GLAS NARODA ~ List slovenskih delavcev r Ameriki. - Reentered as Second Claaa »latter September 25th 19* at the Post Office at New York, N. Y., under Act cf Congress of March 3rd, 1879. <2lE LIL — LETNIK LEL NEW YORK, FRIDAY, JULY 14, 1944 — PETEK, 14. JULIJA, 1944 Tel: CHelsea 3-1242 NEMŠKI UMIK PRED RUSI Rusi osvobodili Vilno Rusi so včeraj po petih dnevih pouličnih bojev zavzeli Vilno, glavno mesto Litve. - - V teh bojih je bilo ubitih 8000 Nemcev in rdeča armada se je približala nemški meji na 23 milj. Na celi 550 mil!«j dolgi fronti od Litve pa do Pripetovih močvirij *o Nemci na popolnem begu. Rusi >o včeraj osvobodili liad Imest, trsrov in vasi. Ne«mški radio je včeraj naznani) tla .se bodo nem>ke armade umaknile iz baltiških držav, da brmijo Nemčijo in poljske planjave. Rdeča armada je zabela Novo Rudo. 18 milj severovzhodno od Orodna, ki je poglavitna trdnjava pred Vzhodno P rušijo. Pri zavzetju Vilne je podalo 5*XX> Nemcev. Odka>r so Ku-i 8. julija vdrli v Vilno, je nie^to za Nemce postaOo brez vsakega pomena. Mesto, ki šteje 200,000 prebivalcev, je bil glavni steber nemške utrjene črte. Berlin poroča, ne da bi Moskva potrdila, da se je rdeča armada v svojem prodiranju proti zapadu približala nemški meji na 50 milj, * Nemški radio komentator general Kurt Dittmar pravi, da - o se pričeli Nemci umikati od Pskova in Ostrova, tkjer je general Andrej I. Jeremenko v torek pričel svojo ofenzivo. Pet ruskih armad prodira proti zapadu in so včeraj napredovale povprečno 35 milj. Prva baltska armada generala Ivana C. Bagrainiana prodira proti Dvhisku v zvezi s fron-talnim prodiranjem armade generala Jeremeuka. Berlinski radio naznanja, da so se Nemci umaknili iz okolice Dvinska, da pa se bi jejo vroči boji za obrambno črto mesta. V prodiranju proti Brest-Litovsku je rdeča armada zavzela Ružani, 74 milj proti jugovzhodu. Nemška časnikarska "Transc^an" agentiira skuša o-pravičiti nemški umik na ruski fronti in pravi, da Rusi morejo napredovati samo z nadmočno mehanizirano armado. Trans-ocean prtda so Ru-i v veliki premoči nad Nemci ter nadaljuje: "4 Moskovsko vrhov, poveljstvo je podalo celo divizijo pro ti enemu samemu nemškemu bataljonu in proti enemu samemu nemškemu tanku in topu so prišle edle ruske brigade." "Transoceaif' opravičuje nemško umikanje tudi s tem, da pravi, da ruski partizani vodijo ruske čete po potih skozi močvirja. Rdeča armada se bliža Volhovisku, 45 milj jugovzhodno od U rodna. kjer se bodo najbrže Nemci postavili v (bran pred Biali stokom. Štirideset milj višje proti severu so Rusi zavzeli Peski in Janovščino. S FRONTE V NORMANDIJI General Theodore Roosevelt umrl Brigadni general Theodore četrt pred polnočjo. Southampton; Zemljevid kaže Cherbourg polotok s pristaniščem Clierbour-gom in Caenom, ki si jih zavzele zavezniške armade. NEMŠKI NAPADI V ITALIJI ODBITI Ko se zavezniki bližajo G-otski utrjeni črt;, postaja nemški odpor vedno močnejši. Na celi fronti med Livornom Roosevelt, sin (bivšega predsed nika Združenih držav Theodor-ja Roosevelt, je v sredo ponoči umrl za srčno kapjo v glavnem stanu 4. divizije v Normandiji. Njegovi prijatelji in tovariši in vojaki so ga imenovali Teddy in je bil pri vseh zelo priljubljen. Bojazni ni poznal in je ibil vedno tam, kjer so bili najbolj vroči boji. General Barton, Jki je bil njegov poveljujoči general, je rekel: 4 * Kjer je bil boj najbolj vroč, tam je bil Teddy." V«ak dan se je odpeljal v prvo bojno Črto in tam je bil dopoldne pred svojo smrtjo. Tekom dneva ga je obiskal njegov sin stotnik Quentin Roosevelt, kateremu je potožil o svoji srčni napaki, pa se za to ni zmenil. Pred štirimi dnevi je dobil srčni napad in je popoldne o-stal v svojem ''glavnem stanu" v zajetem nem&kem truku, v katerem je imel svoje stanovanje in urad. Kap ga je zadefta ob 11.30 ponoči, kmalu nato, bo sta ga zapustila njegov sin Quentin in general Barton. Ko je bil general Bartom obveščen, da je general Roosevelt nevarno Jbo-lan, se je vrnil k rtjemu, toda bil je že v oeotavesti. Umrl je General Roosevelt je pred dvema letoma s prvo divizijo kot nadomestni poveljnik odpotoval} v Anglijo. Bil je pri vpadu v Tuniziji in ravno tak> na Siciliji. Pozneje je bil poslan v Anglijo, od koder je prišel v Normandijo, kjer ga je doletela smrt. Star je bil 56 let. General Roosevelt je bil junak. V Italiji je bil dvakrat ranjen in 6. junija je vodil prvi oddeflek vpadne armade, četudi se je še moral vsled rane o-pirati na palico. Bil je tudi pri padcu Cherbourg«*. Dobra letina Poljedelski oddelek zvezi ne vlade naznanja, da je letošnja leti na — v kolikor so farmerji pospravili rane pridelke — izredno dobra Pridelalo se je, in se še bode: ovsa l,183.23is,C00 bušjev; krompirja 399,116,000 tnusljev; krompirja 399,116,000 na katerih se prideluje krompir pomanjšala za 300,000 akrov; tobaka se bode pridelalo 1,484.-494,000 funtov, oziroma na na vsaJkem z tobakom posejanem akru, po 800 funtov. Ječmenski pridelek bo znašali 301,811,000 bušljev ; rži bodo pridelali 29,-362,000 bušljev; lani 26,543,000 bušljev- in riža 70,502,000 bušljev, ob Ti renskem morju in Anco-;io ob Jadranu sta peta in osma armada odbili vse nemške protinapade in Nemci so imeli zelo težke izgube. Amerikhnci so včeraj v najsrditejših bojih po padcu Rima z naskokom zavzeli Lajatico, 20 milj jugovzhodno od Livorna.. Poročila s fronte pa ne omenjajo bojev južno od Livorna, kjer so Amerikanci zavzeli Ca-stiglioncelio, kjer so oddaljeni od velikega pristanišča samo še osem milj. Na osrednji fronti okoli A-rezza so izvidni aeroplani dognali, da so Nemci zbrali nad 70 težkih to]>ov za močno o-brambo. Kot izgleda, se Nemci v prvi vrsti branijo samo zato, da pridobijo dovolj časa, da utrdijo svojo Gotsko črto, -ki teče od Livorna ob Ti renskem morju, pa do Ancone ob Jadranu. Ravno tako pa hočejo zopet izpopolniti močno razredčene divizije. Neki vojni poročevalec poroča, da Todtova organizacija neumorno gradi Gotsko obrambno črto, dostavlja pa, da jo bodo zavezniki lahko razbili. Napredek Nicaragve Iz Managua, glavnega mesta republike Niearague se javlja, da so iz male republike izvozili tekom prve poflovice tekočega leta za deset milijonov dolarjev blaga v inozemstvo, doeim so u-vozili v isti dobi le za 4,000,000 dolarjev potrebščin iz inozemstva. Ako bode izvozna trgovina Niearague tudi v drugi polovici tekočega leta tako napredovala. kakor v prvi, bode izvozna trgovina te republike nadkriljevala vsa dosedanja leta v tem pogledu. ODLIKOVAN AMERIŠKI VOJAK Amerikanci obkoljujejo St. Lo Prva ameriška armada je včeraj zavzela U vasi na zapadnem koncu fronte v Nor. mandiji. Ob istem času ameriška artilerija razbija utrdbe okoli St. Lo Lessay in Pe. riers, ki so trr.je poglavitni cilji ofenzive generala Omarja N. Bradleya. -S svojimi protinapadom na vzhodni strani fronte so Nem ci pregnali Angleže iz Colons belles in Ste. Honorine la Char-donnerette, severno od Caena. Angleži in Kanadčani utrjujejo svoje postojanke okoli Caena in očividno je, da je bila ofenziva, katei*o je. pričel general sir Bernard L. Montgomery v soboto, vstavljena. V sredo in četrtek so Nemci izgubili v bojih okoli Caena 150 tankov, toda niti najmanj ne odnehajo. Splošna slika 100 milj dolge fronte v Normandiji ni najboljša. Angleži so zavzeli dve tret i -ni Caena, toda feldmaršal Rommel je vstavil vsako prodiranje skozi porušeno mesto. Proti St. Lo prodirajo Ame- Delavske vesti Stalnost delavskih plač plovitbenih uslužbencev je končno določena 40,000 delavcev je pri tem prizadetih. Narodna unija mornarjev tr- druge potrebščine, seveda do bivajo uslužbenci na parnikih rikanci od treh strani in mesto mora vsak čas pasti. Zavzeta je že bila vas La Barre de Semil-!y, dve milji jugozapadno od St. Lo in Tja Luzerne, samo dve milji od St. Lo. Amerikanci napadajo pogosto z bajoneti in so pregnaii Nemce že z več hribov okoli St. Lo. govinske mornarice naznanja, da je tekom minulega tedna prišlo do sporazuma med imenovano unijo in lastniki parnikov trgovinske mornarice in sicer potom posredovanja Odbora za Vojna Dela, oziroma "National War Labor Board". Imenovani odbor je namreč ravnokar izdal odredbo, glasom katere, morajo vsi uslužbenci nn pariških, ki so last 23tih velikih Izredna pomnožitev iskalcev petroleja Od Montane pa vse do Floride iščejo prospektorji nove vrelce Od početka vojne nadalje, se je število iskalcev novih petro-lejskih vreloov izredno pomnožilo, kajti petrolejskim družbam v sedanjem času vedno primanjkuje te dragocene tekočine. Vse od gorate Montane, pa do nižin skrajnega juga nase republike, iščejo in vrtajo prospektorji nove vre&ice in sicer kljub temu, da primanjku- je potrebnih delavcev. Petrolejske družbe naananja- terih Posli so na krovih. družb, podpisati nove pogodbe z dražbami, glede plačo in dela. Omenjene družibe so članice znane organizacije "American Merchant Marine Institute," in družbe imajo na svojih parnikih 40,000 uslužbencev, kateri vsi so člani svoje unije. Nove pogodbe dolčajo, da morajo uslužbenci dobivati po-sdbne nagrade za čeznrno delo in sicer na podlagi svoje redne plače. Na primer, mornar, ki dobiva stalno mesečno plačo v znesku $82.50, in poteg tega še $17.50 takozvane začasne plače, bo odslej v nadalje dobival $100 na mesec temeljne plače mesečno na podlagi nove pogodbe. — Čezurno delo se plačuje po 85c na uro. 'Mornarji, kakor tudi moštvo, ki je uslužbeno pri strojih na. parnikih, in ki mora biti v službi od 5 p. m. do 8. a. m., kakor tudi vse moštvo, ki mora delati več, kakor 8 ur na dan povodom vkrcavanja in izkrcavanja parnikov, bode zaslužilo v nadalje lop denar. To velja tudi za vse mornarje, ka- brezplačno. Toda mornarji, ki so na kopnem, ko se parniki popravljalo, bodo dobivali za hrano po 90c za kosilo in ravno toliko za večerjo na dan, in po $2.50 na dan za stanovanje na kopnem, — Mornarji, ki so us-lužbeni na parnikih, ki prevažajo streljivo, dobe poleg običajne plače, še 10 odstotkov tc plače kot primeček. jo, da se bode to iskanje pod-izemskega 'bogastva tudi tekom leta 1945 nadaljevalo in ako bode to delo tako hitro napredovalo, kakor do sedaj, bode koncem leta 1944 narastlo število novih vrelcev za 20,800. Tekoan leta 1943 so odprli za poslovanje 17,884 in leta 1942 — 18,-150. Največ petrolejki h vrelcev se je našlo leta 1037 — namreč 32,560. IZ ozirom na nove petrolejske vrelce, je država Oklahoma na prvem mestu, in sedanji pridelek petroleja v imenovani državi je tolik, kakor je bil v ča-sili, ko so ustanovili mesti Oklahoma City in Seminole City, početkom tega stoletja. Nova petrolejska ozemlja so tndi našli v zapadnem deflin države Texas, v Alabami in Mis-sissippijn, in sedaj tudi v Floridi. V državah Wyoming in Montani, vrtajo sedaj nove vrelce kar na dvanajstih prostorih. Na afliiki je Sgt. William Cifiime, ki je bil odlikovan s srdbrno zvezdo za svoj junaški čin pri rešitvi 1100 Amerikaaicev v Kas-serine prelazu. Japonski admiral ubit Japonski admiral Kiiči fia-segava, kot poroča berlinski radio, je bil ubit nekje pri Sai-pami v Mariana otočju. KUPITE EN "EXTRA" BOND DANE« I DeOavne ure parniških uslužbencev, ki so zaposleni v pod-krovju, ki so dosedaj delali po 9 ur na dan, so skrajšali na dnevnih osc^m ur. Hrano in vse Nemški diplomati odšli iz Argentine Sinoči je argentinski parni k odpeljal 120 nemških posla luških in konzularnih uradnikov, iz Buenos Aires v Lizbono na Portugalskem, od kodov bo pripeljal argentinske predstavnike iz Nemčije. Z nemškimi zastopniki je odpotoval tudi bolgarski poslanik Milko Geortijev in njegovi uradniki. Tf umunski poslanik K a ti u Coutzarida ni mogre!* odpotovati, ker ni mogel dobi i i zagotovila za varnostno spremstvo. Edini diplomatski zastopniki osiekih držav, ki so še ostali v Buenos Airesu, so japonski, pa tudi ti bodo v kratkem odpotovali, kakorhitro bo mogoče dobiti kak parnik. Robotni aeroplani Bobotni aeroplani, katere Nemci pošiljajo na Angleško, so izdelani iz 16 do 18 čevljev velike pločevine za oeno okoli $3000. To so dognali inžinirji, ki so preiskali robotno bombo, ki je zadela Reigent Pajace hotel v Londonu, ki je bil sicer poškodovan, toda nihče v hote hi ni bil ranjen. 5IVk WAR LOAN kampanja se konča KONCEM JXTXJJA FRIDAY JULY 3A 1944 VSTANOVLJBN L 18M "GLAS NARdDA" . (A the MRNKAtioi ud mtšnmm at ikm lan 8TBJUT, raw iou u. a. x. 51st Year 'i ' g Mindi" k iMMd HUT day arapt Ittsrdan, ud Hottdaja. Bntwertpaoo T«iriy «T. Adwi II—i nut OB BA OBLO LJBTO VBUA UBT ZA ZDRUŽESNB DB2AT1 IN CANATKJJ •7.— ; XA POL LBTA S3.50; ZA OUTRT LJOTA «1-. -- , -- ▼nU du "Olu Mi U, M. X SRBI SO OSNOVALI SVOJO LASTNO VOJSKO IN SO SE PRIDRUŽILI MARŠALU TITU Partizanski pokret pod vodstvom druga Tempoje je najnovejši nemški glavobol. Zanimiv članek Russell Hclla o novem pokretu v Jugoslaviji. Naša Partizanska Pesem Napisal Rado Simonič. "Nam pesem živeti, to rit i se .pomaga!" Rodila se je v naših svobodnih gozdovih, v naših svobodnih planinah, rodila se je v borbah slovenskega naroda proti tuj-r u. Zato je ta pesem svobodna kot nasi gozdovi^ priprosta kot npev na^ih pastirjev, čista in lepa kot so nase bele kmečke hišice s sonoem obnijane, s tihimi okenci, s hlapovi rdečih ciagelnov in rožmarina. V njih je živijenje, v njih je moč! Ob ogli ju «o se prvič ?4brali partizani. Okoli njih tema in mir ... V srcu vera — v sivu tudi dvom. ''Kako in kamf" Nihče ni spregovoril, vedel pa je vsak: "Vsi isto mislimo." Proč od ognja, na hribtu leže z rokami pod g%vo je gledal v krotil jo dreves. S prav tihim glasom, kot (bi se 'bal, da gozda ne tfbiidi, je zapel: "liozdič je že zelen, gozdič je razcveten . . ." In glej! Kot da drevesa pojo, trave po jo, mah in vse . . . Vse ji pelo, vse kar je dihalo, vise kar je hrepenelo in vsi, ki jih je v srcu bolelo. . . Vtrnila se je zvezda. Tih vzdih . . Ta vzdih je sprožil novo pesem hrepenenja, srce je govorilo, duša je pola. Hodile so nove pe«mii o deklicah, ki čakajo na njih, o bolhah in junaštvih, govorila so v tistem jeziku in s tistimi pesmimi, ki jih je i kaša zemlja rodila. Glej, tihi gozd je zaživel; kot nevidne žice je sprejemal pesem tisočih •-i" "T >"15 '-Ttjrxif . m tn ravnotako tudi tlakoval psgtfr in drag* JMbut i tke potrebičine. Da al rojaki dopoftfljsnje Bsta, lahko toke a **m, da imajo vedno, *rlavMogofe, vnaprej plačano naročaino. ALIKE BI OBVOVILI SVOJO NARdCHiHTO fiE DANES in ne čakaj, te na opomin, ker s stem pHbraniCe upzavnisfru nepotrebne stroške? "BATHING- BEAUTY" Sedaj se proizvaja zelo zanimiv in vsestransko zabaven film po imenu "Bathing Beauty", in sicer v gledališču As-tor Theatre na 4'5tli Street in Broadway, New York City. Ako se želite v resnici par ur pozabavati, tedaj si oglejte zgoraj omenjeni film, v katerem v gWavnih vlogah nastopajo "Red Skelton, Esther Williams, Basil RatHbonef BiH troodwin, Ethel Smith, Jean Porter in Carols Ramirez, pri sodelujeta kar dva orkestra in sicer Harry James orkester in Xavier Cugat orkester. Predstave se vrše neprenehoma od zjutraj do pozno zvečer ter po zmernih ljudskih cenah. POUČNE KNJIGE Angleško Slovensko Berilo (V. J. K«ro) — Vmmmm knjig* Cena $2.— Brezposelnost Kptal Frte EtfBTM Cena 50c Obrtno knjigovodstvo V* MU. MUUU « Kajtprjt namenjena v prrf vrati ■ aU* tpOb UMtao ia strojno UJnEif- Domačini, ki žive v iztočnih pokrajinah republike Peru in teritorijih ob reki Amazon v GSjedhijenih državah Brazilskih, kakor tudi db velikanskih pritokih imenovanega veletoka, se preživljajo večinoma z ribami. Nekateri se pri ri'l>oiovu poslužujejo loka in puščic, drugi mrež. ki so spfctene iz mladih lijan, in iieUatteri, ki so prišli v dotiko z 'belimi prisljenci, se poslužujejo celo — dinamita. Najzanimivejši je pa ribolov z pomočjo strupenega rastlinja, ki je v kolikor pridejo ribe v poštev, strupeno, toda za ljudi brez vsake nevarnosti. Tako na primer, ribarijo domačini ob reki Perene z rastlino, katere botanično ime je Tc-phrosia toxicaria, in zopet drugod potrebujejo za ribolov ko renine drevesa, kateremu pra vi jo "eribe", oziroma "cube de ajmidon". Splošno je pa v brazilskih državah vsaka rastlina katera je porabim za ribolov, znana pod imenom "barbas-co'\ Nekateri domačinicelo pridelujejo ta drevesa blizo svoje-ga domovja in zopet drugi nabirajo korenine tega pritliko-vega drevja v pragozdih po rečja reke Amazon. Ribolov smatrajo domačini kot največjo zabavo. Rano zju t raj se zl)ere oib reki, oziroma oib ikakeni takozvanem rokavu reke, kjer voda ie počasno odteka, po L»0(> — 300 domačinov, kateri pri veslajo s ženami in svojo deco iz raznih krajev pragozda v svojih čolnih. Ribiči prineso seboj velike košare ]K>Ine posušenih korenin drevja "barbasco". Nekatere rodbine ostanejo kar na bregu in se vesele ter zabavajo po svoje. Te korenine potem razseka-jo s svojimi machctami na drobne komade, katere pomeče-jo v čolne in sicer kar po 4 — 5 košar v vsaki čoln iin odves-?ajo na sredo zediva, oziroma rokava reke. Tu napolnijo četrtino čolnove izdolbine z vodo. na kar moški in dečki teptajo korenine toliko časa. da postane voda v čolnu nekako sivo-(bela. Strupene korenine namreč niso vri ljudi prav nič nevarne. Ko je vse pripravljeno in to delo dovršeno, odveslajo ribiči na preje jim odkazane prostore, iu ko jim glavar da znamenje izpraznijo čolne na ta način, da pomečejo imenovano zmes z razniim'posodami v vodo. Polagoma postane tudi voda v reki sivobela. Po j>rcte-ku par mimit, |>ojavi na površini vse ^x>tno marfih rib, katere se bore za svoje življenje, kajti škrge so jim vsled strupa utrpnile. Male ribe ribiči puste njihovi usodi. Kmalo na to se pojavijo na površju vedno večje ribe. ki so tudi omamljene— in tedaj zavlada med domačini dokaj velika uzrujanost in tekma med ribiči so prične. V vsakem čolnu sta saj po dva domačina oborožena z sulicami, na katere nabadajo velike ribe in jih mečejo v čolne. Pri tem vsi ribiči in tudi otroeikriče na vse grlo in vspodbujajo ribiče k hitrejšemu "delu". Tekom pol ure so vse večje ribe na varnem v čolnih, le največje puste, da poginejo v vodi. Kako deluje strup barbasco, dosedaj še ni znanstveno do-gnano, dasiravno so znanstveniki mneja, da te vrste strup deluje Ip na luske in škrge rib in sicer na ta način, da jim škrge trenotno otrpnejo, čemur sledi paraliza. Ribiči po vspešnem lovu od-veshijo proti svojim Šotorom, oziramo domov, kjer se par dni vesele in goste z ribjo pečenko. Ker se ribolov vedno dobro obnese, je povsem naravno, da vse ne morejo povžiti in jih po-mečejo v vodo kot hrano drugim ribam. Made brazilskih držav zapaduo od mesta Ma-naos, skušajo te vrste ribolov zakonitim potoni odpraviti, kar je pa zelo težavno, kajti primanjkuje jim ljudi, ki bi šli na "ribolov" omenjenih — ribičev. Oena $1.— Problemi sodobne fllosofije Sptaat Dr: France Veber Cena 50c Pohorske poti ŠofaaTJanko Glaser - ConafOc Cena 50c Knjigarna Slovenje Publishing 216 W. 18th St., New York 11 Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, ako je vam le priročnf da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER. TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TITO Man of the Hour V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, mer ni bilo pisano še nikdar poprej. o če. "Najbolj razburljiva povest v 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po posti. Ker Je zaloga teh knjižic feelo omejena, je priporočljivo, da poiljlta naroČilo prej ko mogoče. K naročila priložite ▼ dobrem za Ti tka gotovino oz. znamke (Združenih držav). — Naročite lahko pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING — O O M P A N Y fl6 Wart 18th Sfere* New York U, N. I -GLAS NAKOOA"-NEW TOH FRIDAY JULY 14, 1944 T8TAN0TLJEK Ki. UM Kratka Zgodba Ignac Musich: TAKO TOREJ SE JE KONČALO Z JURJEVO POLITIKO Jura j je bil jako navdahnjen za poznanje človeške narave in dušeslovje. Trdil je, da elo-veflca pozna na prvi pogled in zasliuti mehke točke pri prvem srečanju. Po njegovem mnenju, j^ nt>il zmožen zasukati cut in simpatije (Moveka, ravno potom teb mehkih točk. Ko sva >e prvič srečala, na vogalu, v družbi par drugih, sem opazil, da rad govori, še rajši pa ima besedo tako, da drugi popolnoma utihnejo, ko on prične. Do taikrat nisem jaz ttvidel njega in ne on mene — * kljub temu pa je bil popoluoma domač, pri prvi besedi. Prvo kar je povedal, je bila omemba svojega sina, ki je bil slučajno pet let star ter je ravno pričel ubijati gflavo s študijami v o-tročjem vrtcu. Tega otroka je tako ljubil, tla je mogoče otroku kar malo presedalo, kajti, ni mu bilo dovoljeno igrati se skoro z nikomur. Zjutraj ga je peljal v šolo držeč ga za roko, potem je šla ponj stara mati in ga zopet pripeljala domov iza roko. C£atem pa je bil cel dan pod strogim nadzorstvom, po vse treh, ocenit u. materi in stari materi. Z "drugimi besedami rečeno: o-trok je bil tako oprezen z pazljivimi očini. da sam skoro hoditi ni znaft. Z otroci bi se bili rad igral ,a se ni znal in otroci so to opazili. Ko pa se enkrat to zgodi, da otroci opazijo kaj takega, pa ni prav zdravo, ker ga smatrajo za mehkiržo. Torej, ko sem srečal Jurija ^*ke nedelje, zgodaj dopoldne, sta sla z dečkom v park. Poti pazduho je nosil zvitek nedeljskih povestij v slikah, katere so pri vsaki jedi in predno se otrok umije zjutraj, ena največjih potreb za otroka in največji glavobol za očeta, ko vidi, da se misel otroka usmerja v tiste slike, name>to v jed. Mati jih ne sovraži tako zelo, ker »ama precej rada pogleda v takoimenovani 44fmines", če ji slučajno dopušča čas. Jf Tako smo med pogovorom dosegli park. Ko smo se usedli, se je pričelo. Položil je kopico "funnies" na kolena in pričel brati počasi in s povdar-kom. Ko so ga že pe»kle oči, je ponehal, toda sinček je priganjal in dregal vanj, toliko časa, da je zopet pričel. Mimo nas se je pripodila skupina dečkov in oči otroka, so šle za njimi; tudi oče je opazil in se je nekako sklonil k sinčku, ter ga pritajeno vprašal, če katerega pozna. Otrok "je prikimal. "Ali je kateri izmed njih tisti?" je pozvedoval oče. Deček je segel z desnico ob klop in potegnil svojo nogo na klop, ter jo pričel nervozno vi ti; gledajoč na skupino, je zopet prikimal, čez en Ča« pa je pokazal na enega v skupi ni — "oni tam, je tisti in še dva dru ' ga/' "Drugič ti kar meni povej — in. ali se lie znaš braniti; če te useka, ti ga pa nazaj; ko mu enkrat daš par dobrih, se te (drugič ne bo lotil,'' ga je poučevali! oče. "Ja, ker so vsi večji, kot jaz." "Večji, kot ti! Že začneš talko, da se ve, da se bojiš. Kajpa če so večji — ga pa bolj ufli-kni." "Ali boš ti zraven. oče-'" "Ne vselej, pa če il>om, .se te pa nolwden ne bo lotil." Nato se je pa oče obrnil k meni in me vprašal, kaj jaz mislim o tem. Meni se je zdelo zakaj vse gre, vendar nisem vedel podrobnosti; zato sem ga vprašal: kaj se je pripetilo. Poznam otroke in otroške navade v tej okolici; in ne pretiravam, če rečem, da sO precej robati med seboj. Alko se vzamejo skupaj, so vsi eden — če pa pride med nje eden, ki ga ne ljubijo, je pa lepši, da se kar ponovi, ker v drugem slučaju ne gre prav čeden domov: gotova pa ne brez solza v očeh. "Veš," mi pravi oče, "kakor glavo prikaže med nje, ga pre-mikastijo in pomisli Šele pet let je star. Jaz tega ne bom dopustil, toda ne vem. kako približati se jim. Da bi jih v je! in na klestil, se mi ne zdi prav iti tudi nočem polno vežo starišev, ki bi protestirali. Poskusil bom drugače, da pridobim prijateljstvo. tako. da bo otrok vsa j na cesto upal. Posku>il bom :4sajkaJ»eži". Veš. jaz sem precej dober v team Precej dober; to moram reči. Pred šestnajstimi leti, sem bil kanrpain mene-žer za governerja in prijatelj, to ti povem, takrat smo šli naokrog. Izvoljen moj kandidat ni bil, vendar pa je bila zelo vredna posktišnja. Jaz sem že mislil, da z vsemi mojimi izkušnjami je skoro zgubljanje časa. a'ko še zanaprej ostanem a-irent; ali ti ne misliš tako." "Kaj misliš stopiti v politiko 1" sem ga vprašal. "Da, rad bi poskusil," je odvrnili. "Kaj ali imaš kakšno posebno točko, ki bi se oprl nanjo v kampanji, kot veš, vstop ni tako lahak ; jih je velisko, ki hočejo biti politikaši,.ko bi imeli materija l in ideje." "No to je že res," mi pritrdi, "a jaz imam nekaj, ki mislim. da bo vleklo. Vzemimo bolnišnice; zakaj privatne bolnišnic i Jaz bi bil zato, da se bolnišnice vfse podržavi iu vskfc človek naj ima prost vstop vanje." "Prost vstop ima že zdaj, le pitičati mora za operacije, zdravila, zdravnika in drugo, — a-ko hočeš samo vstopiti, pa lahko vstopiš, toda to ne pomaga dosti, če je eden bolan." sem ga podražil. "Ti ine-ne razumeš. Jaz mislim, vse prosto, da se eden lahko ozdravi, brez, da bi ga stalo erf cent." "Kdo bo pa v takem slučaju plačal račun?" "HATS OFF TO ICE" .•f IllllSlllf llllllllf lllllll llllllilJXIllJllIftlllHl.J III 111 IIII llillHIIILII till lllJiiilJIilUlliniULs.^ NOVA IZDAJA ' Hammondov BVITO?HI ATLAS V njem najdete xemljevide veega cveta, ki so tafao pe-trofaai, da morate tlediti da, nainjnn poročilom. Zemljevidi so ▼ barvah. Naroči te pri: "G L A 8 U NAHODA", 216 Want lftfc New Yoifc U. N. Y. "Hats Off to Ice", je takozvana "ekstravaganza" na ledu, se sedaj predstavlja v Center gledališču, Rockefeller Center New York. —Predstava je pod vodstvom Sonja Henie in Arthur M. VVirtza. "Država ali dežela; potem pa naj se to plača z davkom." Kdo bo pa plačal davek?" "Mi vsi. Ali ne misliš, da bi to vleklo.'" "Ne. Prvič zato ne, ker nekdo mora plačati in bi bilo neumno, da bi moral revež plačati davek za takega, ki si sam lahko preskrbi zdravnika — tak človek si šteje v nečast, da bi se vatljal med navadnimi smrtniki, v eni sobi, in da bi mu dali ]>oseibno sobo, ravno zato, ker je takega mnenja, kako bi pa to izgledalo za one. ki slučajno niso premožni in jih je le revščina spravila v to, da morajo sprejeti kraj, kjer se jih valja v eni sobi, 'kot vojakov v kosami. In drugič se pa taka stvar ne more vreči kar tako v svet: posebno na tak način; skoro gotovo se ne bo prijelo. Seveda je potreba po bolnišnicah in mnogo prostora za iz-boljšek. toda pri tako poskuš-nji boš ma letel na težave, ako te i>odo sploh vzeli resno. Ho češ dati preveč in premnogim." "'Meni se tako vidi, da ne," sem pritrdil. "seveda, dosti ljudi je, ki bi to stvar vzeli resno—revno ljudstvo, ki je itak odvisno od mestnih bolnišnic, ampak mnogo več jih je pa, ki bi to tvojo posikušnjo vzeli de za prebrisano kretnjo, da se spraviš v poUltiko." "No, če hočem biti odkrit itn povedati resnico, moram reči. da je precej teže v takem mnenju. Ako hočeš notri,moraš imeti nekaj, ti "vleče in potem pa, ko -si notri? — No, če «e moreš, to je vse. Ti imaš samo en glas Ln če jih je na nasprotni strani več, kaj pa moreš zato, porazijo te ali si ti kriv, če vsi narobe mislijo ? — To je politika.* "Kako 'bi neki izgledalo, ko bi jaz pričel na drug način? — Recimo, tisti otroci, ki pretepajo našega, so precej robati; če jih kdo ukroti in naredi iz njih dobre, ubogljive otroke, ali bi sta riši tistih otrok, ne bili lahko hvaležni dotični osebi, ki jim je vbila v glavo, da v mestu, kot je naše, ne izgleda lepo, biti divjak? Da trgati se po cestah; rgrati žogo na cesti, ni varno in ne lepo. Da moramo spoštovati postavo in Ijribiti stražnike, ker so tam vsled naše lastne varnosti in drugo tako robo. Ali bi ne bila akoro dolžnost takih sta riše v, da dajo glas takemu človek**, ki bo gledal ki se je sn-kal med tem drobižem in navidezno užival to vpitje brez mere. Drugi večer se je vse to ponovilo, le v večji meri. Bilo jih je tam najmanj tri . ducate — dečki in deklice. Peli so domoljubne pesmi, ugibali uganke, se učili šteti in drugo tako zabavno početje, ki se je pojavilo v Jnrjevi glavi, je prišlo na dnevni rad. Miril je, navajal, tolmačil in svetoval, da mu je kar teklo od čela. To pot ni hodil in gledat samo eden izza vogala, pač pa so hodili iz vseh voigalov in zamajevali z glavami. Park je bil samo dva bloka oddaljen, tam so bile vsemogoče naprave za zabavo otrok in Jurij je ta park izpraznil, ter napolnil vogal tz otroci. Tretji večer so se zbrali na istem mestu. Ravno so odpeli eno tistih pesmi in prisegli zvestobo državi, ko so prišli neki možje-r-neke vrste komite j— in so poklicali Jurija iz srede otrok. Jako resno se je govorilo ki Jurij se je malo bol j si- tno smehljal; oib enem pa je brisal z robcem potno čelo. Ko je bilo tistega posvetovanja konec, je odšel k otrokom in jim pojasnil, da za ta večer je veselja konec —kadar bo zopet prišla priložnost, jim bo pa. dal vedeti. Prijel je svojega fantka za roko, si popravil klobuk, poglefclal park rat okrog se4>e, nato sta jo stopila preko ceste. Otroci so se pa razpršifti na vse strani, v svoje stare smeri otročjega življenja. Ko sem ga drugič srečal, sem i^a vprašal, kako in kaj je s politiko, pa mi je pojasnil, da je zdaj več dela 111 nima časa misliti na politiko, toda enkrat se bo pa že nudila kakšna priložnost, ker je škoda, da bi tratil svoje zmožnosti pri delu. ki ga vsak navaden agent lahko opravlja. NAJVEČJI SVETOVNI FILM V 60. LETIH! DARRVL F. ZANUCK-OV "WILSON" V *BECHXICOLO* SE PRIČNE 1. AVGUSTA ROX Y 7th AVENUE in 50th STREET NEW YORK CiTY priimek odlikovanega ali padlega vojaka ter imena rodite-iljev, virsto odlikovanja, vojaški čin, kraj rojstva, starost vojaka, kje je padel in v slučaju odlikovanih pa navedite zasluge, radi katerih jebil — ali bila — odlikovan, kakor tudi zadnji naslov vojaka. SLAMNIKARICE izurjene na fini slami Sauterne kite. Vprašajte pri: A INJURING MILLINERY 23 WBST :J8tli STREET NEW YORK CITY 7—1, 17 Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, — slovenska aekčija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko iz-vrfci svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini. IGRA — PRESENEČENJE ZA VSE CASE! &e nikdar ni bila nobena igra s tako Številnimi igraJt-i, n tolikim petjem, »»mehom lit Sajami Nikar j«- ne zamudite' NAJVEČJI Z BOK IGKA LCEV V "TAKE IT O R LEAVE IT" Nastopijo PHIL BAKER mož, ki ima. vprašanje, ki je vredno $<»4 PHIL SILVERS * EDWARD RYAN Marjorie MASSOW * Stanley PRAGER in NAJ SIJAJ NEJŠ A JGflA V MEti TU DUKE ELLINGTON ameriški ženij jazza, in njegov slavni orkester ELLA LOGAN pevska zvezdnica, tia odru, v filmu in radio Dodatna zanimivost JERRY LESTER komik v pn)gramii Frank Sinatra R - ■» -xr 7th Ave. in 50. cesta V A I New York City Prifetek oh 11. dopoldne. - tj ..............MU, „, lil!............................................................................................... ..................................................................'|||||||sH' 'lliilitH' 'niillltl' 'l|f||||||l>''l(| KUHARSKA KNJIGA: Recipes §f Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV $0 00 NOVA IZDAJA STANE SEDAJ 3. ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranišči fteoepti lo napisani v tngltlkeni jeziku," ponekod pa so tudi v jezika naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo xa kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izveibati in izpopolniti. Naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. ....................................................................... ■'nil...... ^iIlt||l|ll>^l>l||tllll,^l|IIIIil*l**lltl|>lli>*l||||lllMl^lltlIf|lt*>^ll|||||ll,"ll||HHll VSE M JUGOSLOVANSKIM STARŠEM! Danes služi v vojnih silah Združenih držav na desettiso-ce sinov in hčera južnoslovan-skih staršev in nahajajo se na oddaljenih frontah Vzhoda in Zapada, 'kjer se bore proti sovražnikom naše demokratske dežele. Naši hrabri sincrsri bra nijo s svojo krvjo našo domovino Ameriko, žrtvujoč svoja mlada življenja za zmago nad tiranijo nacizma in fašizma in za vzpostavljeni© svobode in prarvice med ljudstvi in 'narodi. Mnogi nasi vojaki, ki služijo pod slavno zasiajvo prog in zvezd in ki so sinovi in hčere naših jražnosl ovanskih staršev, eo pokazali hrabrost in odličnost ter so prejeli od ameriških vojnih oblasti mnogo uglednih odlikovanj i® priznanj, kar med nami ne sme biti pozabljeno. * Združeni ocfbor južnoskuvan-skih Amerikancev s tem apelira na vse one starše, katerih sinovi, adi pa hčere, so bili odlikovani v ameriških vojnih si lah, ali pa eo že padli v boju, da nas pismeno obveste o tem, ker ta odbor žeK ohraniti in zbrati vee podatke o njihovih junaških melngah, kar bo v trajen spomin našim padlim in odlikovanim sinovom in hčeram. Vse izčrpne podatke pošljite na naslov: United Com- mitter of Sonth Slavic Americans, 1010 Park Avenue, New York, 28, N. Y. y podatkih navedite ime in SEDAJ LAHKO DOBITE / LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO $2 ^ ^ ZVEZEK * "Two Way Passage" V tej knjigi, U Je shodila pozornost thp ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Ix vseh evropskih driav, iudi is Jugoslavije^ ■o prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti mjbelj napredno in najbogatejšo državo na sveta. Sedaj je prišel trns, da Združene držat« pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in močL Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti is angleščine — je Jako saainriva knjiga ta jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško. "What's Your Name" "Človeški odgovori na vprašanje, Id se tiče sreče milijonov . . tanje te knjige je bogato plačano."--Tako se je israstt vriftl ■meriŠiri dnevnik • tej knjigi Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona PoHljam Money Order sa 9.............. sa lastnoročna podpisano (1) knjigo (i): MoJe taw ..................................................... fit, ulica all Box at............................................. Mesto In driava..............................................* "Glas Naroda" 216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y. FRIDAY, JULY 14, 1944 PROKLETfl :: Spisal EMILE RICHEBOTJEa j :: Is francoščine prestavil J. I*. 1 \ V \ l (76) m ^ - , * , \ ' Drugo jutro je bil Mjandocbe že navsezgodaj na pristavi fceuillonaki 4 ^ K i IV U Kuharica Serafina mn prinese zajn-trk, (kakor je: imela ukaz. Starček je jedel « velikim tekom. Ko pozajtricuje, povpra-Ali je gospod Bouvenat šel od doma!" # sa / "Da, odpeljal se je. "Za več dnit" « y • * r 4'Gospod Rouvenat nikdar ne izostaja de^j časa. Danes zvečer se povrne." * v ' * In gospod Mellier T *' ' "Gospod Mellier nikdar ne pride pred poldnevom dol'* "Istina; kako se kaj imat" \ 44Kakor sploh." * ^ f "Ali bi mogel morebiti videti gospodično Blanche?" 4'Mislim da! Naročila mi je celo, naj vas danes zjutraj ne izpustim prej, dokler se ona z vami ne dogovori." 44Potem hočem počakati." < ' l ' 44Včeraj zvečer ji je bilo slabo." ^ t 4*Zares? In hudo?" """ y 14Mislim, da ni bilo sile; gospodična je bila gotovo preutrujena Delala je namreč v solncu na vrtu. Pa čakajte, osma ura je že odbila; mislim, da je morala že vstati. Hočcim ji naznaniti, da ste tukaj." ii In Serafina hiti gor po stopnicah. Kmalu potem se vrne z besedami: "Gospodična Blanche pride (kmalu." ^ In v istini pride mlada deklica kmaflti potem. Bila je bleda ter potrta; poznati ji je bilo, da jo mnogo jokala. ' ^ _ tett'Wfclfj Ko Mardoche to opazi, se msu strese srce. 44Tu se je moralo včeraj kaj zgoditi!" si misli. 4'Morda jo je Rouvenat razžaJlil, ko ji je refcel, da ne sme več videti Leona? O j, potem je to dokaz, da ga ljdbi! ..." i Ta misel potolaži starčka. DekWca ga pozdravi. Nato odpre vrata jedilnice, rekoč: 44Pridite, Mardoche, imam vam nekaj povedati-" Starček zapre duri za seboj ter hitro stopi proti njej. Njegov nemirni pogled je bil poln skrbi in miline, tako da je bila Blanche globoko ginjena. 44 Vi me imate radi," izpregovori deklica s sladkim in žalostnim nasmehom. 4tO da,! da!" odgovori on, 44baš tako rad — in še bolj — kakor vaš boter." In prime jo za roki ter jih prične poljiibovati. 44Vi ste moj prijatelj, to vem," povzame deklica. "Uda-ni ste mi, in zato imam tudi največje zaupanje do vas." 4 4 Jaz sem vaš prijatelj, to je res, in udan sem vam tudi iz srca. Meni ffiahko zaupate! Ni je reči, da je ne bi storil za vas, gospodična. Ako bi mi reikli: 4 4 Mardoche, jaz potrebujem tvojega življenje!" z veseljem bi vam ga daroval — saj je popolnoma vaše! Kakor sem star in ubog, vendar za vas bi mnogo mogel storiti. Neznaten človek sem. a ne pozabite tega: če bi bilo treba, varovati bi vas mogel proti vsemu svetni, da! oedo proti Jacquesu Mellieru in Pierre Rouvetnatu! , . . Gospodična Blanche, povedali so mi, da vam je bilo včeraj zvečer slabo. In v istini ste danes jako Uledi in objokani. Tedaj, če imate zaupanje do mene, povejte mi, kaj li je vzrok vaši žalosti tM Deklica odgovori le s solzami. Mardoche stopi še bližje nje ter zašepeče: Ali se tiče morda mladega moža, ki vas je nagovoril v nedeljo na cerkvišču in katerega ste včeraj na bregu zopet videli?" 44Kako li veste?" 4 4 To je prav lahko. Včeraj sem zopet govoril z njim. Mladenič me zanima zaradi vas. Kramljal sem ž njim ter sem se uveril, da vas istinito ljubi!' Blanche vzdihne. Mardoche-n ee je zdelo, da je našel zdaj pravi vzrok njeni žalosti. Le Rouvenat je mogel biti tega kriv. Zatorej nadaljnje: 44GospdiČna Blanche, ali ljubite t?ga mladeniča?" "Afli to vem?" odvrne deklica. 44In potem, kaj bi mi tudi pomg&alo, saj ne smem več misliti nanj" "O, saj sem vede«! saj sem vedel!" vrikKkne Mardoche. 'Pierre Rouvenat vam je gotovo rekel, da ne morete postati žena temu mlademu možn; on vam je prepovedal, da ga ne smete ljubiti!" Deklica zmaje z glavo. "Moj boter niti ne ve ničesar o tem." reče. 44Tedaj vam ni še ničesar rekel?" 'Imela sem mu stvar zaupati včeraj zvečer, pa spoznala sem, da bi bilo zaman." Mardoche je ni več razumel. "Pokušajte," nadaljuje Blanche, "hotela sem danes govoriti z vami, da bi vas prosila, da greste same v Fremicourt." 448 kakim pismom zanj?" " AK vam je to povedal?" "Da." 4'Prav. Tedaj pojdete, neJ^prijatelj moj? Vi ga hostejpi-daU ter mu porečete, da me ne sme nikoli več poiskati, da me mompozalnti!" _ (Nadaljevanje sledi,) ZAKASNELA DOLŽNOST V življenja si nalagamo mar-j v svoje presenečenje narodni sikatere dolžnosti; izpolnujemo simbol osvobodilne jngoslovan-j jih pač po potrebi in možnosti, kolikor je sploh ta dolžnost odvisna od gmotnega značaja te dolžnosti. * • V velikih slučajih jo moramo, kakor smo se zaobljubili, izpolniti v določenem času. Kadar pa dolžnost ne zahteva tega, bi bilo jako brezmiselno pričakovati. da li se te dollžnosti izpolnujejo s krajšim ali daljšim utripom očesa. Gotovo je pa, da bi v slučaju dolžnosti bil Vzrok zakasnelosti le površnost, aH pa mogoče celo brezbrižnost, bi mi Corelno-va Helen, hčerka nad vse ugledne družine iz Brooklyna lahko do smrti zamerila, če se ne bi spomnil njenega, v življenju tako pomem'bnega dneva, kakor je poroka, katera je zvezana z obcetjo, na katero me je povabila, kakor tudi njen ženin, sedanji soprog Mr. Louis Maj-er iz Oevelanda, 0. Slavnost ali ohcet, se je vršila 2. julija v Frank Arneževih prostorih v Brooklvnu. Pre-dno pa spregovorim o poteku te sla vnos ti kaj več, prosim Helen, rečem Helen, ker me je že dostikrat kot izvrstna gospodi nja in kuharica pogostila v hiši svojih starišev, kjer se je od svoje mamice vsega tega nauči, la, da mi oprosti, ker prihajam malo pozno z zahvalo! Prosim jo, da naj vpošteva moje doJge delavne ure, katere mi še otež-koči prah in znoj v tej neznosni vročini, ki traja v New Yor-ku že dragi teden brez prestan-ka. Poleg tega se pa še le s težavo pripravim k pisanju, ker sem se vsega preje oprijel, kakor pa pisanja, in se vedno bojim, da ne bi kakega kozla vstrelil. Veliko olajšanje o poročilu te slavnosti pa najdem, ker mi ni potreba prav nič pridejati. ali olepšati o poteku celega večera, katerega upam, da bo o- TmmmjDf l. trn ske vojske s Partizansko zvezdo, katere sem ravno ma3o poprej izročil Mr. L. Mucu, in kakor mi je on povedal, je -menda Mr. L. Majer plačal vsako po pet dolarjev. Ko sem slišal in opazil to, sem šel častitat in se predstavit ženinu. Nevesta mi je pa rekla: "Mis>lila sem že večkrat pisati vam iz Clevelanda po to zvezdo! Hvala Bogu, sedaj jo pa imam." Nevesto že precej časa poznam, ne samo kot pridno in dobro gospodinjo, pač pa tudi kodzefto nadarjeno in napredno žensko, o čemer sem prepričan, da ji bo veliko pripomoglo k blagru zakonskega stanu. Tudi ženin Mr. Majer je na vse navzoče s svojim demokratičnim in galantnim nastopom napravil jako dober utis. V njem smo spoznali človeka, ki ne gleda le za blagor samega sebe, pač pa tudi razumeva tež-koče svojega bližnjega. Da ima srce na mestu, smo se prepričali v tem, ko se je pri tej po memlbni življenski slavnosti spomnil vbotgega naroda v stari domovini, ne samo da je da rove poklonili; tem sirotam, pač se je pa tudi sam gmotno žr tvoval za nje. Zato upam, da smo bili priča, ko sta se našli dve duši, kateri bosta brez dvoma živela v sreči, in v ponos in blagor človeški družbi. Želim jima, da ju dolgo prav do groba veže tesna vez ljubezni, ker edino v tem je nagrajeno človeško življenje. Lep, nad vse lep je bil ta večer, in želim, da ju večkrat vidimo v naši sredini. Prosim vaju pa še enkrat, da mi oprostita moji zakasneli dolžnosti in zahvali, in prejmita moje iskrene čestitke. F. Rado Vavpotič. Domača fronta Zvezna, vlada je v Washingtouu, D. C. in i>o drugih krajih postavila več uradov, ki dajejo prebivalstvu razne informacije in navodila, kaj je v vojnem časni treba delati in tudi žrtvovati, iu kaj je treba vedeti, dsi bo čimprej dobljena zmaga. — Take informacije in ua-vodila objavljamo pod naslovom "DomaČa Fronta." Potreba za nove delavske moči Paul V. McNutt, predsednik Komisije za delavske moči, je poročal da so zadnje pomorske bito v Pacifiku pokazale potrebo dodatnih delavskih moči v ladjedelnicah na zapadni o-bali. MjeNutt je dejal1, da najnovejše številke o delavskih močeh, od delodajalcev, kažejo, da rabijo približno 82,000 dodatnih delavcev za delo v glavnih ladjedelnicah na Pacifični obali. Nove delavske moči rabijo v glavnem zaradi konstrukcije gotovih tipov borilnih ladij, vojnih tovornih (ladij, transportnih ladij in tankerjev. Najbolj nujno rabijo delavce in sicer 35,000 dodatnih delavcev za popravljalna dela, večinoma v ladjedelnicah na pacifični obali. Racije za kurilno olje so povečane Uprava za cene je dodelila večje množine olja tistim, ki rabijo olje samo za gretje vode čez poletje. Ta popravek za naročilo kurilnega olja, veljaven 1. julija, 1944, spremeni formula za določitev racije kurilnega olja za vročo vodo v privatnih bivališčih v slučajih, kjer je aplikacija predana po 15. junija. Dodatek poletnim upora-bljalcem ni bil dan zaradi večje množine olja. Potrebne spremembe so bile narejene, so rekli pri OPA, zato ker osebe, ki kurijo s kurilnim o?.jem samo stal v spominu ženinu in neves-j Kitajsko mesto preseže svojo ti, kakor tudi nam vsem navzo-j kvoto za Peto vojno posojilo y?— kateri smo bSli tako srečni. , . - . , , ^ t. Kitajski del iSan Francisca je presegel kvoto za peto vojno posojilo za 100,000 dolarjev. Kitajske družbe in trgovske organizacije so stopile v zvezo z vsako družbo in domom v svojem delu mesta. Oni nadaljujejo prodajo in pričakujejo, da bodo dvignili dodatne tisoče predno se posojilo konča. cim da smo bili povabljeni na to slavnost. Je pač moja napaka, da sem dostikrat preveč površen in raztresen, za to nisem opazil, kdaj sta se ženin in nevesta pojavila v dvorani, katera je bila po gostih že zasedena do zadnjega sedeža. Zavede? sem se šele, ko je predsednik "Slovana" Mr. M. Pimat, opozoril pevovodjo Mr. L Hudeta: "Sedaj je pa čas, da jih pozdravimo!" Pod vodstvom Mr. Hudeta, so "Slovani" člani zapeili "Pozdrav", in pa "Planinska ro ža" in pa še več drugih, katerih se pa nisem zapomnil. Preveč bi se moral posluže vati navadnih izrazov, da bi o-pisal težo najbolj izbranih dobrot, s katerimi so bile obložene dolge mize, za katerimi smo sedefii, za kar je pa mati neveste, ravno tako po imenu Helen Corel, poskrbela s svojim go stoljubnim prigovarjanjem, da smo to težo prav pošteno olajšali. Presenetilo nas je pa vse, ko je k govoru vstal ženin Mr. L. Majer. V rokah je držal precejšnjo število zalepk. v katerih so bili darovi za ženina in nevesto. Navzoče, oziroma povabljence je nagovoril takole: "Dragi newyoreki rojaki: Z mojo ženo Heleno dobivava tu kaj poročne darove." — Ako se ne motim, je takrat držal v roki dar za deset dolarjev od "Slovana". — 44(Za te darove se vam zahvaliva. Ne rabim jih pa jaz, kakor tndi ne moja žena Helena, zato tiikaj podarim ee deset dolarjev za Partizane, sem jaz tudi tega mišljenja!" * Ta njegova izjava me je iz-dramila tako, da -sem zapičil o či v njega., kakor tudi v nevesto Heleno. Na obeh sem zagledal] čez poletje, nimajo dobrobit gotovih kurilnih ekonomij, ki so na razpolago osebam, ki gre jejo prostor in vodo z oljem čez celo leto. Te racije bodo veljavne samo čez poletje. Xe bodo se raztezale preko 1. septembra, ko se začne novo kurilno leto. Oljne potrebe za gretje vode po tem datumu 3>odo uključene v skupni oljni raciji za 1944-45 kurilno leto. Gospodinje so rešile jajca z nakupovanjem Uprava za vojno prehrano je poročala,, da je bil problem jajc rešen skozi sodelovanje a-meriške gospodinje, vsaj začasno. 10. junija, ko je bilo Jo mi-?jonov ducatov jajc, za katere ni bilo najti prostora, je Marvin Jones, upravitelj za vojno prehrano prosil, da na j vsaka žena nakupi dodatna jajca in (jih spravi v hladilnik. "Srečen sem, da vam morem povedati," je dejal sodnik Jones, 4'da je bilo s pomočjo gospodinj in trgovstva rešenih vseh 25 milijonov ducatov jajc. ki so bila v nevarnosti, da se pokvarijo." "T" 2nd Quarte ' kuponi postali neveljavni 30. junija L'rad za upravo cen je ozna-nR da bodo ti kuponi, ki jih sedaj uporabljajo kamjoni, taksiji in drugi trgovski vozači, postali neveljavni za odjemalce 30. junija. Nadomeščeni so bili z kuponi, ki so označeni 443rd qtr.", ki so veljavni od 1. julija do 30. septembra. SON ART REKORDI NOVE SLOVENSKE PLOSCE Jerry \V. Koprivšefc in njegov orkester M5»5—Wedding Polka (-Ve bom se motila; TI p« jest. pa ti da na marela) Wedding Walts Rl o ven bIc I WtUta Pojo Rupnlck Mstr« M69«—Jeep Pnlka (Mat* potico pefejo) Marine — polka 875—Tereztnka — polka Na plsuilncah—valček Lepe Melodije Duqueftne University Tamburiea Orkester M571—Xa Murijnnce. |«>lka Kji' sit moj<> rožk-e ilarif-ka pe;rla—polka Za tozadevni cenik in ctn« ploi£ a« obrnit« na JOHN MARSICH, Inc, 463 W. 42nd ST., NEW YORK Podprite napad! — Kupujte bonde Vojnega posojila. z i v i IZVIRI Spisal IVAN MATlClC Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dol-i?ib poglavjih opijanili 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem skovanstvn Ho današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana. Cena $2 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City jgEW WILD LIFE V knjigi je natančno popisano Etv-IJenje posameznih šivali, živečih na suhem, t morju ln t zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo in njeno pestro živalstvo, knjigo bral m velikim zanimanjem, ker bo t njej nafiei marsikaj is Življenja divjih tirali, kar mu dosed aj Se nI bilo znana Prvotno je bilo nameravano to ve* liko delo Izdati v petih knjigah, toda je slednjič izšla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenja prinafia POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMB-BIŠKB DIVJAČINE. Knjigo bo z niitboai bral lovec, ker navaja ln popisuje vse Šivali, ki jih je dovoljeno ln prepovedano streljati; tamer, ker so popisane živali, ki na Polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribit, ker so v knjigi naStete VSE RIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. Poleg poljudnega popisa tn pripovedovanja vsebuje knjiga M7 SLIK (f* tegraflj): C slik ▼ naravnih barvah, t velikosti cele strani, ter tea 778 ■tranL Velikost knjige Je 9 X f tetev. Knjiga episoje sesavee, ptMe, ribe, ka-ie te Hvali, U m ravnetake na suhem kot v vodi doma. — Vezana Je t močno platno a Ah«i črkamL W V ANGLEŠČINI Cena $3.M Naročite pri: KNJIGARNI Glas Naroda WS8T 1801 Sew York 11, N. T. Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA I Domače živali Spisal Damlr Felgei Kreutzer jeva sonata Spisal L. N. Tolstoj 3 Andrej Ternovc Spisal Ivan Albreht 6 Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal Josip Spillman 8* Pravljice Zapisal H. Majar 10 Dedek je pravil Spisal Julij Slapiak Podprijte vpad! 12 Frank Baron Trenk Po raznih virih napisal Qjuro Pandurič IS Pariški zlatar Poslovenil Silvester K 14 Pravljice in pripovedki sa^mladino" Spisal Silvester Kototnik KUPITE EN ••EXTRA" BOND OANE8I 15 Suneški invalid Spisal Sllrtster KoSutnik - 17 Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal Josip Ogrinec 18 Mladim srcem Drugi zvezek. Zbirks za slovensko mladino. Spisal Ksaver MeSko 19 Student naj bo Spisal Fr. S. Finžgar 22 Balade in romance _ Spisal A. Aškerc 35 Praški Judek Spillmanuova povest — Pre-vel Josip Vole IGRE 28 Magda (Igra) Alojzij Remec 29 Peterčkove poslednje sanje (Igra) — Pavel Golln 30 Potopljeni rvon (Igra) — Oerhart Hanptmano 31 Revizor (Igra) Nikolaj Vadljevič 23 Zbrani spisi za mladino Spisal Engelbert Gang] 24 Andersonove pripovedke za mladino Priredila Utva 32 Spodobni ljudje (Igra) — L Lipovec 33 Črne maske (Igra) — L,. Andrejer 34 Antingone (Igra) Poslovenil O. Goiar 25 Duhovni boj (Izdala družba sv. Mohorja) L Skupoli 28 Denar Dr. Kari BnrUa — poslovenil Dr. Albin Ogrls Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni. ki ga niste kupili 1 36 Sveti Just (Igra) — Spisal dr. F. Petronio 38 Tončkove sanje na Miklavžev večer (Igra) — J. Erbefinikta I*. Roje Je aaloga Mi knjig selo omejena, je prt naroČilu priporočljivo Črniti več oblrk, d« nam bo aa ta na&n mogoče vsakega sadovoUltL