Leto V!.. it, 81.
plinasta v g^tseSaJ«
¥ Ljubljani, ¥ nedeljo B, šipfiis W22, Posam. šf, 75 par.
HflPREJ
Glasilo SociaiSstlfne stranke Ittaoslavile.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 21h pšeničnih kg, celoletno 30 pk. Vr aprilu 1922 računamo pk po 4 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 nun 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Strokovno organiziranemu delavstvu!
Pri tvrdki A. Westen v Celju je zadivjala stavka. Preko 700 kovinarjev Je ustavilo svoje delo, da s tem zadnjim orožjem ubrani v tridesetletni borbi pridobljene pravice.
Podjetnik te tovarne je bil prvi, ki je začel gonjo proti S urnemu delavniku. Dvakrat je že sklical delavce, ter pritiskal nanje, da v njegovi navzočnosti glasujejo za 10 urnik.
Obakrat je delavstvo ta napad odbilo s tem, da je z absolutno večino glasovalo proti 10urniku in za Burnik.
Podjetnik se je maščeval s tem, da ni hotel zboljšati delavskih plač, če ravno je od zadnjega zvišanja poskočila draginja za več ko 40 odstotkov.
Na ta način je hotel delavce prisiliti, da pogazijo S urnik.
Ko je organizacija naknadno zahtevala zvišanje je podjetnik spoznal, da se bo moral udati dokler je delavstvo organizirano.
Da razdere moč organizacije in na njenih ruševinah sezida svoj 10 urni delavnik je odpustil zaupnike z namenom ustrašiti vse člane, da se nihče več organizirati ne bo upal.
Delavstvo je to nakano spoznalo — je prenehalo z delom za toliko časa, dokler podjetnik ne sprejme zaupnikov nazaj v delo in zviša delavske plače.
Strokovna komisija za Slovenijo (Pokrajinski odbor GDSJ) je na svoji seli dne 3. t. m. obravnavala o važnosti te stavke, ter sklenila soglasno da sprejme stavko kovinarjev, kot svojo zadevo, ter jo bo z vso svojo močjo podpirala. Da bo ta podpora čim izdatnejša, naroča komisija vsem priključenim organizacijam, da zbirajo od svojih članov poseben stavkovni davek, ki naj najmanj dosega višino zaslužka
dveh ur na teden.
Posamezne organizacije naj prirede v svojem delokrogu shode, na katerih naj pojasnijo važnost celjske stavke. Istotako bo Strokovna komisija priredila v večjih delavskih centrih shode z dnevnim redom: »Obrambna stavka celjskih kovinarjev". Sodrugi in sodnižtee! Borba kovinarjev je Vaša borba — njihova zmaga je Vaša zmaga.
Pomagajte!
Za Strokovno komisijo za Slovenijo:
(Pokr. odbor GDSJ).
FRAN SVETEK 1. r.	iGNACLJ KAISER 1. r.
predsednik.	tajnik.
K vprašanju naših bodočih šolskih zakonov.
Zaenkrat se javnost menda najbolj zanima za bodoči ustroj našega srednjega šolstva. Načrt zakona n ar n ni dostopen. Kar vemo o njem. smo posneli iz dnevnega časopisja. O predmetu so do-seda.i pisali zgoij srednje in visokošolski profesorji. Zdi se nam. da ta omejitev razprave na ožji krog strokovnjakov ni bila stvari baš v prid. Debata ni mogla nikogar zadovoljiti in služi v dokaz, da ie za pravilno presojanje problema gotova distanca motrenja in osebna nezainteresiranost časih velikega pomena. Zavarovanost učiteljev v institucijo, koji
služijo, je psihološko razumljiva, vendar ta ozir ne opravičuje načina argumentacije zagovornikov sedanje humanistične gimnazije, ki je včasi naravnost neresen in se jedra problema niti ne dotakne.
Komu bi se ljubilo odgovarjati na otročie slavospeve sedanje humanistične gimnazije, kakor smo jih črtali v nekaterih ljubljanskih dnevnikih, komu polemizirati z omejeno ošabnostjo, ki odseka drugim pravico do sodbe in se ne more povzpeti nad lokalno gledišče ter problem v svoji celoti resno motriti, komu bi prišlo na misel se prerekati z onimi, ki
namenoma speljavajo vprašanje na politični tir iri podtikajo zagovornikom enotne srednje šole celo nečedne namene. Enotna nižja srednja šola pomeni vsekako napredek v smeri prilagojenja šolstva spremenjenim življenskim prilikam narod, duhu pravega demokratizma in pedagoškim izkustvom. Ona ustvarja ugodnejše pogoje za napredek in izbor nadarjencev. odpravlja marsikatero pedagoško hibo sedanjega sistema, daje možnost, da se pri izbiri poklica pri zrelejših učencih pravilneje in sigurneie postopa, odpira širšim slojem pot do višje izobrazbe, odpravlja institucije, ki vedno bolj postajajo privilegij imoviteiših slojev ter omogoča večio svobodo pri izbiri študijskega kraja z ozirom na njegovo dostopnost in cenejše vzdrževanje dijaštva. Enotni nižji srednji šoli je kot skupni nižji stopnji za vse tipe srednjih šol bistveno, tla v njej ni obligatoričnega pouka latinščine in grščine, v ostalem pa se da o njenem ustroju, zlasti o številu njenih razredov, ki ie v načrtu isto kot za višjo stopnjo, razpravljati.
Vprašanje bodočega ustroja našega srednjega šolstva pa se nikakor ne omejuje na vprašanje enotne nižje srednje šole. Razipišljevati bo še uadaiie, kaj bi se še lahko storilo, da se šola prilagodi zahtevam življenja, da. se izvede načelo enotne vzgoje, da se ustvarijo možnosti za prehod iz ene. šole v drugo in da bo vedno odprta pripravna pot do najvišjega izobraževališča.
Odprto je tudi vprašanje, če ne bi kazalo ustanovit: poleg obstoječih štLjiov. tip srednje šde, ustrezajoče reformiranim težnjam in potrebam sedanje dobe, ki bi gojila neposreden stik z življenjem domačega naroda, spoznavanje njegove kulture, zgodovine, njegovih žjvljenskrh Ptilik in problemov, ki bi v večji meri povdarialn vzgojo značaja, volje, socialno vzgojo in polagala večjo važnost na samostojno duševno delo, . na vzbujanje trajnih duševnih interesov ob zgledih duševnih borcev in prvakov na polju kulture in znanosti, kot pa na pridobivanje obilice podrobnega znanja. — Razpravljati hi se dalo o potrebi posebnega tipa srednje šole z reduciranim številom razredov, ki bi sprejemala starejše, zrelejše učence, ki so dovršili višji tečaj ljudske šole in si pridobili tam ali z domačim poukom zahtevano znanje. Marsikaj govori tudi za skrčenje števila razredov nižje srednje šole od štirih na tri, ako bi prestopali vanjo otroci šeje po dovršeni pet ali šestletni osnovni šoli. Kar domača osnovna šola lahko nudi. zato ni treba drugega študija na srednji šoli in tehtni razlogi govorijo za to. da se deca prezgodni ne iztrga iz domačega okoliša in naroda. Končno bi sc dalo govoriti tudi o misli, da^bi meščanska šola v krajih brez srednie šole poleg prvotne svoje naloge pripravljala za vstop v strokovno šolo
ali v praktični poklic prevzela tudi nalogo učence usposobiti za prestop v yišjo srednjo šolo.
Šoja ie namenjena narodu in se mora njegovim življenskim potrebam in prilikam prilagoditi. Pri sedanjih razmerah revnejši mladini zlasti s kmetov ne bo več mogoče misliti na kak študij. Vse kaže, da se prepad med izbraženci in med široko plastjo naroda preje poglablja kakor odpravlia. To je zlo, ki mora vsakega mislečega človeka navdati s skrbjo, preko katere mu ne pomorgjo nobeni slavospevi na humanistično gimnazijo, nobeni šlagerii o izstradanju univerze ali bedasti trditvi o koncesijah materijalizmu sedanje dobe. Hvala bogu, je doba, ko je materializem kot idejna smer v duševnem življenju dominiral že davno za nami in gotovi gospodje, ki so vzeli idealizem v zakup, so ta razvoj kratkomalo prespali, kakor tudi niso opazili, da so se reforme, ki se danes pri nas uvajajo, izvedle v nai-kulturnejših državah že davno in veliko radikalneje, kot se pri nas namerava. Naj si samo pogledajo n, pij šolstvo v nordijskih državah.
Najresnejši pomen dobiva načelo o enotuos.ti šolstva na polju vzgoje, kjer bolj kot drugod pogrešamo enotno idejno smer. Odkod naj pride ozdravljenje sedanji duševno razdrapani družbi, če ne od idejno jasno in enotno usmerjene vzgoje naše mladine! In tu se moramo dotakniti še enega važnega vprašanja. Nositeli vsake šolske reforme ie učiteljstvo. Idejno zbližan ie in zedinjenje, zbližanje v izobrazbi vsega učiteljstva je eden prvih pogojev vsake resne vzgojne reforme. Vsi, ki jim ie zlasti napredek ljudskega šolstva pri srcu, imajo največji interes na čim boljši izobrazbi ljudskošolskega učiteljstva. Učitelj v samotni vasi je dostikrat edini izobraženec, edini svetovalec in vodja naroda, zato bolj kakor strokovni učitelj v mestu rabi globljo splošno in temeljito Specialno izobrazbo z ozirom na svoj delokrog. Zato vidimo v nsrazume-vanju stremljenja ljudskošolskega učiteljstva po popolnejši izobrazbi omalovaževanje izobrazbe širokih slojev naroda; zato velja stremljenje tega učiteljstva po višji izobrazbi akademskega značaja nai-krepkele podpirati. Od izobraženega učiteljstva, usposobljenega za svojo vzgojno nalogo in prožetega zavesti odgovornosti napram mladini in narodu, je v prvi vrsti odvisen napredgls šolstva in s tem napredek naroda.
SODRUGI, PRIPRAVLJAJTE SE NA DOSTOJNO PROSLAVO PRVEGA MAJA!
Politične vesti.
-ir Pred razkolom v klerikalni stranki. Vesti o dr. Šusteršičevem prihodu v Ljubljano so izzvale v Belgradu med ta-mošniimi poslanci živahne pogovore. Njegovega prihoda se zelo vesele samostojni kmetje in demokrati, ki so si svoj »špas« z dr. Šušteršičem tudi izmislili. Kakor nam poročajo, obtožuje dr, Šuster-, šič v svoji brošuri, ki bo v kratkem izšla, predvsem dr. Korošca, dr. Kreka in župnika Finžgarja. Po njegovih zatrjevanjih je bil daritveno jagnje za vse klerikalne grehe v svetovni vojni. Klerikalna stranka je imela namreč tudi tedaj svoje dvojno lice.
-f- Vzorno belgrajsko gospodarstvo.
Samo carinski dohodki od prvega januarja pa do zadnjega časa so znašali eno miliardo dinarjev. V Belgradu Da so
vkljub visokim davkom sklenili že zopet najeti pri Narodni banki posojilo v znesku ene miliarde dinarjev za konsolidacijo dolea, ki ga je napravila vlada pri rav-BO isti banki. »Kam gre denar?«, se povprašujejo davkoplačevalci, ki ne vedo, da Dotrošimo največ denarja za armado, državnike in za vse tisto, kar je z njimi v zvezi.
H- Zade.vC zloglasnega generala Ze-čeviea. Včeraj ni bila seja narodne skupščine sklepčna, ker so vsi opozicionalni poslanci v znak protesta proti zloglasnemu generalu Zečeviču zapustili skupščino. Ker je večina poslancev zaradi velikonočnih praznikov zapustila Belgrad, je odredil predsednik dr. Ribar, da se bo vršila prihodnja seja šele 24. t. m.
-h Naše prosvetno aunistrsivo. Češko prosvetno ministrstvo ie razpisalo štiri ustanove po 3000 čsl. K. in štiri po 2000 K mesečno za mlade, nadarjene knjižeiaiike. Razentega bo dalo podporo tudi nekaterim drugim pisateljem za potovanja in študije. Vse te ustanove in podpore so prekleto pičle, vendar pa je češko Drosvetno ministrstvo precej storilo s tem korakom za književnike. Za češkim prosvetnim ministrstvom zaostaja daleč jugoslovansko, ki sicer imenitno skrbi za srbske književnike, nikakor pa ne za hrvaške in slovenske, ki žive v največji bedi. Vse to je žalostno, toda resnično. In tako umirajo v največji bedi telesno in duševno, čemur so slednjič krivi tudi umetniki sami. ki žive večinoma brez vsakega svetovnega nazora. Zato že poskrbi v obilni meji obstoječi kapitali-stično-družabni red.
+ Caristični general uživa gostoljubnost naše vlade. Ruski general Wran-gel, ki organizira v Jugoslaviji svoje čete proti sovjetski Rusiji, se je nastanil v Sremskih Karlovcih, kjer ga obišče te dni šef njegovega generalnega štaba Miil-ler. O zloglasnem Wranglu bomo še iz-pregovorili.
-f Brezbrižnost sedanje vlade. V
Tripolisu je še okoli 2600 jugoslovanskih drža\ijanoy v laškem ujetništvu, za katere menijo njihovi sorodniki, da so že davno mrtvi. Belgrajska vlada je zanje že precej časa vedela, vendar ni ničesar ukrenila za njihovo svobodo. Morali so priti naši poslanci s tozadevnimi interpelacijami.
+ Zborovanje vseh treh internacional v Berlinu poteka vkljub burnim debatam ugodno in ie pričakovati, da bo prišlo do enotne fronte svetovnega proletariata.
-f Revščina kraljevskih rodbin. Ko
se je vrhovni zavezniški svet bavil z zadevo bivšega avstrijskega cesarja Karla, ie ugotovil, da ima cesarica Žita samo na Madžarskem posestva v vrednosti 30 milijonov frankov. Na Dunaju so zaslepljeni monarhisti zbrali 3 milijone avstrijskih kron, da se ie lahko odpeljal zdravnik-specialist v Funchal. Meščanski časopisi pa so v vseh državah pisali o tragiki habsburške rodovine in o njeni revščini. Nekaj podobnega se ie zgodilo tudi pri nas.
-f K konferenci v Genovi. Na pred-konferenci v Genovi bosta danes dopoldne obravnavala ministrska predsednika Lloyd George in Poincare sledeča VDra-šanja: 1. Katere države so se odzvale povabilu vrhovnega zavezniškega sveta na canneški konferenci. 2. Kaj so povabljene države odgovorile na takratne pogoje.
3.	Katera sredstva so potrebna, da se bodo povabljene države držale teh pogo-jev. Kakor poročajo list, vlada med za-
vezniškimi delegati zmeda zaradi prizna-1 nja sovjetske vlade.
+ Velike monarhistične demonstracije na Dunaju. Ob priliki zadušnice po pokojnem cesarju Karlu po vseh dunajskih cerkvah, je prišlo do velikih monarhističnih demonstracij. V zbornici so zaradi tega vložili socialisti interpelacije, ki so spravile krščanske socialiste v tako ekstazo, da so pričeli razbijati po pultih in pričeli vzdigovati stole. Ded njimi se je posebno odlikoval duhovn. Wanger,
Dnevne vesti.
Kazen za nedostojno obnašanje je
uvedla mestna občina v Novem Sadu. Izdala ie naredbo, v kateri opozarja prebivalstvo, da bo vsak, ki bi se v razgovoru posluževal surovih izrazov in psovk, strogo kaznovan. Res pametna odredba, ki bi bila potrebna tudi še marsikje drugod.
Ljubljana.
Javna seja ljublanskega občinskega sveta bo v torek, 11. t. m. ob 5. popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu je:
1.	Naznanilo predsedstva. 2. Odobrenje zapisnika zadnje seje. 3. Zaprisega novo sprejetega meščana. 4. Poročila mestnega magistrata o raznih prošnjah za sprejem v domovinsko zvezo mestne občine ljubljanske. 5. Finančnega odseka poročila. 6. Stavbnega odseka poročila. 7. Policijsko - zdravstenega odseka poročili.
8.	Ubožnega odseka poročilo o predlogih upravnega odbora meščanske imovine glede podelitve meščanskih podpor. 9, Upravnega odbora mestne zastavljalnice poročilo o dopisu mestnega knjigovodstva glede spremembe §. 22. zastavljal-ničnih pravil, tičočih se rezervnega zaklada. 10. Samostalna predloga.
Odbor »Zveze blagajničnih zdravnikov v Ljubljani« je imel v nedeljo, dne 2. aprila t. 1. sejo. Izmed 98 blagajničnih zdravnikov ie doslej prijavilo svoj pristop 66, torej ste organizirani že dve tretjini vseh blagaiaičnih zdravnikov v Sloveniji, radi česar je društvo legitimirano zastopati interese svojih članov napram bolniški blagajni in oblastim. Na tej seji so razpravljali o novi kolektivni pogodbi, ki se ima skleniti z bolniško blagajno in so se določile soglasno smernice delegatom v komisiji za sklepanje kolektivne pogodbe, ki jo bodo deležni samo člani zveze. Nujno ie svetovati, da se oni gg. kolegi, ki se še niso prijavili k zvezi, nemudoma odzovejo v početku marcu razposlani okrožnici. — Odbor.
Izjava »Društva Jugosl. medicincev v Ljubljani«. Na sumničenje v nekem časopisu izjavlja v imenu vseh medicincev brez razlike strank, da nismo nikaka »avantgarda« naših gg. profesorjev, ker smo se potegnili za našo med. fakulteto. Ce naši solidarni nastopi niso všeč nekaterim gospodom, pač ne moremo pomagati. Mi se ne vtikamo v zakulisno borbo, ker to ni naš poklic. Če se pa slučajno naša pot in naše delovanje za med. fakulteto krije s potjo gg. profesorjev, tedaj je to le dokaz, da gg. profesorji streme, kakor tudi mi medicinci po pravični stvari, ki je narodu in državi v korist. Vemo pa, da je ravno to dejstvo neki kliki trn v peti in nas smatra kot nekako brezglavo čredo, ki se ravna le po navodilih iz dekanata. Izjavljamo še enkrat, da se v naše delovanje nihče ne vmešava in da smo sami dovolj zreli, da branimo to kar imamo in se ne pustimo kratiti v naših pravicah. Odbor »JugosL med. v Ljubljani«.
(K tem pripominjamo, tla tvorijo tisto nezadovoljno kliko seveda liberalci, ki bi medicinsko fakulteto in menda sploh vse slovensko vseučilišče zaprli in razgnali — morda zato, da bi njihovi vladi ostalo več milijonov za armado in visoke veselice. Ur.)
Kolesarska »Ilirija« v Ljubljani naznanja, da se otvoritvene dirke, napovedane za nedeljo, dne 9. t. m. radi skrajno neugodnega stanja dirkalne proge odgo-de na 23. aprila 1922. V nedeljo, 9. t. m. se bo vršil v hotelu »Tivoli« običajni klubov mesečni družabni večer, pri katerem se bodo vršile preizkusne tekme na pravkar izgotovljenih dirkalnih aparatih. Prijatelji kolesarskega športa dobro došli.
Jugoslovansko - češkoslovaška liga Y Ljubljani priredi v torek, 11. aprila t, 1. ob 8. zvečer predavanje s skioptičnimi sli- j kami. Govoril bo dr. Riko Fux o telesni vzgoji in življenju v prirodi (Skavtiug). Vstopnina 1 Din. za osebo.
Iz gledališke pisarne. V nedeljo, dne
9.	t. m. se uprizori v dramskem gledališču zadnjikrat v sezoni »Mariša« izven abonmaja. Vlogo Franceta igra g. Med-ven. V sredo, dne 12. t. m. se igra »liam-let«^ izven, z gosp. Rogozom v naslovni Vlogi.
Cirkus v LjuHianL Kakor čujemo, bo otvoritvena predstava Ljubljančanom^že znanega cirkusa Renlo\v na velikonočno soboto, dne 15. aprila t. 1.
C® Sle
V	»Novi Dobi« se je oglasil g. Ko-štomaj kot brivski mojster ter se silno razburil nad pridnim Lojzekom v »Na-preju«, ker je okrtačil brivske mojstre Koštomajeve sorte. Najbolj sc razburja, ker je člankar pisal, da g. Koštomaj ni izučen brivec in ne trgovec, a vendar ima obe obrti. Piscu ponuja g. Koštomaj mesečno brezplačno karto (najbrže zato, da bi umolknil). Pisec se pa ne da podkupiti, to naj si g. Koštomaj zapomni, sicer se pa ne pusti žajfati in ne briti od g. Ko-štomaja, ne v brivnici a še manj^ pa v »Novi dobi«. Kar se pa tiče stolčka za volitve, je pa predbaci vanje jako neokusno in bi odgovarjalo le za g. Koštomaja, ker imajo invalidi in nar. socialisti bridke izkušnje ž njim. Pa tudi brivski mojstri sami so že spoznali, da je bil Koštomaj pri obrtniški stavki nazvest. — »Pridni Lojzek.«
Z okrajnega sodišča. V četrtek, dne 6. aprila sc je vršila razprava zasebnega obtožitelja Oseta Francav delavca pri tvrdki A. Westen zoper Šketa, _ delavca istotam. Obtožba pravi, da je Šket nasproti fabrikantu Oseta denunciral, da isti izvaja teror nad delavci, ki niso organizirani. Posledica tega denuncijanstva je bila, da je tovarna VVesten Oseta odpustila. Sodnik vpraša toženca, če se čuti krivega. Toženec zanika, da ni denunciral. Sodnik zasliši nato priče Antonijo Šket in Podgoršek (Neorganizirane delavke, sedaj stavkokazke). Te so kričale kakor goske na paši ter trdile, da je Oset delavce teroriziral ter grozil, da bodo iz tovarne pometane, če se ne organizirajo. Nato so bile zaprisežene, nakar so svoje trditve znatno spremenile. Priča: Antonija Šket je trdila, da je Oset rekel: Ce ne boste organizirani, vas bomo tepli. (Medklic Oset, to ni res, to je kriva prisega). Sodnik: opozarja tožnika na § 104 ter pokliče nam. drž. pravd. Nato se zaslišijo priče: Kolar, Miha Skočir, Holcingcr Anton in Holcinger Roza. Vse priče so izjavile, da Oset ni nikoli hujskal. Ena priča je celo povedala, da se je toženec (Šket) hvalil v tovarni, da ie dobil od Westna
predujem, ker je povedal, da on ni organiziran in ker je naznanil, kdo je največji agitator v tovarni. Sodnik tožniku (Osetu): Izjave vaših prič so negativne. Vi morate dokazati, da Vas je toženec res denunciral. Tožnik: g. sodnik, ali ni to dovolj dokazano, če sem jaz radi toženče-vega denuncijanstva izgubil delo, ker je tovarnar mene in njega poklical v pisarno? Ker je tovarnar Nemec je rekel Šketu takole »Jezt spr-echen Sie alles aus, was Sie \vissen von Oset.« Pričujoči slovenski uradnik je Westnu Sketove besede prestavil. Sodnik je nato obravnavo preložil na 12. aprila 1922 ob pol 11. dopoldne, da se povabi uradnik kot priča.
Ptuj.
Naženite razdiralce! V Ptuju so se pretekle dni pojavili ljudje, ki imajo na-raen. razbijati strokovno organizacijo lesnih delavcev ter ustanoviti podružnico stavbinskih delavcev, ki so jo lani s svojo »proletarsko« »taktiko« poslali k vragu. Opozarjamo vse sodruge, da tem ljudem, če se še pojavijo, pokažejo vrata in jih naženejo.
Volilci v občinske agrarne odbore, pozor! le dni so po občinah razpoloženi volilni imeniki za volitve v občinske agrarne odbore. Vsi naši pristaši naj sc prepričajo, ali je pri imenikih potrebna kaka sprememba, posebno vpis takih, ki pri zadnjih volitvah niso bili vpisani. Za prihodnje volitve veljajo namreč stari imeniki, dovoljen je pa vpis onih volilcev, ki so bili zadnjič izpuščeni. Vse potrebne informacije glede volitev dajejo podružnice K. D. Z. in krajevna organizacija S. S. J. v Ptuju, kamor naj sc sodrugi v slučaju potrebe obrnejo.
Stavkokazi med trgovci. Čujemo, da so nekateri trgovci v pondeljek. ko so »ubogi« pridobitni sloji štrajkali, igrali na. prefrigan način stavkokaze. Prodajali so blago skozi zadnja vrata, v notranjosti so pa morali nameščenci delati »inven-. turo-a Tudi trgovina pred magistratom je bila odprta, t. i. tista trgovina, ki ji pravijo konsiuu javnih nastavljencev. Zanimivo i.e namreč to, da ima v istem lokalu trgovino tudi g. Senčar junior. Cela stvar nas sicer ne zanima veliko, posebno radi-tega. ker ie bil — vsaj za Ptuj — trgovski »štrajk« navaden »Blaumontag«, vsekakor jo kot kronisti beležimo.
Koncentracija. Ptujski demokratje so imeli te dni dva »važna« sestanka. Poročal je Vekoslav..Špindler med drugim tudi o spojitvi »Ptujskega Lista« z mariborskim »Taborom«. Joj, joj, kako bo potem v Ptuju dolgočasno!
= Proračuni stroškov za vzdrževanje francoskega vojaštva so znašali leta 1920. 7640 milijonov frankov, leta 1921. 6358 milijonov frankov, leta 1922. pa i 4910 milijonov frankov. Tako gospodar-! stvo brezdvomno služi za vzgled vsem drugim, predvsem pa naši državi.
= Valuta. (Zagreb, 7. aprila). Ameriški dolar 315 K. čehoslovaška krona 6.12 kron, napoleondor 950 K. nemška, marka
1.15 K, italijanska lira 16.80 K, madžarska krona 0.36 K.
= Žitni trg. (Zagreb. 6. aprila). Pšenica se trži po 4—4.25 Din., koruza po 3.47—3.52 Din., oves po 3.12—3.25 Din., pšenična moka po 6.—6.25 Din.
Kisl&umi vestnik.
Javno predavanje Zvonimirja Rer-nota. glavnega urednika »Napreja« se na-
daljuje v soboto, dne S. aprila 1922 v veliki dvorani »Mestnega doma«, in sicer bo govoril »O Mojzesovi zgodbi o ustvarjenju sveta in naša znanost«. Začetek točno ob pol 20., konec najpozneje ob 22. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut.
II.	Umetniški večer v Trbovljah pod
okriljem »Svobode« prirode na izrecno željo v nedeljo, 9. t. m. ob 7. zvečer v »Delavskem domu« sodr. P o d b c v š e k. Cerkvenik. Ravnikarjeva in Seliškar. Prireditelji bodo nastopili z novim sporedom, tako da bo tudi ta. ve-čer zadovoljil poslušalce.________
, Ljubljanski trg. Mesni trg je spričo praznikov močno založen. Prekajeni izdelki so se pojavili v večji množini na trgu. Kvaliteta izdelkov manjših mesarjev se je v očigled večje konkurence vidno zboljšala. Cena šunki na mesarskih stojnicah 110 K kg, vrhniški paviljon 120 kron, mariborska šunka 140 K, prekajeno meso ostalih delov 1. vrste 96 K, II. 90 K. Goveje meso boljših vrst 52 do 54 K, kvaliteta ceni še vedno ne odgovarja. Meso slabše vrste 44 do 48 1\. Telečje meso 50 K kg. Svinjsko meso 1. vrste 70.
II.	66, slanina trebušna 84 do 86 K, riba in sal S6 do 88 K, mast 90 do 60 K po kva-ljteti. Koštrun kg 30 K, jagnje 40 K, kozli-čevina 50 K. Perutnine je na trgu malo, kokoš 90 do 140 K po teži, raca 120 do 140 K. — Za veliki teden je preskrbljeno za zadostno množino rib. Ribe se bodo prodajale v sredo dopoldne na ribjem trgu in na Vodnikovem trgu, v četrtek cel dan ter v petek cel dan. — Z zelenjavo je trg obilno založen. Cene so se nekoliko znižale, a vzlic temu bi bila potrebna konkurenca od strani kakega večjega vrtnarskega zavoda. Jajc je na trgu zadostno, kos 4 K. Cene za surovo mleko 10 K liter, za pasterizirano 11 K, surovo maslo 140 K, čajno ISO K. — Cene moki bazirajo na ceni 26 K za št. 0. S sadjem je trg dobro založen. Ena oranža 8 do 10 K. limone 2 do 3 K, orehi 46 K, luščeni 160 kron, jabolka 24 do 32 K po kvaliteti.
KOVINARJI!
V	nedeljo, dne 9. t. m. ob 9. dopoldne, se bo vršil v hotelu »Tivoli«, (Švicarija)
shod
kovinarjev iz vseh ljubljanskih obratov s sledečim dnevnim redom:
1. poročilo delegatov kov. kongresa,
2. stavka kovinarjev v Celju,
3. položaj kovinarskega delavstva v Ljubljani,
4. raznoterosti.
Kovinarji! Vaša dolžnost je, da se tega shoda od prvega do zadnjega udeležite. Pokažite, da je boj celjskih sodrugov tudi vaš boj! — Odbor.
Vse organizacije, ki žele imeti L maja shod, naj nam to naznanijo vsaj do 10. aprila, da jim lahko preskrbimo govornika. Naznanijo naj nam obenem kraj in čas vršitve. da jim ruj bo treba o tein dvakrat pisati. Organizacije v sosednih krajih naj čas shoda uredijo sporazumno tako, da bo vse en govornik lahko opravil. Organizacije in zaupnikijiaj vsaj do 10. aprila naročijo primerno število »Majskega spisa. da ne bo eden ali drugi kraj ostal navsezadnje brez njega. Cena še ni določena. zagotovo pa ne bo veljal več nego 3 dinarje.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. S&l), Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
'ffatftBflftir*'	sŠbama	ih prt~
vtUOUfufijC tiklinami v okolici Ljubljane (največ 1 uro oddaljeno od Ljubljane) za takoj ali za prvi maj se išče. Ponudbe na .Mirna stranka* poštno ležeče Domžale.
VAJENCA
za ui i z a r s k o obrt dobrih in poštenih staršev sprejmem. Merkel Anton, mizarski mojster v Šoštanju, Štajersko.
Dva vajenca
za ključavničarsko obrt se sprejmeta pri lastni hrani in stanovanju. Franc Ravbar, Ljubljana, Gosposvetska cesta G.
CILJE 25
ifi M
Velika zaloga vsakovrstnega
pohištva
domačega in tujega izdelka. Divani, madraei, pernice, odeje.
25» Sspjo v Gosposki uiiti. 25.
Zmarne cene 1 Dela solidno!
ANT. CERNOM
j{afaioa^;gRNI
SUKNO
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri
EL Si IšSkabame
Iču&Spana, Mestni trg 10.
Ž3E
KAJO DELIČ,
zlatar in draguljar
LiufoBlana jaižSJfel
priporoča svojo
Mo in drafljanko delavnica
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za po z lato-vanje in posrebro vanje.
V	zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
Tehnični. sliMi« in gumijevi preteči vseh vrst
na drobna in debelo.
Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne VValter Martiny, Torino.
Hidravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga rnmni.	Dimnim	a celih vagonov na vse kraje,
mm. Ljslllj3118, Rimska tHalS 2. za kar je na razpolago
Telefon St, 58«.	10 tovornih automobilov.
Podružnice:
Ljubljana,	Maribor1,	* Beograd,
Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, Knez Mihajlova tel. št. 470.	tel.	št.	133.	ulica	3.
m
:;:s
m hi
m
0. Bematovič
Ljufesjana, Mestni trg 5
se dobe še »jo Jako nizki	ceni:
Moške obleke............od	160	din.	naprej
Raglani.................od	250	din.	naprej
Moške hlače.............od	80	din.	naprej
Damski plašči...........od	150	din.	naprej
Damski kostumi..........od	180	din.	naprej
Damske modne obleke ... od	200 din. naprej
Damska krila............od	60	din.	naprej
Damske bluze............od	30	din.	naprej
23SP" SjJOinSadlne isovosli vedno v s a S o g E. ”fB®
I FIZ
m i
I
II
Za nakup
manufaktur nega biaga
se priporoča obče znana
tvrdka R. Miklauc, Ljubljana,
Liugerjeva ulica, Mestni trg. Pred Škofijo.
——i fiffgiMTiiir smma
Ne pozabite, da je pri
vinu, čaju in kavi najboljši
j italijanske znamke „Vereelli AAA Glaee Sublime" oddaja vsako I množino nad 100 kg kakor tudi cele vagone najceneje in pod, najugodnejšimi pogoji tvrdka
PATERNOST & REMIC,
Ljubljana, Slomškova ulica št. 11. Telet 589.
priporoča svojo e
za popravo
delniška družba za
! iliieis iiiiio, ilolii, nib is plin-
m l, mm min s/	a ioiti lisi Siam
KEKS
Brzojavi: „ENERGOS“ I S	Telet.	362.
Cene nizke.
Strogo strokovnjaška izdelava.
K. Vidic, Jesenice, Gorenjsko
Kdor vporablja
M
Priporočamo tvrdko
mile
ta sledi perilo in novec.
n
i
LHubliana
Stf. Petra gsasip g.
za rodbinsko in obrtno rabo, vse patrsbšžsne za šivilje, krojače, čevljarje.
Srajce, kravate, žlice, vilice nože i.t.1
tališ
ia deae a