico Corazza, za Gradišče Stanislav Pontar, za Visco msgr. Tarcisio Nardin, za Cervinjan Giovanni Carletti, za Oglej Nino Comar, za Ronke msgr. Mario Virgulin.
Od desetih dekanov so trije Slovenci: msgr. Kretič, Komjanc in Pontar. Msgr. Kretič ima 72 let, duhovnik je od leta 1935 in od leta 1955 župnik v Devinu. Marjan Komjanc je star 66 let, duhovnik od 1940, župnik v Sovodnjah od leta 1972. Zadnjih šest let je bil predsednik združenega slovenskega področja. Stanko Pontar je star 66 let in je duhovnik od 1941. V Zdravščini je župnik od 1951. Zadnja tri leta je bil dekan Gradišča.
Vsem novo imenovanim dekanom želimo obilo božjega blagoslova!
Poklon miru v Gonarsu
»V teh tednih so bile in še bodo razne manifestacije za mir. Mi se nobene nismo udeležili in se ne mislimo udeležiti. Razlog je preprost. Prepričani smo, da miru ne ogrožajo atomske in jedrske rakete, temveč da mir ogroža sovraštvo v srcu ljudi in pa oblastiželjnost tako imenovanih "narodnih voditeljev". Zaradi tega smo se rajši zbrali tu v Gonarsu, da v cerkvi in na pokopališču izpričamo svojo željo po miru in spravi med narodi. Jezus je rekel, da miroljubni morajo očistiti svoja srca od sovraštva in greha, razne manifestacije za mir pa prej netijo sovraštvo kot pa delajo za spravo.«
Tako je začel svoj nagovor dr. K. Humar med mašo v Gonarsu, kjer smo se zbrali, da se ob 40-letnici razpusta taborišča v Gonarsu spomnimo žrtev tistega
taborišča in vseh ostalih taborišč zadnje svetovne vojne.
Maševal je msgr. Fr. Močnik, pel je cerkveni mešani zbor iz Štandreža pod vodstvom M. Špacapana. Drugih pevcev je bilo zelo malo, čeprav so bili povabljeni, naj pridejo. Znova se je pokazalo, da naši zbori pridejo samo, če sami nastopajo. To pevcem ni v čast. Kakor tudi ni bilo v čast, da je bila udeležba v Gonarsu precej skromna. Ali tako hitro pozabimo na čase, ki so bili? Za mir bolj delajo tisti, ki molijo kakor pa tisti, ki po ulicah manifestirajo. Tega bi se lahko zavedala tudi mladina.
Po maši so se udeleženci podali na pokopališče ter se tam najprej s polaganjem venca in pesmijo poklonili spominu rajnih, nato pa še z molitvijo, kot se spodobi za kristjane, ki verujejo, da bomo nekoč vsi vstali. Škoda, da gonarsko županstvo ni odklenilo kripte kot je bilo naprošeno.
Gledališke predstave v Katoliškem domu
Rajonska konzulta iz Stražic in goriška občina prirejata v letošnjem novembru nastope vseh gledaliških skupin, ki delujejo v goriški občini.
Celotni program, ki obsega nastop štirih skupin se odvija v Katoliškem domu, ki je po splošnem mnenju zelo primeren za take predstave. Najprej je bila na sporedu skupina »Piccolo Tespi« in sicer 31. oktobra, v soboto 5. novembra pa se je predstavila gledališka skupina »Piccolo teatro«.
V soboto 12. novembra pa bodo na odru Katoliškega doma nastopili igralci PD Štandrež z Molierovo komedijo »Namišljeni bolnik« v režiji Emila Aberška.
Program bo zaključila, 26. novembra, skupina »Collettivo terzo teatro«. Tako zastavljen program, ki je prvi te vrste, je deležen velike pozornosti in tudi predstave so dobro obiskane.
S seje ZSKP
V ponedeljek 31. oktobra je v Katoliškem domu bila redna seja Zveze slovenske katoliške prosvete (ZSKP). Zaradi nenadnega obolenja predsednika Valentinčiča je sejo vodil podpredsednik Simon Komjanc.
Na dnevnem redu je bila pevska revija Cecilijanka, ki bo letos obhajala 25-letni-co. Revija bo 19. in 20. novembra v Katoliškem domu. Sodelovali bodo zbori iz mesta in okolice, Benečije, Kanalske doline, Koroške in Slovenije. Ob jubileju je odbor že pred časom sklenil izdati priložnostno brošuro. Za organizacijo celotne manifestacije so bile na seji porazdeljene razne funkcije med posamezne člane.
Govora je še bilo o priznanjih posameznim zborom za dolgoletno sodelovanje na reviji. Odbor je sklenil, da bo ZSKP nagradila vsak posamezen zbor, ki nastopi petindvajsetič na Cecilijanki.
Sledila so poročila o delovanju posameznih društev, ki so izvedla vse načrtovane prireditve. Tem je treba dodati še gostovanje mešanega zbora »Soča« iz Kanala v organizaciji zbora »L. Bratuž« in pričetek tečaja ritmične telovadbe v štan-dreški občinski telovadnici.
štandreški 60-letniki, ki so pred kratkim slovesno praznovali ta življenjski jubilej
V	Katoliškem domu v Gorici nastopi v soboto 12. novembra ob 20,30 dramska skupina PD Štandrež z Molierovo veseloigro
»NAMIŠLJENI BOLNIK«
Režija: Emil Aberšek Vabljeni!
Števerjan
Seja krajevnega odbora SSk. V Štever-janu se je sestala na redni seji tamkajšnja sekcija Slovenske skupnosti. Odborniki so v glavnem pretresli vrsto problemov, s katerimi se sooča števerjanska občinska uprava in katere je prikazal župan S. Klanjšček. V prvi vrsti so odborniki SSk izrazili solidarnost prav županu, ker je bil primoran plačati globo zaradi občinske smetarske službe, ker da je prekršil neki zakon. Ugotovljeno je bilo, da je do tega prišlo zaradi nemarnosti deželnih uradov. SSk v Števerjanu povsem podpira svoje upravitelje, ki delujejo le v korist svojih občanov in odklanja ter obsoja take upravne posege, ki naj bi spravili ob ugled naše upravljalce.
Vsekakor so nato razpravljali o ureditvi smetarske službe, ki pri nas ne bo
našla lahke rešitve in to zaradi razteg-njenosti in oddaljenosti zaselkov ter zavoljo državnega zakona, ki ne predvideva za to službo nobenih fondov iz deželnih ali državnih blagajn. Prisotni so iznesli vrsto konkretnih predlogov, ki jih bo treba točno formulirati.
Razpravljali so še o šolskih problemih in o občinskem vrtcu. Ob koncu so izrazili zadovoljstvo nad izvolitvijo dr. Mirka Špacapana za pokrajinskega odbornika, kar daje naši slovenski stranki večjo politično težo na vsem Goriškem.
Vsi sveti. Po praznični glavni maši v torek 1. novembra so sekcija Slovenske skupnosti, SKPD »F. B. Sedej«, PD »Briški grič«, združenje ANPI in krajevna občinska uprava položili venec pred spomenik padlim na trgu pred cerkvijo, župan je predlagal enominutni molk. Nato sta mešani zbor društva »F. B. Sedej« in moški zbor »Briški grič« zapela žalostinke. Popoldne je bila iz cerkve na pokopališče procesija. Pel je cerkveni mešani zbor.
Sovodnje
Na Vseh svetih dan je občinska uprava skupno z domačimi športnimi in kulturnimi društvi, krajevno sekcijo SSk in borčevskimi organizacijami položila vence pred spomenike padlim na Peči, v Gabr-jah, na Vrhu in v Sovodnjah, medtem ko so zastopniki jugoslovanskega konzulata iz Trsta letos vence polagali dan prej v razliko z lani, ko so to naredili skupno z občinsko upravo in domačimi društvi in organizacijami. Sodelovali so pri priložnostnem kulturnem sporedu člani sovodenj skega noneta in zbor Danica z Vrha pod vodstvom Zdravka Petejana.
Krajevna sekcija SSk je s polaganjem vencev pričela prvič leta 1980, ko je to storila v Gabrjah, leto nato v Sovodnjah, lani na Vrhu, letos pa na Peči. S tem dejanjem se hoče sekcija SSk vsako leto simbolično pokloniti spominu padlih in umrlih, ki so darovali svoja življenja za našo svobodo in boljši socialni red. Prav s tem v zvezi pa marsikateri občan, ki sledi obvestilom v slovenskem tržaškem dnevniku, ni bil o tem polaganju venca SSk seznanjen, saj ni bilo v omenjenem časopisu nobenega naznanila, čeprav so bili v uredništvu o tem obveščeni, kar močno diši po neki ideološki diskriminaciji.
Srečanje v Novi Gorici
Pod geslom »Bratovsko se med seboj ljubimo!« bo v Novi Gorici (cerkev Kristusa Odrešenika) v soboto 19. novembra srečanje svojcev in prijateljev bolnih, prizadetih in ostarelih. Začetek ob 9,30, zaključek ob 15,30.
Program srečanja: trije kratki referati bodo osvetlili, kako doživljajo bolezen, prizadetost ali starost svojci, invalidi in zdravstveni delavci. Po somaševanju z g. škofom Jenkom in odmoru z okrepčilom bo delo po skupinah in zaključek.
Gabrje
Praznovanje zahvalne nedelje. Domače PD »Skala« je tudi letos kot lani pripravilo preteklo nedeljo 6. novembra zahvalni dan, ki so mu praktično prisostvovali vsi vaščani. Na križpotju ob vodnjaku v Zg. Gabrjah so organizatorji postavili voz, poln letošnjih pridelkov zemlje, obdajali pa so ga traktorji in druga vozila.
Prireditev se je začela z verskim obredom, ki ga je opravil domači dušni pastir. Najprej je prebral primeren odlomek iz evangelija, nanj navezal priložnostne misli o pomenu zemlje za našo prehrano, kar nas vabi k hvaležnosti do Boga in do tistih, ki zemljo obdelujejo, blagoslovil pridelke in vozila ter nato povabil vse prisotne, da so skupno zapeli pesem »Hvala večnemu Bogu«.
Sledil je kulturni spored. Otroški zbor je zapel več pesmi, moški pa »Lipa zelenela je«. Oba zbora vodi Antek Klančič iz Mirna. S harmoniko je nastopil Dimitrij Fiorenin, s piščalkama pa Romina Juren in Laura Dottori.
Po tem nastopu se je razvila vesela družabnost. Ni manjkalo dobrega domačega
vina, ki ga je spremljal pečen kostanj in domač kruh. Ob žarkih zahajajočega sonca — popoldne je bilo čudovito lepo in toplo — so se vaščani, katerim so se pridružili tudi številni iz Rupe, Sovodenj in s Peči, zadovoljni razšli. Ponovno se je izkazalo, kot je dejal g. župnik, da je sodelovanje doma, društva, šole in Cerkve nekaj naravnega in koristno za vse. Naj bi bilo tudi v bodoče tako. - ak
Umrl je Jožef Radetič pri Sabličih
Zaselek Sabliči malokdo pozna. Nahaja se na najvzhodnejšem delu goriškega Krasa. Tu je svoje drage zapustil v ponede-
ljek 31. oktobra naš redni bralec Jožef Radetič.
Rodil se je v Medjivasi leta 1907. Na svoji koži je občutil obe vojni. Prvo kot begunec, ker je fronta tekla prav tam, drugo pa kot kmet, ki je pomagal vsem, ki so ga prosili pomoči. Tudi z družino je imel nič koliko skrbi, ker je imel pet sinov in sedem hčera; ti so mu dali 26 vnukov, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole na Goriškem in Tržaškem.
Lani je doživel z vsemi bližnjimi sorodniki zlato poroko in, vse je kazalo, da bo še dolgo med nami, a zaradi srčne kapi je nenadoma izdihnil. Nebeški Oče naj mu bo bogat plačnik. - M. K.
Minister Spadolini je govoril v Redipugli
Okoli 50.000 oseb se je udeležilo v nedeljo 6. novembra vsakoletnih spominskih svečanosti v Redipugli v zvezi z Dnevom oboroženih sil. Proslave se je udeležil tudi obrambni minister Spadolini, ki je v svojem govoru poudaril mirovno poslanstvo, katero vrši trenutno Italija v današnjem svetu ter se še posebej ustavil ob zapletenem položaju v Libanonu. Italija je v tej težko preizkušeni deželi s svojimi zavezniki prisotna zgolj iz človečanskih razlogov, da se prepreči nevarnost grozotnega pokola med tamkajšnjim prebivalstvom. S tem tudi podpira spravno konferenco libanonskih sprtih strani v Ženevi.
Lep večer v Peterlinovi dvorani
»Zbrali smo se, da obhajamo lep večer,« tako je pozdravil goste Saša Martelanc v ponedeljek 7. novembra zvečer v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti. »Lepi večer« je bila predstavitev pesniške zbirke za otroke »Veseli ringaraja«. Na večeru je bila navzoča pesnica L. Šorli ter številno občinstvo; dvorana je bila polno zasedena. Zbirko je predstavila prof. Marija Če-ščut, pesmi iz zbirke pa je recitirala Jožica Žniderčič.
• Po predstavitvi se je razvil živahen razgovor, ki se je kar zavlekel. Iz razgovora bi omenil predvsem poseg neke matere, ki je dejala, da je treba pesmi otroku približati tako, da jih z njim bereš. Le tako bo pesem vzljubil in se je morda tudi naučil na pamet. Otrok sam bo pesem težko prebral. Drugi so poudarili čistost jezika in pevnost Ljubkinih pesmi, ki imajo ritem in blagoglasnost rim. Saj le takšne pesmi otrok občuti. Spet drugi so priporočili, naj bi po šolah pripravili srečanje pesnice z otroki. Seveda pa to ne zavisi ne od navzočih niti od pesnice, temveč od šolskih svetov staršev, ki morajo organizirati slična srečanja.
Bil je res »lep večer«, za katerega moramo biti hvaležni pesnici Ljubki Šorli-jevi in vsem sodelujočim.
V	stolnici sv. Justa v Trstu bo v nedeljo 13. novembra ob 16. uri za slovenske vernike tržaške škofije
SKUPNO SLAVJE s slovesno mašo
ki jo bo daroval g. škof Bellomi v zahvalo Bogu za vse njegove darove.
Spored škofove vizitacije v Skednju
Od nedelje 13. do nedelje 20. novembra bo potekala škofova vizitacija v škedenj-ski župniji. Srečanje s slovenskimi verniki bo v sledečih dneh: v nedeljo 13. nov. ob 10. uri bo škof maševal za slovenske vernike, takoj po maši bo v Domu srečanje s tremi škedenjskimi skavtskimi skupinami. V sredo zvečer bo obisk bolnikov, nato ob 20,30 skupen razgovor; v Domu s pevci in starši. V petek bo v šoli srečanje s slovenskimi osnovnošolci. V sredo ob
19.	uri bo skupno zborovanje s slovenskimi in italijanskimi verniki v cerkvi.
Škof bo obiskal vse važnejše komponente v župniji, tako vse verske organizacije, redovnice, šole, vodstvo konzulte in Pro Loco, v ponedeljek zjutraj bo skupno zborovanje z delavci v livarni Terni. V nedeljo 20. novembra bo opravil skupne molitve na pokopališču.
To je skopo naštevanje sporeda škofovega obiska. Vsekakor ta obisk ne smatrajmo kot neko rutinsko administrativno srečanje ali neki pregled dejanskega stanja, čeprav je tudi to. V glavnem sprejmimo ta obisk kot verski dogodek, škofova oseba je vidno znamenje verske in cerkvene medsebojne povezanosti božjega
ljudstva, torej znamenje vere in zvestobe ter povezanosti s Kristusom in njegovo Cerkvijo.
»Naš koledar«
Duhovska zveza v Trstu je tudi letos izdala stenski koledar — »Naš koledar 1984«. Zakaj poudarek na besedi »naš«? Ker gre za koledar, ki odgovarja koledarju, ki mu sledimo (in moramo slediti) tu pri nas na Tržaškem in Goriškem. Koledarji, izdani v Sloveniji ne odgovarjajo našemu dejanskemu stanju, zlasti kar zadeva cerkveni koledar,
Samo nekaj primerov, ki veljajo za leto 1984: sv. Trije kralji - 8. jan.; Jezusov krst - 9. jan.; Ciril in Metod - 14. febr.; vnebohod - 3. jun.; Janez Krstnik - 23. jun.; sv. R. telo in kri - 24. jun.; Srce Jezusovo - 1. jul.
Človek se vprašuje, zakaj bi morali biti omenjeni v koledarjih, ki se nam ponujajo iz Slovenije, prazniki kakor so Ustanovitev OF, Dan zmage, Dan mladosti, Dan borca, Dan vstaje, Dan SFRJ, četudi gre za Galebov šolski dnevnik 1983-84.
Praznik Matere božje zdravja v Trstu
Tudi letos bo slovensko bogoslužje v cerkvi sv. Marije Velike ob prazniku Matere božje zdravja. V četrtek 17. novembra (v okviru devetdnevnice) bo ob 15. uri spokorno bogoslužje in ob 16. uri maša. Na dan praznika v ponedeljek 21. novembra bo sv. maša ob 16. uri.
Važna razstava
Zgodovinski odsek Narodne in študijske knjižnice v Trstu je v Kulturnem domu ob 60-letnici Gentilejeve reforme pripravil razstavo o fašističnem preganjanju slovenskih šol. Minister Gentile je s šolskim letom 1923-24 v prve razrede slovenskih in hrvaških šol uvedel kot edini učni jezik italijanščino. Postopoma so leto za letom postajali razredi italijanski, dokler ni s šolskim letom 1927-28 pouk v materinem jeziku popolnoma prenehal.
Razstava nazorno prikazuje potek, učinke in posledice Gentilejeve reforme.
★
Na sedežu sekcije SSk v ul. Machiavelli 22 v Trstu bo širše srečanje z občinskim odbornikom prof. Alešem Lokarjem, ki bo razložil novi davek na nepremičnine (So-cof), ki je prav sedaj aktualen. V drugem delu srečanja pa bo razgovor o delovnem programu sekcije. Zaradi aktualne problematike so na srečanje vabljeni poleg članov tudi drugi rojaki, ki jih gornji problem zanima.
Gledališka šola v Trstu in Gorici. V šolo, ki jo organizira SSG iz Trsta so vabljeni vsi dosedanji slušatelji in tisti kandidati oz. kandidatke, ki čutijo željo do odrskega ustvarjanja in vzgoje v obvladanju lepe slovenske besede. Vpisovanje in podrobnejše informacije ob delavnikih od 9. do 14. ure v upravi SSG, ul. Petronio 4, tel. 734265 ali v Gorici na sedežu ZSKD, ul. Croce 3, tel. 84495 ob delavnikih od
11.	do 13. ure in od 16. do 19. ure.
MtMl
Spored od 13. do 19. novembra 1983
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 Mladinski oder: »Moj prijatelj Dane«. 10.30 Prenos košarkarske tekme Jadran-Bocen. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek. 12.30 Glasba. 14.10 Nediški zvon.
Ponedeljek: 8.10 Benečija '83. 10.10 G. Verdi: Trubadur. 11.30 Beležka. 12.00 Kralj (Atilij) v New Yorku; glasbeni potpuri. 13.20 Gospodarska problematika. 14.30 P. Zidar: »Oče naš«. 15.00 Šport. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Slovenski oktet. 18.00 Pod Matajurjan. 18.30 Glasba Latinske Amerike.
Torek: 8.10 Iz očetove beležnice. 10.10 G. Verdi: Trubadur. 11.30 Beležka. 12.00 Ena bolha me grize. 14.10 Oddaja za pisani mladinski svet. 15.00 Mladi mladim.
16.00 Od Milj do Devina. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Orkester univerze iz Regensburga. 18.00 B. Ba-ranovič Battelino: »Zofka Kvedrova«.
Sreda: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Človek, kam hitiš? 13.20 Mešani zbor Hrast iz Doberdoba. 14.10 P. Zidar: »Oče naš«. 16.00 »Ko trkam na nebesna vrata...« 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Skladatelj Lojze Lebič. 18.00 Naključja med literaturo in fantastiko.
Četrtek: 8.10 Trim za vsakogar. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Festival slov. popevke v Trstu v letih 1963-64. 14.10 Otroški kotiček: »To je pa laž!« 16.00 Na goriškem valu. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zborovsko tekmovanje v Arezzu. 18.00 Iz dnevnika Angela Kukanja.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Dogodki in problemi. 14.10 P. Zidar: »Oče naš«. 16.00 Trim za vsakogar. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci.
18.00 Kulturni dogodki. 18.25 Imena naših vasi. 18.30 Nabožna glasba.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.35 Imena naših vasi. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Glas od Rezije; glasbeni potpuri. 14.10 Otroški kotiček: »Zakajček in Vseved«. 14.30 Naš dobri stari radio.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Saša Šantel in Jožko Jakončič ob obletnicah rojstva.
18.00 F. Bevk: »Kaplan Martin Čedermac«.
Prošnja plemenitim srcem Zveza slovenske katoliške prosvete (ZS-KP) v Gorici naproša vse prijatelje družine predsednika ZSKP Emila Valentinčiča, da prispevajo v denarni sklad za zdravljenje težko obolelega Valentinčiča, ki je sedaj v bolnišnici v Parizu. Prispevke sprejema uprava »Katoliškega glasa«, Riva Piazzutta 18, Gorica.
OBVESTILA
Razstava »Moša 1900-1918«. Občinska uprava v Moši je priredila v prostorih tamkajšnjega župnijskega oratorija zgodovinsko razstavo o življenju domačega kraja v luči fotografij in dragocenih vojaških starin v obdobju od leta 1900 do 1918. Odprtje razstave bo v soboto 12. novembra ob 17. uri. Razstava bo nato odprta do nedelje 20. novembra in sicer med tednom od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure in od 14. do 15,30.
Števerjan. V Sedejevem domu bo v nedeljo 13. novembra ob 16. uri (po blagoslovu) nagrajevanje zmagovalcev XV. Športnega tedna. Zabaval nas bo Ribniški oktet. Vabita ŠZ Brda in SKPD »F. B. Sedej«. t
Maša za edinost bo v ponedeljek 14. novembra ob 16. uri v Zavodu sv. Družine v Gorici. Darovala se bo za vse pokojne člane.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu,
ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek 14. novembra govoril prof. Martin Jevnikar o Antonu Klodiču pl. Sabladoskem, izjemni osebnosti iz Slovenske Benečije, ki je deloval na Primorskem ob prelomu prejšnjega stoletja. Začetek ob 20,30.
V svetoivanskem Marijinem domu v ul. Brandesia v Trstu bo v nedeljo 20. novembra ob 17. uri prof. Ksenija Levak prikazala diapozitive o zanimivem potovanju po Egiptu. V odmoru bo srečolov za potrebne, ki jih podpira odsek Slov. Vincencijeve konference pri Sv. Ivanu.
V Argentino in drugam s posebno ugodnimi cenami. Informacije v Turistični agenciji, Corso Italia 205, Gorica, tel. (0481) 33019.
Slovensko ljudsko gledališče iz Celja
uprizori v Kultur, domu v Trstu igro P. Shafferja »Amedeus« in sicer v četrtek 10. nov. ob 16. uri abonma red H, I in J, v petek 11. nov. ob 20,30 red A, v soboto
12. nov. ob 20,30 red B in F ter v nedeljo
13. nov. ob 16. uri red C in G.
DAROVI
V sklad za zdravljenje Emila Valentinčiča v Parizu: N. N. 1.000.000; N. N. 50.000; N. C., ul. Br. Etna 20.000; C. K., ul. Br. Etna 20.000; Z. P. 20.000; N. N. 50.000; Anica Dornik 10.000; družina Bratuž 100.000; N. N. 10.000; A. K. 200.000; Ana Gorjan 10.000; Zalka Platinšek 20.000; Pavla Klanjšček 10.000; N. N. 100.000; N. N. 300.000; Danica Mužina 10.000; Felicita Gabrovec 20.000; Ada Gabrovec 50.000; Ciril češčut v spomin soseda Jankota Petejan 50.000; N. N., Vrh 50.000; družina Makuc 30.000; N. N. 100.000; Cilka Kovač 50.000; dr. VI. Šturm 150.000; Jože Čotar 10.000; N. N. 5.000; Milka Goričan 10.000; Ida Košuta 50.000; Dora Bensa 15.000; Metoda Žvanut 10.000; M. R. 50.000; Vera Štih 100.000; Leotta 50.000; L. G. 50.000; E. M. 50.000; Marjan Vižintin 50.000; Mirko Radinja 20.000; Stanko Premrl 20.000; J. J. 50.000; N. N. 100.000; Viktor in Mirjam 60.000; Franka Žgavec 50.000 lir.
Za Katoliški glas: Valerija Čuk, Trebče 10.000 lir.
Za cerkev v Štandrežu: Marija Troha 100.000; Nives Faganel 50.000; Milka Pav-
lin 40.000; v spomin pok. Mihaela Devetaka so darovali: družina Hilarija Devetak 50.000, družina Julka Brajnik 50.000; družina Milica Brajnik 50.000; družina Danica Kuzmin 50.000 lir.
Za cerkev na Banah: v spomin na Albino Milkovič-Ban so darovali: brat z družino Milkovič 50.000, Gabrijela Ban Bada-lini 50.000; namesto cvetja na grob pok. Albine pa: družina Ivan Husu 50.000, družina Oskar Milkovič 30.000, družina Ma-gagnato 25.000, Roža Renar 25.000, družina Škabar 20.000, Zofija in Marija Gorup-Gri-lanc 10.000; družina Magagnato namesto cvetja na grob Brunota Danielut 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Marija v spomin na pokojne iz družin Dolenc in Hol-stein 60.000; družina Škabar ob 25-Ietnici poroke 50.000; Mila Sosič ob 19. obletnici smrti sina Daria 30.000; Vida Velušček-Grgič 10.000; N. N. it. jezika 25.000; razni 5.000 lir.
Ostali darovi pridejo na vrsto prihodnjič.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
SLOVENSKI HOTEL
»B L E D«
v RIMU-ROMA Lastnik:
LEVSTIK VINKO
Hotel «BLED»
Via S. Croce in Gerusalemme 40
00185 ROMA
Tel. (06) 777102-7579941 Telex 620196
)) Banca Agricola Goriziacr„fl, 1 Kmečka banka Gorica—i
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51, TEL 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN
let
sodelovanja
v
zadružništvu
§
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH CASSA RURALE ED ARTIGIANA Dl OPICINA
Vsi bančni posli in usluge Posebna posojila za kmetijstvo, obrt, trgovino, malo industrijo in ljudske gradnje Menjalnica
OPČINE • Bazoviška ul. 2 • tel. (040) 212494/211120
t
!
®