116. številka.
Ljubljana, v sredo 22. maja 1901.
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
tshaja vsak dan zvečer, isiimBl nedelje In praznike, ter velja po pošti pfejeman aa av.tro-ogr.ke dežele m vso loto 26 K, m pol leta 13 K, m Četrt leta 6 K 80 h, za jeden meeeo 2 K 30 h. Za Ljubljane brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K DO h, aa jeden meeeo 1 K 90 h, Za pošiljanje na dom računa rt n tw leto 3 K. - Za tuje dežele toliko več, kolikor znala poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petitrvrste po 12 h, če ee oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h ie se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* Crankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upr.vnlitvu naj se Ms. govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
»Slovenski Narod" telefon št 34. - .Narodna Tiskarna- telefon št. 85.
Prestolni ogovor.
Cesar je včeraj opoludne sprejel obe delegaciji, in na pozdrave predsednikov odgovoril s prestolnica ogovorom, ki spada med najkrajSe, kar jih je kdaj imel. Po vsi pravici se sklepa iz tega, da se od zadnjega delegacijskega zasedanja ni primerilo prav ničesar, kar bi nplivalo na razmerje me) našo monarhijo in drugimi državami.
Cesarjev prestolni ogovor se glasi:
Z odkritim zadoščenjem Sem Čul po Vašem prezidentn Mi izrečeno zagotovilo Vaše zveste udanosti in Vam zato izrekam Svojo toplo zahvalo.
Po zadnjem zasedanju dogodivša se smrt Mojega zvestega zaveznika Njega Veličanstva kralja italijanskega in Nje Veličanstva kraljice angleške Me je globoko □žalostila.
S posebnim zadoščenjem zamorem tudi to pot opozarjati na nespremenjeno srčno razmerje z državama, ki sta z nami aliji-rani, kakor tndi na zaupno in vseskoz pri jateljsko razmerje z vsemi državami in iz tega veselega političnega položaja izvajati opravičeno npanje na nadalnjo ohranitev miru
Lansko lete na Kitajskem nastale zmešnjave so provzročile potrebo, da so vlasti skupno nastopile v varstvo svojih ondotnih zastopstev in pripadnikov, kakor tudi v svrho obnovitve rednih razmer v oni državi. Naša udeležba pri tej skupni akciji se je od vsega začetka držala tistih mej, ki jih določata na jedni strani stališče mo narhije kot velesila, na drugi strani pa razmeroma majhni ondotni naši interesi.
Moja vojna oprava je, kakor kažejo predloge, omejila izdatke do skrajnosti. Poskusi za pridobitev novega materijala za topove se bodo še nadaljevali.
Bosna in Hercegovina bodeta kakor doslej svoje upravne stroške pokrivali iz lastnih dohodkov.
Zaupajoč Vaši patriotični uvidevnosti, s katero ste se lotili svojih nalog, želim Vašim posvetovanjem ugodnega uspeha in Vas od srca pozdravljam".
JL#ISTEK.
Asenat.
Češki spisal Julij Zeyer.
Bilo je v petem letu obilja, dve leti pred pričetkom leta lakote, ko je Faraon, — velevši, naj Jožefa vozijo v drugem vozu ter določivši, naj mu kličejo vsi: „Priklonite se, priklonite se!* — govoril Jožefu tako-le:
„Odpotuj v deželo On in reci vladarju, katerega zlati tron nadkriljuje le moj prestol, naj ravna s Teboj po pogodbi, sklenjeni v mojem svetu, in spoznal bodeš iz tega velikost moje radodarnoati ter globo-čino moje ljubezni do Sebe, ki si rešil egiptsko deželo in vse njeno ljudstvo."
Tako je govoril Faraon, in Jožef je odpotoval v deželo On.
In v onem času je vladal v tej deželi knez, čegar ime se je v teku stoletij pozabilo, njegova hči pa se je zvala Asenat, in njeno ime se ni pozabilo, kajti izvolil jo je gospod usod. Asenat ni živela pod streho svojega očeta in svoje matere, ampak v marmornatem, barvo izpreminjajo-čem stolpu, ki je stal nasproti palače vla aarja dežele On.  Stolp pa sta ločila od
Shod na Ponikvi.
S Ponikve ob južni žel., 21. maja. Sto- in stokrat se je že naglafialo, kako nevarni so farovži in njih prebivalci duhovskega in posvetnega stanu občnemu družabnemu redu. Pristojne oblasti pa so bile gluhe in neme ter so tako neposredno s svojim nehanjem odobravale čestokrat nevarne eksperimente duhovske prepotence Nedeljski shod na Ponikvi moral je zopet opozoriti pristojne oblasti, da zasledujejo z uprav paznimi očmi počenjanje naših duhovnikov.
Farovške zvijače.
Na Ponikvi se je delj časa raznašala govorica, da kani B katoliško politično in izobraževalno društvo v Šmarja" — ki pravno niti ne obstoji — udreti v našo občino s svojimi zaslepljenimi kimovci. Predzadnja mariborska kavka .Gospodar" je prinesel kratko, previdno sestavljeno potrdilo v tem. Naš dolgo peti, po svoji ljubezni do bližnje (ga) občeznani kaplan je storil vse mogoče, da bi se shod obnesel čim sijajnejše. Prosjačil je gostilničarje za prostore, a je povsod pogorel. Ostalo ni d raze ga, nego farovž. Boječ se ogromne udeležbe samostojno mislečih kmetov, spremenila je farovška dvojica načrt ter razglasila po „Gospodarja", da bo zborovalo le bralno, nepolitično društvo. S tem sta mislila odvrniti neizogibno blamažo. A ra-čunila sta brez drugih. .Slovenec" od zadnjega četrtka je hotel celo natveziti javnosti medveda, češ, da se je zborovanje že 16. t. m. vršilo. Tudi to ni šlo. Farovž je preletaval strah, kaj bo.
Priprave na shod.
Da hočeta naša „Gospođa" sijajno „zmagoslavje" slaviti, o tem so čivkali vrabci na strehi. Podrepniki so agitirali na skrivnem. V petek ponoči bite je v Jerebi-njeku pri Anzelnu zbrana družba kilavih fantov ter starih in mladih deviepodrepnic. Pleli so vence za slavolok in za zborovalne prostore. Bili so večinoma ud* -»ženci slavne „farovške maškarade". Da se ni govorilo o veri in o krščanskem življenju, ni treba
kraljevega bivališča vrt, kjer so bujno rastle tamarinde in vrtnice, p£pyr in palmine skupine, in v katerem je bilo mnogo umetno narejenih, z modrovišnjevim ter rožnatim lotosom pokritih jezer, ter visok, iz sivega granita narejen zid, v katerem je bilo vzidanih petero bronastih velikih in mogočnih vrat, skozi katera so dohajali prišleci, zid, ki je združeval stolp in ort v velikansko celoto, polno kraljevskega sijaja.
Tako je živela Asenat, dasiravno s svojim očetom, vendar ločena, kakor v puščavi, in še nihče ni videl njenega obraza razen očeta ter sedmero devic, lepih kakor sedmero planetov, ki so živele z njo v stolpu ter ji stregle.
Ukazovala je po svoji lastni volji Asenat, in vse, kar se je dogodilo, se je zgodilo po njeni lastni odločbi ter odredbi. Sveta ni hotela niti vid *ti niti kaj o njem slišati, in noben moški, razen očeta, Se ni gledal njenega obraza. Govorilo se je, da je njen ponos istotako velik, kakor je velika njena lepota, vsled katere je slovela po vsej egiptski deželi.
Sicer je še nihče ni videl v bližini, vendar je bilo znano, da je njena lepota bleSčala dan hoda daleč po deželi, ako je stopila na ploSčato streho svojega stolpa, in da si je strmeči popotnik, kateremu j«
posebej povdarjati. Noč ima svojo moč, pravi pregovor. Zlasti slabo se je godilo tistim možem, ki so prišli pri farovSkih gospodih v nemilost. Podrepnice so jih mlele, kakor pes bolho, kadar jo zasledi v svojem kožuščku.
Postavili so slavolok, za katerega je dal SlomSekov Tonček smreke. Razobesili so tndi trobojnice in tako hlinili narodnost. Tudi streljali so pri sv. Ožbaltu. Skratka bilo je vse izborno pripravljeno za slovesen sprejem in za Se slovesnejSo odhod nico Številno pričakovanih duhovnih gospodov.
Nedelja, — farovški dan.
Pri prvi maSi razkoračil se je na priž-nioi fajmoSter ter tako nesramno zmerjal farane, da so zavedne)ši možje in žene že v cerkvi preklinjali duhovnike, ki delajo tako po nepotrebnem zdražbo in prepir. Podrepnice pa so jele jokati, ko so začnle župnikovo grožnjo, da pojde iz Po-, nikve, ako ne bodo plesali, kakor jim ob žvižga. Maševal je 8 tako jezo, da ni niti najpobožnejša ženska mislila, da je to sv. daritev. Najhuje se je zaletaval fajmoSter v dva ponikovSka rojaka ter v občinsko slugo. Naj bi mu ostali do sodnega dne v želodcu, da ga zatožijo pred božjim prestolom grde krivice in zlorabe sv. mesta.
Zunaj cerkve je bil po maši čuden prizor. Vse je kričalo in preklinjalo duhov* nike, ki ne dado božjega miru.
Pri deseti maši je čutil tudi kaplan potrebo psovanja. O, ko bi bil molčal! Kake Sale so zbijali ljudje iz njega, ve le tisti, ki pozna našega „Herrgottschnizlerja".
Tako je bilo torej vse pripravljeno.
Shod — razgnan.
Farovški gospodje se smatrajo za vzvišene nad vse postave in predpise. Ker ni moglo „katoliško politično društvo" napovedati shoda — ker ne obstoji — fingirali so naše bralno društvo. V svoji nadutosti pa niso niti shoda prijavili, češ, nam je tako vse dovoljeno. Ob treh se prične shod. V svoji farovški nemarnosti n i s o n i t i izvolilipredsed-
jemalo vid, čudeč se, ne poznavši vzroka, držal roke pred očmi ter obrnivši se proti oni strani, od koder je prihajal blišč, zavzet vprašal:
.Katera nova zvezda je vzšla na temnem azur j u egiptskega neba?"
Toda le redkokdaj je stopila Asenat na ploščato streho svoje hiše. Najraje je samevala v sobi, kateri je bila najoddalje-nejSa, vglobljena v mistične globočine svo jih nedoločnih slntenj zagonetnega hrepenenja ter v molitev, katero je bolj čutila nego jo izgovarjala. V tej sobi je stala njena zlata postelj, okoli katere so bili postavljeni kipi bogov in njim posvečeni simboli: Amon in njegova gos, Maut ter njen orel, Tah ter njegov jastreb, Hator in njena krava, Oziris in njen oven, Tbot s svojim ibisom, Anubia s svojim Šakalom, Gor-mChnt s svojo sfingo. In oči vseh teh bogov in njim posvečenih živalij so bile uprte v zlato postelj, kjer je navadna sedela Asenat v svoji nepremičnosti in krasoti, liki idol, kopajoč se v magičnem žara, ki je odseval iz pogledov teh bogov, ter potapljajoč svojo duSo globoko v proroške sanje, v katerih je gledala svojo nadzemsko slavo in blaženost v nedoločni prihodnosti. To osvobojenje od vsega zemskega in vsak danjega imenovali so nepoučeni ter po-
nika shodu Govoril je prefekt Korošec iz Maribora ob burnem ugovarjanja o vseh mogočih in nemogočih, gospodarskih in o političnih stvareh. Sploh to ni bil shod, ampak tolpa zaslepljenih kmetov, neštetih žensk in otrok. Bog jim grehe odpusti!
Okrajno glavarstvo je ukazalo župana Josipa Mlakarja, da razpasti brezpogojno shod in razžene v potrebi ljudi s pomočjo orožnikov. Ko naznani župan prefektu Korošcu glavarstveni ukaz, polasti se Šestero navzočih duhovnikov tako presenečenje, da so jeli po kratkem oddihu doslovno besneti. Tuđi ljudstvo je jelo na migljaj duhovnikov upiti in upili so vsi, možki, ženske in otroci, samo da je bilo upitje in nekaj za smeh. Upili so tako, da se je čulo četrt ure daleč, in pri sv. Ožbaltu so popovci baš v tem trenutku iz nevednosti jeli streljati — odhodnico.
Opoludne so dobili še devet kilogramov smodnika iz Poličan, da bi na večer streljali — a kako so bili tihi!
Naš kaplan se je celo predrz nil župana, ki je nastopil kot uradna oseba, na skrajno surov način zmerjati. Ker je ljudstvo menilo, da je kak kaplanček več kakor župan, se ni hotelo precej raziti in morala je priti žandarmerija v farovž in ga očistiti. Ženske in otroci so v nepopisnem straha zbežali v cerkev in tamkaj ostali do večera. Pred farovžem pa so moški in fantje tako preklinjali, kakor bi se Slo za stavo. Vinjeni farovSki podrepniki so upili, da je bile veselje. Duhovniki so odprli na farovžu okna in bodrili (!) razgrajalce. Prav nesramen je bil župnik, ki je ozmerjal redarja, katerega so hoteli potem nekateri dejanski napasti. „Strijc Tine", ki je, prišedši z božje poti, prisopihal še le proti koncu, se je oklenil v farovžu vinčka ter imel kot „farovški maček" čast sedeti v družbi s farovškim kočijažem, Slomšeko-vim Tončekom, pri „gospodih". Polagoma se je ljudstvo razš!o. Posledica tega shoda bodo za nekatere občutne.
Ubogi kmet, ki se daš zapeljavati!
vršno in hitro sodeči ljudje prevzetnost in ošabnost. Največjo čast in češčenje je izkazovala Asenat bogu Ra, čegar soha je stala obrnjena proti solnčnemu vzhodu. Asenatin rod je bil po prastarih sporočilih izhajal iz tega božanstva
Saj se je govorilo, da je nekdaj vladal Ra kot umrjoč mej umrjočimi, a ti so se uprli v svoji ošabnosti proti njemu in se dvignili proti svojemu bogu in kralju. Na to je zbral Ra v nekem velikem templja v deželi On vse bogove k posvetovanja ter govoril žalosten:
„Le poglejte človeški rod! Ustvaril sem ga, a sedaj me zaničuje, moja potrpežljivost je pri kraju! Kaj naj storim s človeštvom?"
In Tefnut, boginja z glavo divje* osvetoželjne levinje, prevzela je posel maščevanja in začela človeSki rod korenito trebiti. Unel se je strašen boj, da je kopala Tefnut več nočij svoje noge v potokih človeške krvi. In bogovi so napolnili s to krvjo sedem tisoč posod, katere so nesli pred boga Ra, kateri se je zgrozil, obSlo ga je usmiljenje in prisegel je, da ostanka umrjočih prizanese. Tako je bil rešen ČloveSki rod popolnega pogina.
(Dalje prih.)
Rosni in smešni prizori.
PriSedSi od prve mase, kričale so ne-katere žene nad svojimi možmi in otroci, ker berejo .Rodoljuba", in ker so se od vere odpovedali. V mnogih hiSah je nastal med zakonskimi prepir in kreg. To so posledice političnih, hujskajočih pridig.
Po shodu so se zbirali ljudje v gručah. Eni so preklinjali, drugi zabavljali, tretji grozili, skratka, vse je Slo križem. Kaj tacega Se Ponikva ni videla. Posvečuj praznik, veli božja zapoved. Duhovniki pa so krivi, da se je nedelja oskrunila na najgrSi način. Žalostno.
Pri eni gruči pridiga .kotunjski ka pucinar" Kristanov Jar. Fant ima veliko .Gospodarjeve" slame v glavi.
Na kamnu, raz katerega se prekli-cuje, je pridigal tretjerednik Štunf. Smeh.
Tam pred farovžem sta se drla kmeta V. iz Dol in K. iz Luterij. Prvemu se je bilo tako zaletelo, da je komaj dobil .štimo" nazaj, drugi pa je bil ves penast. Čuden mož ta K. Enkrat zabavlja čez farje, in ve za vsacega, ki ima kakega otroka. Kadar pa je z duhovniki, loputa po liberalcih. Nekje v gostilni je hreščal K. iz Zagaja. Iz njega je govorilo vino. Bog mu razsvetli pamet! Pepevnak je bil seveda tudi zraven. Mh, mb, mh in Se mh, je veka! ta „aube". Nekaj podrepnikov je tako nabrusilo pete, da so Čisto razpehali žup nikovo ogrado.
Jaklnova Mica, stara devica in prednica ponjkovSkih tre t j ere d ni c, pristopi k juristu Zabukovšeku ter pravi jokaje: , Vi ste tega krivi, vi krivoverec, sram vas bodi, na dnu pekla vas bo hudič trgal. ZabukovSek odgovori: Mica, le tiho bodi, saj bova skupaj. Mica se prekriža in zbeži. Urnebesen smeh okolistoječih.
Župnik je tekal po farovžu in bridko jokal. Prav se mu zgodi! Oznanjaj božje nauke, za druge pa se ne brigaj!
Prefekt KoroSec je tolažil babnce, da priredijo kmalu drug shod, na katerega pride — pet kanonikov iz Maribora. Dobro doSli!
Nedeljski shod na Ponikvi je bil, ka kor rečeno, pomenljiv. Tu so se oblasti prepričale, kakšni so duhovniki Ne bojijo se ne laži, ne zavijanj; postave in predpisi so jim deveta briga, čutijo se neomejene gospodarje. Kadar se jim stopi na prste, ne zmenijo se niti za kazensko prepovedana dejanja, vse jim je dobro doSlo, dale dosežejo svoj namen, namreč, da ohranijo ljudstvo nezavedno in pod svojo komando.
Kaj bi se lahko na Ponikvi zgodilo, da ni bilo okr. glavarstvo za časa na pretečo nevarnost opozorjeno. Bati se je, da spustijo farovški drugje svojo jezo na svoje nasprotnike.
S tem shodom se bomo še bavili, ko se sodno dokonča zadnji akt.
V IJuhlJrtiil, 22 maja.
Državni zbor. Poslanska zbornica je v včerajšnji seji dognala generalno debato o investicijskih predlogah ter skoro soglasno sklenila, začeti takoj podrobno razpravo. Proti podrobni razpravi so glasovali samo nekateri češki radikalci. Vzlic pozni uri se je še včeraj dognala podrobna razprava o členu I. investicijske predloge. V generalni debati sta najzanimivejše govorila Kaftan in Dobernig. Pri specijalni debati je Peric zastopal dalmatinske interese, zahtevajoč, naj vlada izdela in v prihodnjem zasedanju državnega sbora predloži investicijski program za Dal maci j o. Berks je govoril o podržavljenja proge Celje-Velenje in o zgradbi železnice od te proge v Domžale. V včerajšnji seji je ministrski predsednik odgovarjal na neke interpelacije, mej drugimi na Biankinijevo interpelacijo glede iztiranja avstrijskih državljanov iz Transvaala. Ministrski predsednik je rekel, da postopanje Angleške ne nasprotuje mejnarodnema prava, da pa je zahteval odškodnino za tiste iztirance, katerim se ni dalo toliko časa, da bi bili svoje zadeve uredili. Dobili seve ne bodo ničesar. Danes ima zbornica dve seji. Prva bo trajala do petih popoludae in se bo v tej razpravljalo o investicijski predlogi, draga se začne ob sedmih zvečer in pride na razpravo zakon
o uvedenju deveturnega delavnika v rudnikih.
Učiteljski disciplinarni zakon. Učni odsek poslanske zbornice je včeraj imel generalno debato o predlogih, da se sklene disciplinarni zakon za učitelje. Predlog Seitzev je bil odklonjen in se je sklenilo, vzeti predlog grofa Sturgka za podlago specijalni razpravi. V debati se je z več strani ostro obsojalo sistematično preganjanje učiteljstva, ki so ga uprizorili klerikalci. Seitzev predlog, da se proti učitelja zaradi njegovega postopanja zunaj službe ne sme disciplinarno postopati, je bil odklonjen, sprejet pa je bil s 13 proti 12 glasom predlog Pacherjev, da se proti učitelja zaradi izvrševanja njegovih političnih pravic ne sme disciplinarno postopati. Kielmansegg je gotovo v omedlevico padel, ko je to slišal.
Penzijsko zavarovanje zasebnih uslužbencev.
Vlada je včeraj predložila poslanski zbornioi zakonski načrt o penzijskem zavarovanja privatnih uslužbencev. Po tem načrta se morajo zavarovati vsi tisti uslužbenci, ki dobivajo mesečno ali letno plačo, in sicer najmanj 600 kron na leto. Zavarovanec dobi s tem pravico do rente, ako postane za delo nesposoben, in pravico do podpore, ako je brez službe. Tndi se preskrbe vdove in sirote. Zavarovanci bodo morali plačevati premije, a tndi delodajalci bodo morali prispevati.
Vojna v Južni Afriki.
O položaja na jažnoafričanskem bojišču trdi Renterjev specialni izvestitelj: S tem, da je general Blood Sel proti severu, je veČina Burov bila pognana proti zapadu. Tam jih je okrog Zoutpangorovja le Se malo. Delarev zbira razgnane Bure in pridružujejo se mu tudi tisti, ki so pri Ermeloo a zapustili Botho. Delarev organizira dobivanje konj iz Oranje kolonije. V varstvo ieleznio se je zgradila utrdba, vsled česar je zdaj 6000 mož angleSke armade na razpolaganje za vojne operacije. Na zapada železnice se nahaja Se več malih barskih čet. Zadnjemu marSu Deweta se angleški korespondent ne more načuditi. — NovejSe vesti iz Midel burga javljajo, da se zbirajo Buri v velikih množinah pri takoimenovanih Bourgorah, in da je mnogo barskih oddelkov, ki Štejejo po 1000 do 1500 mož prekoračilo reko Oranje.
Dopisi.
Iz Šmarja pri Jelšah, 20. maja. Vesti iz Ponikve in iz Šentvida o političnih, hujskajočih pridigah ondotnih farjev ter neumno razsajanje šmarskega kaplana silijo nam pero v roke, da se obračamo do našega Škofa s pozivom, naj bi on kot višji pastir na licu mesta poizvedoval o vzrokih farovškega besnenja. To je Škofova sveta dolžnost. A škof naj se ne zadovolji s samimi pismenimi poizvedbami pri župnikih, ki ga bodo brez dvoma grdo nalegali in se delali popolnoma nedolžne. Škof naj se marveč potrudi v te tri župnije, naj se popraSa pri ljudeh, o svojih kaplanih in župnikih- Prepričani smo, da zve oprav neverjetne stvari.
O 5mar8kem kaplana Krohneta zve n. pr. neke .cvetove", ki tadi njemu ne bodo dišali.
Šentviškega župnika bo moral v red spraviti, ako mu je le količkaj do duš in do ljubega miru. Zvedel bo, da nima para v celi Škofiji.
O ponikovSkem kaplana pa smo že slišali in brali take reči, da bi moral kaplan, ako je le petina resnica, marširati v samostan. Tadi župnik je postal kamen, ob katerega se ljudstvo spodtika.
Če ne napravi Skof kmalu reda in odstrani vseh ovir mira, govorili bomo v splošnem interesa tako brezobzirno in tako glasno, da se nas bo moralo slišati. Duhovnik oznanjaj v cerkvi božjo besedo in samo to, vse drago naj pasti na mira, ker nihče ne mara, da bi se vanje vtikal. Aut — aut.
Pomoči prosimo!
20. dan tega meseca je bil za Gorenjo vas osodepoln. Po neprevidnosti otrok baje je nastal pri posestnika Hrovata na hleva ogenj okrog jedae are popoladne. Širil se je tako hitro, da je bil v četrt are večji del vasi v plamena. 27 hiS ter kakih 15 hlevov
in kozolcev je gorelo na enkrat dasiravno so prihitela na pomoč poleg domačega in poljanskega gasilnega društva, Se ona iz Žirov, Škofje in Stare Loke. Rešiti se ni moglo nobene stvari. Zgorelo je tadi veliko živine, že samo posestnika, kjer je nastal ogenj, 13 repov goved in 6 prašičev. Škoda je velikanska Ceni se nad 100.000 gld. Posestnikov je bilo le malo zavarovanih in Se tisti za neznatne svote. Beda je velikanska, Se večji pa obup. Kakih 150 Ijudij je brez strehe in brez živeža. Nujna pomoč je prepotrebna. Zato se obračamo nesrečni 8 proSnjo do vseh g. deželnih in državnih poslancev, da bi se nujno zavzeli za nas, tako hudo prizadete, in nam izvojevali kako podporo.
Gorenja vas, dne 21 majnika 1901.
Nesrečni pogorelci.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 22 maja
— Ironizirani dr. Šusteršič. Njegovo Veličanstvo presvetli cesar je včeraj pri sprejemu delegacije ogovoril tudi vedno uai Ijivega dr. Šusteršiča Ignonirati ga skoraj ni mogel, saj je dr. Šusteršič — žalostna nam majka — jedini slovenski član delegacije, jedini, če tudi ne vredni zastopnik slovenskega naroda v tej korporaciji Dejstvo, da Nj. Veličanstvo presvetli cesar z drom. Šusteršičem ni hotel govoriti o političnih rečeh, nego ga vprašal za letino, je obudilo pozornost V političnih krogih se cesarjeve besede tolmačijo kot ironija, Če8, cesar je s tem, da je vprašal za letino, ki je vender odvisna v veliki meri od naravnih in umetnih gnoji), hotel namigniti, da so m a znane Šuateršičeve manipulacije z umetnim gnojilom, imenovanim žlindra. Že to, da je presvetli cesar, dasi le od daleč, namignil na žlindro, kaže, kako mnenje vlada glede dr. Šusteršiča v najvišjih krogih.
— Volitev v bolniško blagajno ljubljansko. Nekateri delojemalci in delodajalci so se letos začeli zanimati za gospodarstvo pri bolniški blagajni. To je umevno, saj gre za njihov denar, umevno toliko bolj, ker se je izvedelo, da si pusti načelnik Kre-gar dovoljevati po več sto goldinarjev nagrade, da je dr. Šusteršič za-računil za neko tožbo 1200 kron, da se gotovi ljudje na bolniške stroške vozarijo po gostilnah, in še več druzih lepih reči. Šlo se je samo zato, da bi tisti delodajalci in tisti delojemalci, ki do Kregarja in njegovih pristašev nimajo zaupanja, mogli dobiti jasen vpogled, kako se opravlja iz delavskih žuljev nabrani denar. Toda klerikalci se boje kontrole. Kar mraz jih trese, kadar pomislijo, da bi jim mogel kdo drugi, ki ne spada k ožlindrani kliki, v karte po gledati. Napeli so torej vse moči, da bi ostala blagajna klerikalna domena. Kako so postopali, to kaže dejstvo, da je magistrat moral razveljaviti volitve delegatov iz skupine delojemalcev, ker so klerikalci nezakonito postopali. Vršile se bodo torej nove volitve. Pozor delojemalci, če nečete, da poj de vaš denar za Šusteršičeve ekspenzare in Kre-garjeve nagrade!
— Izgubljen duhovnik. Imeli smo že večkrat priliko omeniti tistega nesrečnega duhovnika, ki je imel zaradi pregreškov zoper nravnost opraviti s sodišči in je pred nekaj meseci bil prignan po odgonu v Ljubljano. Od tedaj se nam je o njem Se marsikaj sporočilo, toda mi tega nismo priobčili, ker imamo prepričanje, da je ta veeskoz perverzni duhovnik bolan na umu in da ne zasluži obsodbe, ampak usmiljenja, in ker smo pričakovali, da ga bodo duhovniki vendar preskrbeli na ta ali oni način. Ko je bil tisti duhovnik po odgouu prignan v Ljubljano, smo naravnost pozvali duhovščino, naj zanj kaj stori. »Slovenec" je takrat Sirokonstno odgovoril, da bo duhovSČina že preskrbela tega nesrečneža tudi brez naSih opominov. Toda duhovščina Se do dana S-njega dne ni ničesar storila in nesrečnik se Se zdaj klati ves strgan po deželi in berači od hiSe do hiše. Zadnji čas se je mudil na Posavju. To je pač Skandal. Odkrito povemo, daje nas za vso duhovščino sram, da pusti svojega duhovskoga sobrata, ki spada prav za prav v blaznico, da se klati po deželi in se žganja pijan valja po jarkih ter uganja vsakovrstne nepristojnosti Kaj ni-
mate toliko stanovske časti v sebi, da tacega Človeka postite, da Vam dela sramoto ?
— Rudniška ljudska šola v Idriji. V današnji številki uradnega lista čitamo glede te šole: .C kr. poljedelsko ministr-strstvo je odredilo, da je v prihodnje točno izpolnjevati od c. kr. okrajnega šolskega nadzornika izdano odredbo, po kateri je razen nemškega jezika tudi druge predmete, zlasti računstvo, naravoslovje, zemljepis in zgodovino obravnavati v nemškem jeziku." — Kaj pa to pomeni? Prosimo pojasnila !
— Preprečeni shod na Ponikvi. Včerajšnji .Slovenec" jo je spet zadel s svojim dostavkom k telefoničnemu poročilu o shodu na Ponikvi. »Slovenčevo* uredništvo si je dalo zaradi shoda na Ponikvi napraviti telefonično zvezo s tem krajem, ker doaedaj še nam ui znano, da imajo na Ponikvi telefon. V dostavku se .Slovenec" po svoji navadi laže o shodu in prišteva vse tiste, ki so bili navzoči, v vrste svoje stranke. Ne bo šlo. Čigavi pa so bili tisti, ki so Korošca ugovarjali in vpili, naj se poberejo duhovniki stran in naj ne delajo zdražbe me i ljudstvom Duhovniki so morali pred razburjenim ljudstvom bežati in se zakleniti v farovž. Domačemu župniku se je neki huda godila. Sedaj so vsega krivi liberalci in ponkovški župan. Nekdo mora biti kriv, da se je z vsem cerkvenim pompom uprizorjeni shod bralnega društva izjalovil Tega seveda duhovniki ne bodejo povedali, da je njihova neumnost in njihova brezobzirnot na državne zakone vsega kriva. Lažje je reči, da so liberalci vsega krivi in to tudi nevedno ljudstvo lažje verjame. Saj se poznamo! Ponkovški župan Jože Mlakar se je vedel povsem pravilno in tisti duhovniki, ki so ga žalili, bodejo že zvedeli, pri čem so. Tudi za njih veljajo postave. Dejstvo je, da je bil shod na Ponikvi razgnan in da so jo skupili tisti, ki so jo iskali. Kdor veter seje, bode žel vihar.
— Poslovanje nepotrjenega društva. Čujemo od zanesljive strani, da še pravila katoliškega političnega in iz obraževalnegadruštvavŠmarji pri Jelšah niso potrjena. Hipom* ne vemo, pri čem da smo. Imenovano društvo je imelo dne 2 1. m. m. v Š m a r j i s vo j .glavni" s h o d , ki je bil v s a-komur pristopen, ki pa ni bil prijavljen. Na istem shodu se je društvo ustanovilo in je bil predsednikom izvoljen šmarški kapelan gospod Krohno. Isto društvo je imelo dne 12. t. m. v Šmarju odborovo sejo, isto društvo je napovedalo za 19. t. m. na Ponikvi shod. Isto društvo bode baje zborovalo prihodnjo nedeljo v Šmarju i n ravno isto društvo je nedavno temu izreklo potom .Slovenca' svojo zaupnico dr. Žlindri. In to društvo še baje n i oblastveno potrjeno ? ! To društvo pa se sme gerirati kot ustanovljeno?! Kaj pravi k temu slavno c. kr. okr. glavarstvo v Celji oziroma visoko c. kr. namestništvo v Gradcu? Imajo li duhovniki, ki nastopajo kot hujskači, take predpravice? Prosimo pojasnila!
— Uljuđen poslanec je dekan Žičkar, ali kaj ? V nedeljo 12. t. m. se je mudil na Ponikvi in kmetje so ga prav prijazno pozdravljali ali on jim še odzdravil ni. Kmetje so se povpraševali, če ima ta gospod ptiča pod klobukom, da se ne odkrije. Tako spoštuje kmetski poslaneo kmetske volilce!
— Kako se opravlja cerkveno premoženje, o tem bi se lahko prepričala politična oblastva na Ponikvi. Župnik Krefc se pač briga za vse drugo, samo za red o cerkvenih računih in v cerkveni blagajni ne. Farovška poslopja so vsa raztrgana in popravka potrebna, toda v kasi ni denarja. Kam gredo zapuščine in volila? Nad dve leti menda že nima cerkvena blagajna cerkvenega ključarja in drugi že posluje nad jedno leto neopravičeno, ker mu je potekla doba njegove službe. Cerkev sploh nima blagajne in ključar ne ključev do te blagajne. Postava (zak. 7. maja 1874.—1850. drž. zak. št. 38) nalaga političnim oblastvom dolžnost, da nadzorujejo, kako se cerkveno premoženje opravlja. Ali se je to kedaj zgodilo na Ponikvi? Naj le pride kdo nadzorovat in naj zasliši cerkvenega ključarja in občinske odbornike, radovedni smo, kaj bode izvedel Naj le pride sedaj po shodu bral-
nega društva gledat cerkveno blagajno. Našel bode najbrže tisto, iz Cesar je Bog svet ustvaril.
— Sramotna denuncijacija. Občinski odbor v Ormožu je s posebno resolucijo zahteval odstranitev okr. sodnika g. dr. Freskerja iz Ormoža, češ, da je napravil na sodišču napis, na katerem je slovenščina na prvem mestu, da je pri državnozborski volitvi glasoval s Slovenci proti častnemu občanu ormoškemu, da je imenoval Slovenca dr. Omulca kuratorjem nekega pristaša nemške stranke, in da je nekemu slovenskemu otroku, ki obiskuje nemško šolo, rekel, da naj ga pozdravlja slovensko. — Ne vemo, ali so ormoški mestni očetje res tako zabiti, ali se le delajo take, če mislijo, da se jim radi tega sklepa ne bo ves svet smejal. Obč. odboru se je pridružil tudi krajni šolski svet, ki je dr. Pre-skerja denunciral pri nadsodišču češ, da podkupuje avtoriteto učiteljev, ker je zahteval, naj ga slovenski otrok slovenski pozdravlja.
— Učiteljem - kolesarjem , učiteljicam - kolesaricam! Iz učiteljskih krcgo7 se nam piše: Na Bledu, tem rajskem ko tičku naše Slovenije, zborovala bode letos naša dična .Zveza". Mnogokateri tovarišev in tudi nekatere tovarišice bodo zasedli oziroma zasedle svoje jadrne konjičke — bicikle in hajd na G renjsko. Gotovo se nas bode zbralo lepo število kolesarjev, katerim se najbrž pridruži veneo draže stnih kolesaric. Oj veselja, ko bodemo su kali svoja kolesa po krasnej cesti ob bistri Savi, ko bodemo zrli lepo razcveteno gorenjsko dolino, obrobljeno z od snega pokritimi v nebo se spenjajočimi gorkimi velikani. Seveda, če nam Bog dežja, viharja, bliska in groma ne bode kazil našega potovanja. Predlagal bi v svrho skupne vožnje, da bi se vsi oni, ki kole-samo skozi Kranj, v tem mestu se zbrali in se od tod skupno vozili na Bled. Od g tovarišev v Kranju ali bližnji okolici je gotovo kateri kolesar in ta naj bi v prihodnji številki .Slov. Naroda" naznanil zbirališče (znabiti .čitalnica") in Čas odhoda — najboljše bi bilo ob 2 ali 3. uri popoludan v soboto. Pa še nekaj menim. Ali bi ne bilo dobro, da bi kolesarji - učitelji in kolesa-rice - učiteljice se skupili tudi v skupno kolesarsko društvo. To društvo naj bi prirejalo skupne izlete in potovanja po naši domovini kakor tudi izven iste. Dohodki, katere bi društvo imelo, naj bi se pa porabili v nakup zemljevidov, specijalnih kart, bicikliško-strokovnih knjig, potopisov, popisov krajev in pokrajin — nadalje v pod poro članom ki potujejo itd. Zemljevidi, knjige itd. se bi lahko proti primernemu donesku izposojevale. Skupna potovanja bila bi velike važnosti, ker imamo vsi iste interese in ista naziranja, tedaj bi med potom si lahko skupno ogledovali šole in druge nam zanimive zavode. Vsak bi dobil od društvenega vodstva imenik vseh članov in to bi mu dobro služilo. Prišedši v kraj, kjer bi našel kolesarja • tovariša, kolesarico-tovarišico, bi pri istem oziroma isti, gotovo bolje bil sprejet kot drugje in recimo, da se mu kaj zgodi pri kolesu, bi saj vedel kam se naj obrne. Glede na to predlagam, naj se na Bledu zbrani učitelji-kolesarji in učiteljice ■ kolesarice o tej zadevi sporazumemo in pomenimo ter si iz volimo osnovalni odbor, kateri bi ukrenil vse potrebno. Kako hitro bi bila pravila potrjena se pa skliče občni zbor v Ljubljano. Potem bi nij pa občni zbori kolesarskega druStva za učitelje in učiteljice bili vsakoletno ob enem z „Zavezinim" zborovanjem. _ j j _
— Učiteljsko društvo za gornjegraj-ski okraj je imelo svoje zborovanje v četrtek, dne 9. t. m. v Gornjem gradu. Navzočih je bilo vkljub slabemu vremenu po voljno število. Dotičnikom, oziroma dotič-nicam, kateri se najbrž v družbi tovarišev in tovarišic ne počutijo v krogu svojih, ampak so jim naša zborovanja predolgo-Časna, in bivanje v družbi kolegov premalo zabavno — naše obžalovanje. Po običajnem pozdravu predsednika g Terčeka je razpravljal g. Šijanec o telovadbi in posebno o po-veljnem jeziku pri tej. Prav je povdarjal referent, da jedinole materinščina naj ima prostora pri telovadbenem pouka v ijadski šoli. Pri nas je pa vse narobe, kakor da bi živeli še v antidilavijalnem veku. Upamo, da je vendar katero zrno padlo na rodovitna £la; saj nam je delati po pedagogičnih na
čelih, ne pa proti njim. Delegatom k letošnjemu zboru .Zaveze" na Bleda sta se določila gg. Kocbek in Sijaneo. Veselo znamenje je, da pristopa k našemu društvu vedno več podpornih članov, imamo jih že okoli 10, in vsi ti so pristopili šele v zadnjem času, odkar naše društvo in učitelj-stvo napadajo razni klerikalni listi in lističi. Razgovarjalo se je še o marsikaterej zadevi bolj lokalnega pomena. Po zborovanja smo v gostilni gosp. Mikaža še preživeli nekaj uric v veseli družbi tovarišev, tovarišic in nekaterih učiteljskih soprog. Prihodnje zborovanje bode meseca junija na Gorici blizo Kokarij Radovedni smo, ali nas bodejo ti-stokrat počastili oni, kateri niso radi v naši družbi, Če tudi so našega stanu.
— Uboj. Blizu Celja so našli minoli četrtek sredi travnika nezavestnega mladega kmetskega moža. Prihiteli ljudje so ga skušali pripraviti zopet k zavesti, toda vsi poskusi niso izdali nič in proti poldnevu tistega dne je mladi mož umrl in mrtvaški ogleda je konstatiral, da je umrl naravne smrti, kajti ljudstvo je bilo mnenja, da se je bil preveč napil in da je umrl na posledicah alkohola. Stvar bi skoro zaspala in že so se pripravljali, da pokopljejo mrliča. Toda žendarmerijskemn vodji A Mahovniku se je zdela stvar sumljiva. Preiskal je naj natančneje truplo in zapazil ie, da mu je lobanja vtisnjena in sicer tako, da tega vtiska nikakor ni mogel dobiti od padca. Prepričan je bil, da ga je nekdo ubil, in res je kmalu tudi dobil storilca, ki je zločin priznal. Ubijalec nesrečnika je bil cerkovnik iz Dobrne, ki je storil hudodelstvo iz ljubosumnosti, kajti imel je jako lepo ženo, s katero je imel ubiti fant baje ljubavno razmerje. Cerkovnikova žena zatrja, da o vsi stvari ničesar ne ve, da ni ničesar videla in ne slišala.
— Istrski deželni odbor je sklenil resolucijo, ki je res pravi unikum. V tej resoluciji zahteva, naj se krajevna imenovanja v Istri urede tako, kakor so bila urejena z repertorijem primorske vlade z dne 31 oktobra 1818 Takrat je bilo vse uradovanje izključno laško. Vlada še vedela ni, da žive v Istri tudi Slovenci in Hc-vatje ali se vsaj ni zato menila. Te čase si žele istrski Lahe ni nazaj. Pa težko, da jih bodo še kdaj doživeli.
— Volaričev spomenik. V Devinu postavijo prihodnji teden skromen spomenik na grob rajnega slovenskega skladatelja in učitelja Hrabro slava Volar iča.
— Da ne bo zmote. .Slovenec" je včeraj priobčil naslednjo notico: .Poročil se je g. Josip Grošelj z gospodično Paj kovo". Seveda vprašujejo ljudje, kdo sta ta g. Grošelj in ta gospč. Pajkov a, saj je v Ljubljani več g Grošljev in več gospč. Pajkovih. Da torej ne bo zmote, bodi kon S tat i rano, da je g Grošelj hlapec v .Katoliški Tiskarni", gonpodična Pajkova pa je bila doslej mlekar i ca.
— Barnum & Bailev V programu je dobro zastopan tudi spor To stroko zastopajo sami znameniti strokovnjaki in strokovnjakinje. Mej njimi je 16 champio-nov, ki so bili že mnogokrat odlikovani. Dresiranih konj nastopi 70 nakrat. Tudi akrobatov imata Barnum & Bailev mnogo znamenitih in gojita sploh tudi vse tiste cirkuške stroke, ki so jih tudi največji drugi cirkusi morali opustiti, ker so dotični specijalisti in specijalistinje silno dragi. Kakor znano, bo predstava cirkusa Barnum & Bailev v Ljubljani dne 30. maja.
— Ljudska kopel. Od 5 do 11. maja letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 443 kopeli j, in sicer: za moške 383 (prsnih 260, kadnih 123); za ženske pa 60 (prsnih 12, kadnih 48).
— Povozil je danes zjutraj neznan kolesar v Komenskega ulicah 41etnega Raj-munda Turka, sina občinskega svetnika g. Josipa Turka. Deček je stal kraj hod nika, kar se pripelje kolesar in ga podere na tla. Kolo mu je šlo čez levo roko in Čez trebuh. Deček je na roki poškodovan.
— Na tla podrl je včeraj zvečer neki kcle8ar-vojak v Cerkvenih ulicah deklici Frančiško in Jožefo Sonc Deklici sta se hudo prestrašili.
— Osel se je našel. V nedeljo zjutraj so dobili na Tržaški cesti osla brez spremljevalca. Osel je sedaj v neki gostilni na Rimski cesti.
— Pogreša se I21etni deček Silve eter Zaje, sin Ivana Zajca, krojača v Vidma št. 24 občine Dol. Deček je dne 4. marca
t. 1. šel v šolo v Dol in se ni več vrnil domov. Najbrže išče službe po svetu in berači. Deček je slaboumen.
* Poučno potovanje. Zagrebški učiteljski pripravniki so na svoji poučni ekskurziji v Benetke, pod vodstvom ravnatelja Karola Matice, ogledali si internacionalno izložbo slik in kipov, kjer ima več stvari izloženih tudi Hrvat Bukovec. Kako pa z našimi učiteljskimi pripravniki?
* Kraljica Draga. V Belemgradu je vse mirno in smatra se afero kraljice Drage, ki ima samo dinastiški, nikakor pa ne po litiškega značaja, za dognano stvar. Toda nekaj skrbi vendar še vlado, kako bodo vso zadevo presojali v Rusiji, posebno kaj k vsemu temu poreče car, ki so ga že na prosili za botra. Neresnična pa je vest, da bo ministrstvo demisijoniralo, kajti Vuič vživa popolno zaupanje kralja Aleksandra. Tudi o kakem razporu med kraljem in kraljico niti govora ni
* Milanov spomenik. Iz Belega grada se poroča, da je tamošnji občinski svet votiral za Milanov spomenik 15.000 dinarjev. Ker so uspehi javne subskripcije jako izdatni, se bo kmalu začel spomenik izde lavati.
* Kraljica Jelena. V Rimu pričaku jejo, da bodoči teden porodi italijanska kraljica Jelena. Dosedaj se je ponudilo kraljici do 5000 dojilek. Dvorni zdravnik je izbral za dojilko krasno, 23 let staro ženo, Magdaleno Conti, katera ostane pa samo provizorno na dvoru, kajti kraljica hoče svoje dete sama dojiti.
* Papež — KrUgerju. Papež Lev XIII. je pisal predsedniku Kr tiger ju pismo, v katerem ga lepo prosi, da naj dela na to, da se vojna v Južni Afriki Čim preje že završi ter pri tem v prvi vrsti apelira na Kriiger-jevo krščansko mišljenje, obžalujoč, da se tako brezkoristna vojna nadaljuje.
* Afera Bruneau. Zdaj se je, kakor se poroča iz Pariza, tudi abbe" Bolo, ki se je živo zanimal za rehabilitiranje baje po nedolžnem obglavljenega abbeja Brune a u a, preveril, da so njegova prizadevanja bila neosnovana. Prosil je bil v tej za do vi za avdienco pri justičnem ministru, kateri pa se je odrekel, ko je spoznal, da so bile vse romantične povesti o usmr-čenem duhovniku-morilcu izmišljene in zlagane.
* Smrt poročne priče. Na Dunaji je fungiral urar Anton Svietlv pri neki poroki za pričo. Naenkrat se je med obredom zgrudil pred velikim oltarjem in je umrl v nekaj minutah.
* Dezerteri — tatovi. V poslednjem časa sta na Dunaju dva kanonirja imenitno živela in izdavala večje svote denarja. Po licijska poizvedovanja so dognala, da sta vojaka čez dan služila kot civilista pri nekem špediterju in pri tej priliki kradla. Zvečer pa sta se preoblekla v vojaško suknjo in delala, kakor bi baš dospela iz vojašnice. V nedeljo zjutraj pa so aretirali oba vojaka, ki sta dezerterja, na nekem starem poda in ju izročili pristojnemu vojaškemu oblastvn.
* Redarji ubijalci. V kratkem bo v Striju, v Galiciji, obravnava proti trem redarjem iz Doline, kateri so nekega dninarja, ki so ga imeli peljati v ječo, tako pretepali, da je valed tega že par ur na to umrl.
* Vseučiliški asistent — ponarejalec menjic. .Dziennik poljski" poroča, da je jeden naj priljubi jenejših Ivovskih mladih zdravnikov, kliniški asistent, dr. H., pobegnil iz Lvova in zapustil mnogo kažnjivih dolgov. Ponaredil je vrba tega tudi za 40 tisoč goldinarjev menjic. Mladi zdravnik je pred nekaj dnevi odpotoval, češ, ,da bo v Berolinn nadaljeval svoje strokovne stadije". Berolinska policija je pa odgovorila lvovski, da zdravnik s takim imenom ni dospel v Berolin.
* Škof igralnega brloga. Igralna banka Montekarlska je dohodke škofa republike Monaco zvišala od 30.000 na 50.000 frankov. Bančina kupčija sedaj ne cvete Bog ve kako bujno, in roparski akcijonarji upajo, da se tem čvrsteje ukrepi, če tako pobožnemu možu kakor je škof, povišajo dohodka. V Montekarlu se usmrti mnogo nesrečnežev, ki so v igri izgubili ves svoj imetek, toda gotovo ni, če privošči škof tem obupanim revežem krščanski pokop.
* Ada Christen. Proslula nemška pisateljica, Ada Chriaten, je umrla v nedeljo na Dunaja v 57. leta svoje dobe. Bila je zelo plodovita in je z velikim uspehom pisala pesni, novele, romane in drame.
* Visoka starost. V srbskem selu Kosin živi starka Stana Dajid, ki je stara 123 let, in se prav dobro ve spominjati dogodkov iz leta 1804. Stana je porodila 4 sine in 3 hčere, ti pa so rodili 46 unukov, od katerih jih živi 23. Do pred 6 meseci je opravljala še vse hišne posle.
* Čuden mrtvec. Nekemu lvovskemu listu poročajo: Pretekli teden so konstatirali sorodniki kmetovalca Ivana Zaga, da je ta umrl. Preoblekli so ga in položili na mrtvaški oder in prižgali ob njem sveče. Nekako ob polnoči pa je vstal mrtvec, stopil doli z mrtvaškega odra ugasnil sveče in pričel pospravljati mrtvaški oder. Obsednem je zahteval večerjo. Drugo jutro je šel v cerkev, plačal sveče in zvonenje kakor tudi mizarja, ki mu je izdelal rakev. Zuk je poiolnoma zdrav in krepak.
Telefonska in brzojavna poročila.
Lož 22. maja. Pozdravljamo jugoslovanski napredni klub. Trikratni „Živio" kličejo
napredni volilci v Ložu.
Dunaj 22. maja. V današnji seji poslanske zbornice so poslanci dr. Tavčar in tovariši stavili nujni predlog, naj se podeli pogorelcem v Gorenj i-vasi nad Škofjoloko primerna državna podpora. Krščanski socijalist Schnei-der je vprizoril lep škandal, ki prav dobro kaže živinsko surovost klerikalcev. Vprašal je prezidenta, če mu je znano, zakaj žid Hilsner še ni obešen in dejal, da se vsi merodajni krogi, tudi sodniki in ministri podkupljeni. Te surovosti so izzvale ugovore na kar je Schneider zavpil: Vi me lahko vsi skupaj v r . . p.....Zbornica je potem nadaljevala razpravo o investicijski predlogi. Mej drugim je govoril tudi Pogačnik, ki je rekel, da Kranjska dežela ni zadovoljna s tem, kar dobi po investicijski predlogi, zlasti ker se zakon o lokalnih železnicah čisto nič ne ozirira na Kranjsko. Pogačnik je tudi ostro prijemal južno železnico in ožigosal Slovencem sovražno postopanje ravnateljstva državnih železnic v Beljaku. Razprava se nadaljuje.
Dunaj 22. maja. Morilec Waniek je bil danes justificiran. Ostal je trdovraten in ciničen do zadnjega zdihljajp.
Beligrad 22. maja. Kralj in kraljica sta ruskemu carju povodom njegovega rojstnega dne brzojavno čestitala. Car je jako prijazno odgovoril. To je ne le politične kroge, nego tudi vse javno mnenje mečno pomirilo, kajti carjev odgovor se smatra kot dokaz, da sodi afero kraljice Drage tako, kakor kralj.
Beligrad 22. maja. Poslanec Honca in njegova soproga, odlična češka heroina, ki je zdaj gostovala na beligrajskem gledališču in dobila tem povodom višji red, sta bila sprejeta v posebni avdienci. Kralj je sam napeljal pogovor na afero kraljice Drage in sta se Hofica in njegova soproga prepričala, da ima kralj popolno in neomajano zaupanje v kraljico in da nikakor ne veruje, da je bil mistificiran.
Berolin 22. maja. Tu se je primeril nov finančni škandal. Sodišče je aretovalo oba ravnatelja „Pomeranske hipotečne banke", Schulzeja in Romecka, zaradi velikanskih sleparij. .Pomeran-ska hipotečna banka" je veljala sploh za dvorno banko, in je posebno podpirala cerkve, da bi ljudstvo laglje varala.
Darila.
Upravnlštvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Pevsko društvo .Slavec" 12 K 20 vin, kot dohodek improviziranega plesa na izletu v Soteski. — Shod juristov v Podbrezji 64 K. — Gosp. J. Leveč v Radečah 5 K. nabrala gospa Mohoričeva v veseli dražbi pri .Gmeinerja". — G. Balantov Oto radi svoje vročekrvnoati 3 K. — Na svatbi gosp. Jos. Rebolja z gospico Josipino Vrhovec nabralo se je 7 K. - Skupaj 91 K 20 vin. — Živeli!
Avstrijski specijaliteta. Na Želodca bolehajo 5im ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praŠka", ki je preakuSeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter poape-fiilno na prebavljenje in sicer a rastoCim uspehom. Škatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLLrov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. •*   v"—7)
Meteorologično poročilo.
TUtna nad mor)«« B06-S m. Srednji mračni tlak 75« 0 mm.
Cas opazovanja
Stanje barometra
v Tnm
	
s, > h3	Vetrovi
	
Nebo
21.
22
B. zvečer
T. zjutraj 2. popoL
7414 ;  150 ar. jzahod del.oblač.
7418 j   114 slevzhod' jasno 739 8 l   19*5 sr. j vzhod
jasno !g
Srednja včerajšnja temperatura 15 6«, nor-male: 14 8*.
Dunajska borza
dne 21. maja 1900. Skupni državni dolg v notah   .  . * . . Skupni državni dolg v srebru .  .  . ,
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4%  . . . .
Ogrska zlata renta 4°/»......
Ogrska kronska renta 4'/«    .   .  . . Avstro-ogrske bančne delnice   .  .  . ,
Kreditne delnice .........
London vista.........
Nemški državni bankovci za 100 mark
20 mark ...........
20 frankov   . ........
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
98 55 9810 117 85 97 25 117 40 92 95 1673 — 690 25 240-42V, 117*47 */■ 23 50 1909 90 50 1133
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1901. leta. Odhod ii Ljubljane ju*, kol. Proga oai Trbii.
Ob 12. nri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, tez Selzthal v Ausse, Solnograd, cez Klein-Beifling v Steyr, v Line čez Amstetten na Dunaj. — Ob 7 nri
5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selztahl ▼ Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak t Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri
6 m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob ježem, Inomost, Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, ce Klcin-Reifling, v Steyr, Line, Bude-jeviee, Piten, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, cez Amstetten na Dnnaj.
— Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. nri 5 m popoludue, ob 6. uri 55 m zvečer. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, | Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak z Trbiža.
— Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Parila, Geneve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla.
— Ob 4. uri 38 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Ino« mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta In Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj, ob 2. uri 3v2 m popoldne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri V5 m zvečer, poslednji \ lak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoldne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
Samo malo časa v Ljubljani § v Lattermannovem drevoredu razstavljen: i #££ifka veliki historični mehanični #
muzej in panoptikum
v katerem so umetniška dela modelirske umetnosti in mehanike, izdelana v zgodovinskih in mitologiSkih voščenih figurah v življenski velikosti, elegantno in dragoceno opremljene, kakoršne se tukaj še niso kazale.
Q Vsak dan odprto od 9. ure naprej.
Vstopnina 15 kr. Vojaki do narednika in otroci 10 kr.
Ugodno se proda novo
„Styria"-kolo.
Kje? pove upravništvo .Slov. Nar.*.
Fino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav"
priporoča (12—116)
Edmund Kavčič
▼ Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti pošta.
(300—43)
Popolno opravo
za pekarsko obrt 106M
ter Nolnciio plahto z vso opremo
proda se na Poljanski cesti št. 25.
Dobro oblikovana (1097-D
s Štirimi, dobro opravljenimi sobami za goste, z lepim vrtom, pokritim, dobro napravljenim kegljiščem, vse z električno razsvetljavo, pred vojašnico, se po ceni proda. Kje? pove upravništvo ,Slov. Nar."-
S. Goldschmidt & sin
tovarna štedilnik ognjišč
Wels, Gornje Avstrijsko.
PrpnoHlIna titedllna ojtnJiMra v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma joliCno opažbo, za hiSna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vs&ki renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost poSilja.        (923—16)
birmanska darila
* ao73) pripeko v največji izberi (3»
urar
^^^na^^/-        \A/ \AS \AS SAS        \AS        SA^ \A/        \AS        W^ ^/ ^ ^ ^
v Cjubljani, Dunajska cesta.
V Ljubljani.        Četrtek, 30
garnum & gaile
orjaški zabavni zavod.
Nad 50 let ponos Amerike!
Potuje sedaj po kontinentu
v 67 nalašč za to prirejenih železniških vozovih, ki tvorijo 4 vlake po 12 V020V. Vsa nedeljena sku pina razstavljena bode v 12 velikanskih paviljon-skih šotorih, največji mej njimi ima dovolj prostora
za skoro 12000 ljudij Vsak dan 2 veliki predstavi: Fopoludne ob 2. uri in zvečer ob 7. uri. Otvorjeno l12 ure pred pri-četkom vsake predstave, da se ogleda živeče človeške abnormittte, troje čred slonov in dvojne menažerije redkih živalij.
maja.       Samo 1 dan.
Največje kazališče na svetu!
Nebrojne, nedosežne in neposnemljive predstave vratolomnih, neustrašijivih. izvajanj Vsak nastopajočih je mojster v svoji stroki. Vsak igralec zvezda. Vsako izvajani*-vse v areni se nudeče je pravo presenečenje. Vse dejanj-
ski in gotovo novo in nikdar tu vidljivo! Kaj večja in krasna zanimivost, katero so kdaj ljudje zamislili V treh velikih, za jezdna predstavljanja namenjenih manežah, na dveh velikanskih odrih, na neizmernem dirkališči in prostranem prostora za zračne predsiave.
Celotne menažerije dresiranih divjih živalij.
Dirke za stavo vseh vrst, akrobatska izvajanja, zračne umetnosti, telovadba na zemlji ic v zraku in nova pre senečtnja. Vroči napori meč j šampionov in rekorda
uničujoči poskusi ročnosti 70 lepih konj, naenkrat v manežo pripeljanih. 4O0 z darili odlikovanih konj v konjski razstavi. 3 črede najpametnejših slonov, predstavljajoči v treh manežah. 20 mejnarodnih pantomimskih klovnov.
Prava svetovna razstava modernih zanimivosti), cirkus, hipodrom, menažerija, razstava
dresiranih živalij.
1000 mož, žensk, konj,
pritlikavci, tetoviranci, požiralec mečev, dama z dolgimi lasmi in polno brado, deček s pasjo glavo, moški brez rok, žonglerji, tisoč izvirnih stvarij in občudovanja vredne predstave. Skoro brezkončna vrsta najnovejših produkcij in izvajanj neustrašnosti in vratolomnega poguma, ki se nikjer ne vidijo in se prvič javno kažejo.
J Cene po kakovosti prostorov:
Vstopnina s sedežem vred K 1-20 in K 2-50, zaklopni sedež 4 K, rezerviran prostor 5 K, loža 6 K za prostor.
Vsi prostori so numerirani, le po K 120 in K 2'60 ne, in se dobe" ob otvoritveni uri pri vhodu.  Otroci izpod 10 let plačajo polovico na vseh prostorih, izvzemSi prostore po K 120 in K 2 60.  Prostori pc
5 in 6 K dobe" se na dan razstave pri:
Otonu Fischer-ju, trgovina muzikalij, Kongresni trg &t. 3. (Tonhalle).
WM««B»nlna velfa sa mr««» nazmanfene zanimivosti mam sedež. (1088—1
aja- v Mariboru saajeu
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.