UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica šf. 8 Vlekama j, nadstrA. Uradne ure za stranke so od 10. do 11. uopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi 6e ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne 'J ' sprejemujo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21 '60, polletna K 10'80, četrtletna 5'40, mesečna K 1 "80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za > ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 3C —. : : Posamezne številke po 8 vin. Štev. 367. c ŽABJA izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob pol 11. dopoldne. *. \ * UPRAVNIŠTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 80 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. -- t.is.iaU, piejema upravništvo. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma so ne sprejemajo. Reklamacije lista so poštnine proste. —........- V Ljubljani, v torek dne 27. avgusta 1912. Leto II. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in *ane naročnina „ , Za avstro-ogrske kraje: Poletna ............K 2160 Polletna ................................ 10 80 Ce*rtietna.............................540 Mesečna................................180 Za Nemčijo: c*loletna ...........................K 26 40 Polletna ................................. 1320 c«rtletna................................. 6 60 Mesečna . ...................................220 . Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron to sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Na- točnino je pošiljati naprej. . Posamezna številka 8 vin. v administraciji \ m lobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav v o » Z a r j e ■ v L j u b 1 j a n i. Narodnost brez konca in kraja. pre(.^l°vek bi mislil, da bi se spričo dejstev in ds°dk'. že zdavno lahko umaknili spoznanju Prijel i ,Ie?n'ch stoinstokrat izgovorjena lehko vim Ampak pozabiti ne smemo, da ži- kom° °a Slovenskem in da je našim narodnja-run ZaiTlan dopovedovati, da je rdeče rdeče, rek'^n°vPa rumen0- Ge Je naš šoven enkrat iz- * Z»eleno je,« je in ostane zanj zeleno, pa bi bil pleskar med tem stvar že desetkrat Prebarval. In tako »je« socialna demokracija e dandanašnji »slovenskemu narodu nevarna«, ,>>Slov* Narod<< )e trdil to že pred petnaj-Dn^ i tk Ves svet Pa ve, da od tistih dob ni TOMaj mh za spoznanje modrejši. In tudi polnejši ne! no ?a K*asdosk)venske inteligence je tolažil-Vp’ aa Pj ^mo in osamljeno v tej stvari. »Slo-vnec« m »Edinost« in »Dan«, meščanska čas-Jkarska družinica mu sekundira zvesto, kakor a stavo. In tako je sloga vseh poštenih Sloven-ev vsaj v eni točki dosežena. ^ Žalostno je za slovenske razmere, da se ta stara in dolgočasna pesem zmerom 2n**; i* Resnici na ljubo moramo sicer pridi med SlovlncI Kdnr?dr j^k' kxrete!lizem ta“ alna demokradk R ‘ aneS Še’ da ,e SOCI' mora biti nriS? Rreznarodna ali protinarodna, Kajti da ie ’ da se mu smeie večina, rodnosti L dnar9dnost nemogoča brez na-skem ma ifjZUnie ze marsikdo na sloveti-z nTo>x?a •'do’ ki se ie pred časom še krmil lam i 1 10 nesoljenimi narodnjaškimi fra-arni. m socialna demokracija je tudi že dovolj ro i lzP°vedaIa, kakšno je njeno stališče v na-oanem vprašanju. Jasna so bila njena načela ? vsega začetka. V prvih časih si prestraše-jjb narodnim nasprotnikom še lahko odpustil, }). so krivo in napačno tolmačili in razlagali ®n program. Saj strah marsikomu zmeša pa-ciaf 'n mu skali P°^,ed- Leta Pa so potekla. Soče s? deni°kracija je ponovno izjavila, kaj ho-hiki • mednarodn'h kongresih so njeni zastop-^ iz vsega sveta neprenehoma povdarjali na- e«lLEZOI.A: " Rim. I ev vin ,. (Dalje.) liko D?esenlh -le bu od na^,e zaia£e neko-ščenja. ie nalahno vzkliknil od zado- rckli Ite edi^emodre’hSilePi°’ moj sin! Iz' dobijo ko, duhovniku.« ’ k* se Vam SP°' Čaju ki Pjp’ nri n'. 4dar n'česar prepuščal slu-stde ki im ! vsak<> avdienco, vse be- iiotel J? hotel reči, vse kretnje, ki jih je zadoččr • av .le Postal v svojem očividnein dušnnct m,lejši in Jel kazati pravo dobro-\,K-er ni poznal pravih vzrokov te pod-Pinnc* Ka apora< ker se je motil, je užival Zakv • vese,ie' da Ka je tako lahko utišal; niemJ n,eXpva °kolica mu je bila naslikala v iznr» podobo strašnega revolucionarja. Taka eob.rmtev mu je torej zelo laskala. drn7l P10i s.in’ nisem pričakoval nič Užitt ga od Vašc£a izrednega duha. Večjega Dok • -ni: kakor sp?znati svoje napake, pa se 0riti in podvreči.« jel Z nekakšno zaupljivo kretnjo je zopet pri-Za kozarec s sirupom in je še enkrat pome-reLZ d°Ig° žličico, preden je izpil zadnji poži-takri ’erre Je zapazil, da je bil zopet videti i »strt kakor začetkoma in kakor da je padel Drax sv°ieKa veličanstva; podoben je bil sVoy staremu malomeščanu, ki pije v samoti st;lv;° ^!adk°mo vodo, preden gre spat. Po-ca' ki se 3e bila povečavala in je žarela, kakor ^ntnt1Itu vzl,aiajoča zvezda, je zašla na hori-^Uio /lk'°b I*6'1* zopet v svojo človeško vsak-dobP, ' ^ svojim tenkim vratom, ki je bil po-Marjp Vatu malega bolnega ptiča, s svojo betej„Vsk9 nelepoto je bil zopet videti bolan, *a nelepota je otežčavala izdelovanje itrafijai1 Portretov, bodisi na slikah ali foto-Doprj-i?’ bodisi v zlatih kolajnah ali marmornih drati p'' zakaj pravil je, da se ne sme portre-’ čig Pecci, temuč Lev XIII., veliki pa-t,ar slika bi morala potomcem ostati si- čelo, da odločuj vsak narod sam o svoji usodi. V Brnu je izdelala avstrijska socialna demokracija splošen program, namenjen izključno narodnemu vprašanju. In pozneje so bile v socialističnem časopisju neenkrat predlagani nasveti za konkretizacijo brnskega programa in socialistični poslanci so poskušali ob različnih prilikih svojo srečo zavstrijskim parlamentom. Če vprašamo naprotnike, ali imajo kaj boljšega za rešitev narodnostnih homatij, molče kot grob, ker sploh ni nič boljšega. V socialno - demokratičnem programu je ne le izrečeno načelo narodne avtonomije, v njem je tudi prvikrat definirano. Zasluga socialne demokraciie je ta, da so se meglene fraze, ki so se prej v meščanskih glavah vlekle kakor predivo, začele umikati jasno določenim pojmom. Kako se doseže narodna celokupnost, je pokazala šele socialna demokracija. Ako se izvrši njen program, tedaj so Slovenci narodno združeni in neodvisni: svoje lastne zadeve si lahko urede po lastni volji, razvijajo se lahko brez ovir sosednjih narodov. Ali je to škodljivo slovenskemu narodu? Kdor dandanes še tako gode, priznava le svojo nevednost, priznava, da je prespal vse destletje. Z obrabljeno frazo, da je soeialnademo-kracija breznarodna, se ne spravi s sveta njena narodna pravičnost. V gospodarskem boju je mednarodnost neizogibna in neohodna; tega ne razumejo le delavci, ampak tudi kapitalisti, ki znajo braniti svoje koristi prav čvrsto z mednarodnimi pogodbami in z mednarodnimi organizacijami. Celo za rešitev mednarodnega vprašanja je potrebna mednarodnost, prav posebno v Avstriji, ki je pisana kakor mavrica, in kjer se da mirno sožitje narodov doseči le z vzajemnim sporazumom. Za to gre, da se pridobi za pravičen sporazum večina V vseh narodih, z drugimi besedami, da se čim bolj okrepi socialna demokracija. čim bolj narašča socialna demokracija v vseh narodih, tem bolj se. bližamo narodni avtonomiji, narodni enakopravnosti, narodni neodvisnosti. Narodnost je najvarnejša v mednarodni socialni demokraciji. Komur je do narodne svobode in do moralnega napredka, tega vodi pot v socialno demokracijo! Meščanska demagogija in železničarji. Z\ i. ; . ■ :v' Meščanski nacionalizem se šopiri kot zaščitnik vsega naroda. Trdi, da |toče narodu priboriti moč in veličino, y* ■ .j Nacionalizem smo pogosto Vprjašali: Od česa sta odvisni moč in veličipa narotla? Menda od tega, da je ljudstvo zdravo iri je v polni meri deležno narodne kulture. Kapitalistično izkoriščanje uničuje moč naroda s tem* da jemlje razredu, ki tvori večino njegovo, zdravje in mu zabranjuje pristop k narodnim kulturnim zakladom. Vkljub temu branite narodnjaki kapitalistično izkoriščanje. S tem dokazujete, da niste oskrbniki naroda, temveč oskrbniki posedujočih razredov naroda, odvetniki tistih, ki kaj imajo.« Samo v razrednem boju proti kapita- listom in zemljiškim veleposestnikom si more delavski razred pridobiti gmotna sredstva za Človeško življenje, da postane močan in zdrav. Le popolna odstranitev kapitalističnega izkoriščanja, edino le socializem združi vse člane naroda v popolno narodno kulturno skupino. Razredni boj proti kapitalističnemu razredu se more vojevati le v mednarodni skupnosti: delavci enega! naroda se ne morejo uspešno boriti, Če delavci drugih narodov vstrajajo v bedi in na nižji kulturi. Samo v mednarodnem razrednem boju se da premagati kapitalizem.* . • »O ti miljoni!« Pod tem napisom se norčuje »Jugoslovanski Železničar« v 14. številki z bedo železničarjev in jezi nad socialnimi demokrati, ker so objavili imena tistih izdajalcev železničarskih interesov, ki niso glasovali dne 2. julija 1912 v zbornici za predlog sodruga Tom-schika, tičoč se 17 miljonov za železničarje. Verujemo, da narodnjaški gospodi ne ugaja dejstvo, da so železničarji spoznali narodnjaške izdajalce in da zapuščajo žolto narodnjaško organizacijo ter postajajo zavedni člani internacionalne socialno demokratične organizacije. Objavljamo še enkrat imena jugoslovanskih »narodnih« ljudskih zastopnikov«, ki niso glasovali za predlog sodruga Tomschika, in sicer naslednji slovenski liberalci in istrski Hrvatje: dr, Gregorin, dr. l.aginja, profesor Mandič, dr. Ravnihar in profesor Spinčič; slovenski kleri-Jfelci: dr. Benkovič, Brenčič, Demšar, Grafenauer, dr. Gregorčič, Hladnik, Jaklič, dr. Jankovič, profesor Jarc, dr. Korošec, Pišek, Pogačnik, Povše, dr. Verstovšek, dr. Žitnik; dalmatinski Hrvatje in Srbi: dr. Baljak, Biankini, »dr. Čingrija, dr. Ivčevič, dr. Smodlaka. dr. Tre-ši<5, dr. Vukotič, profesor Prodan, profesor Peric, dr. Sesardič; torej od 37 Jugoslovanov jih 31 ni glasovald za predlog Tomschika, »Jugolovadski Železničar« pa piše: »Miljoni, miljoni, miljdni, tako kličejo socialistični generali svoje pristaše - nepristaše, kakor pastir ovce: soH, soli. s^il Samo to je vrag, da teh iniijonov ni od nita>def,R#r so bili itak vedno le v fantaziji gospodov obersodrugov in so tudi le za vado nerazsodni masi.« 5. oktobra ptetečeneg* leta so slovenski liberalci (Ribaf), , nejnški nacionalec (Knirsch), češki radikalci (Btifival in Vojna) in poljsko kolo (Zamorski) vložili skupen predlog, , za katerega rešitev bi Aiilo potrebno 62 miljonov kron. Državni zbor je dovolil meseča decembra 1911 za železničarje 38 miljonov. Vlada je dala samo 21 (?) miljonov, dolguje torej železničarjem najmanj še 17 miljonov. Če skušajo socialni demokratje vlado, ki ni upoštevala meseca decembra sprejete resolucije. prisilitivpotorn zakona, potom proračuna, da izplača železničarjem 17 miljonov kron, če tedaj socialni demokratje ne zahtevajo drugega za železničarje kakor to, da vlada izvrši sklep poslanske Zbornice, pravi narodnja-ška gospoda; »da teh miljonov ni od nikoder, ker so bili itak vedno le v fantaziji gospodov obersodrugov in so tudi le za vado nerazsodni masi«, ce prav so ti miljoni obseženi v sklepu poslanske zbornice z dne 16. decembra 1911 Ali ni potem tudi predlog, ne morda sklep poslanske zbornice, ampak predlog, vložen od narodnjakov, tičoč se vsote 62 miljonov, »itak vedno le v fantaziji gospodov .obernarodnjakov’ in tudi Ie za vado nerazsodni masi?? Kampf. 1912./8. Bauer: Delavec in narod. jajna. In Pierra je zopet zmotil na papeževih kolenih obležali robec in nesnažni, s tobakom zamazani talar, katerega trenotek ni bil več videl. Ničesar druzega ni več čutil, le ginjen ie bil in smilila se mu je ta visoka, čista, bela starost, le globoko je občudoval trdovratno življensko silo, ki se je bila umaknila v črne oci, Obhajalo ga je spoštovanje delavca "do velikih, od tako mnogoštevilnih misli in dejanj pi ekipevajočih možganov z njih neizmernimi načrti. Avdienca je bila pri kraju; globoko se je poklonil. »Hvala za očetovski sprejem, ki mi ga ie vaša svetost blagovolila nakloniti.« Ali Lev XIII. ga je blagovolil še minuto pridržati, pa je govoril o Franciji in izrazil živahno željo, da bi jo videl za blagor cerkve srečno, mirno in močno. In to zadnjo minuto je Pierre imel čudno vizijo. Gledajoč slonokoščeno čelo Svetega očeta, misleč na njegovo visoko starost, ob kateri ga najmanjši nahod lahko ugonobi, se je po nameravani idejni zvezi spomnil na običajni divje-veliki prizor: Pij IX., Giovanni Mastai, ki je umrl pred dvema urama, ima obraz pokrit z belim platnom in obdaja ga vsa zmedena papeževska družina; kardinal Pecci, kardinal komornik, ge približa postelji, da odstraniti pokrivalo in udari s svojim srebrnim kladivom trikrat na mrličevo čelo, pa zakliče vsakokrat: Giovanni, Giovanni, Giovanni! In ker mrlič ne odgovarja, počaka kardinal par minut, potem se pa obrne in pravi: »Papež je mrtev!« Obenem je Pierre uzrl tam doli v ulici Giulia kardinala Boccauero, kardinala komornika, čakajočega s svojim srebrnim kladivom, in videl je Leva XIII. Giachoma Peccija, kako leži dve uri, odkar je umrl, v isti sobi. ima obraz pokrit z belo ruto in da ga obdajajo njegovi prelati. In videl je, kako se približuje kardinal komornik, kako daje odstraniti pogrinjalo, kako udari trikrat s kladivom na čelo, in zakliče: Oiacomo! Giacomo! Giacomo! Ko mrlič ne odgovarja, potrpi nekoliko sekund, potem se obrača, pa pravi: »Papež je mrtev!« Ali se spo- minja Lev XIII., kako je trikrat udaril Pija IX. na čelo — ali čuti včasi na tem čelu ledeni strah pred tremi udarci, smrtni mraz pred tem kIadiyom, s katerim je oborožil kardinala komornika, svojega nespravljivega nasprotnika, ki ga je imel, kakor jc sam vedel, v kardinalu Bcccaneri? »Pojdite v miru, moj sin,« je naposled dejal Sveti oče kakor za zadnji blagoslov. »Pregreha Vam bo odpuščena, ker ste jo priznali in pokazali, da jo mrzite.« Ne da bi odgovarjal, sc je Pierre oddaljil korakajoč nazaj, kakor je zahteval običajni piedpis. Duša mu je bila uplašena; sprejel je ponižanje kakor zasluženo kazen za svojo utvaro. Trikrat se je globoko poklonil, potem je šel skozi vrata, ne da bi se obrnil in sprem-Ijevale so ga črne oči Leva XIII., ki se niso umaknile od njega. Vendar je še videl, kako je posegel po časopisu, ki ga je prej nehal či-tati, da sprejme njega. Ohranil si je nagnenje do Časopisja, živahno radovednost po novicah, dasi se je v svoji osamljenosti pogostoma motil o pomenu člankov in pripisoval nekaterim posameznih točkah važnost, ki je niso imeli. Svetilki sta goreli z mirnim, nepremičnim plamenom; soba se je zopet pogreznila v svojo veliko tišino in v svoj neskončni mir. Sredi tajnega predsobja je stal gospod Squadra, Črn in negibčen; čakal je. Ko je opazil, da je šel Pierre v svoji ustrašeni omotici mimo mizice, na kateri je bil pustil svoj klobuk, ga je previdno prijel in mu ga izročil z nemim poklonom. Potem je jel zopet brez naglice, z enakim korakom kakor ob prihodu, stopati pred njim, da ga povede v Klementinsko dvorano. Zdaj je šel v nasprotni smeri enaki neskončni izprehod, brezkončno romanje po brezkončnih dvoranah. Se vedno ni bilo videti živega Človeka, slišati nobenega šuma, čutiti nobene sapice. V vsakem teh praznih prostorov je brlela edina, samotna, kakor pozabljena svetilka, in luč je bila še slabotnejša v povečani tišini. Bilo je, kakor da se širi puščava, Čim dalje se pomika noč in' potaplja ood visokim Ponatis prepovedan. DR. OTON BAUER: Mednarodni vzroki draginje. Prevedla R. V. in L. T. (Konec.) Prva in najvažnejša potreba družbe je zalaganje njenih članov z živili. Ampak kapitalistična družba prepušča ravno to nalogo ubogemu ljudstvu, kateremu manjka znanja in sredstev za uporabo znanstvenih pridobitev, za povečanje rodovitnosti zemlje in dela. Pomoč, katero dajejo država, dežele, občine, zadruge, je nezadostna in prav nič ne izpreminja osnovne napake naše živinoreje. Zategadelj tudi naša živinoreja in naše poljedelstvo nista zmožna, da bi nas preskrbovala s cenimi živili. V industriji uničuje tehnično in gospodarsko močnejši veleobrat mali obrat. I isoči izgubljajo v tem krutem boju svojo gospodarsko samostojnost, vse veselje do življenja in ves up. Ampak posledica tega boja je tehnični napredek, razvitek proizvajalnih sil, zmanjšanje izdelovalnih stroškov, padanje cen. V poljedelstvu se ta razvoj ne vrši v enaki meri. Poljedelski mali obrat obstaja v boju za življenje. Zato pa zaostaja tudi v poljedelstvu tehnični napredek. Pridelavanje živil ne zadošča potrebščinam. Cene se zvišujejo. Kapitalizem pozna pač Ie en način zvišanja pridelkov: zmago tehnično boljših obratov, na račun sto-tisočev samostojnih eksistenc. Ker koraka kapitalizem to pot le v industriji, ne pa s tisto naglico v poljedelstvu, zastaja v poljedelstvu proizvajanje na razvojni stopnji, ki je vočigled možnostim moderne vede naravnost smešna. Zato pridelujejo naši poljedelci žito, sočivje, živino, meso in mleko le z visokimi stroški, medtem ko se v industriji isti znižujejo neprestano in hitro. Zadnji vzrok draginje živil je tehnična zaostalost domačega poljedelstva, ki je ovekovečena v privatni zemljiški lastnini. Tako je privatna zemljiška last največja zapreka za našo oskrbo z živili, spona, ki zavira razvoj proizvajalnih sil v poljedelstvu. Prisiljeni smo drago plačevati žito in sočivje, kruh > in moko, meso in mleko, ker prepuščamo obdelovanje naše zemlje ubožnerriu im neveščemu ljudstvu, ker - izročamo našo oskrbo z živili mnogim tisočinam bornih malih obratov, ki ne morejo uporabljati znanstvenih pridobitev, ker prepuščamo .slednjič nič manj kakor skoraj celo tretjino naše zemlje par sto rodbinam^ ki našo zemljo, našo dedščino, katera bi imela živeti nas vse, ponižujejo v torišča svojih zabav, v vir svojega dobički Po poljedelskem obratnem štetju leta 1902 odpade od vsega površja v obsegu 30 miljonov hektarjev 9,8 miljonov hektarjev na 17.889 veleobratov, izmed katerih vsak obdeluje več nego 100 hektarjev, medtem ko razpada ostalih 20,2 miljonov hektarjev na 2,150.611 obratov, od katerih 718.500 obdeluje manj kot 2, in 725.610 od 2 do 5 hektarjev. Če hoče družba svoje člane preživljati, potem ne sme prepuščati našo oskrbo z živili pozlačenim strojxmi skopo razstavljeno pohištvo prestole, lesene stoliče, stebrične mizice, razpela in lestence, ponavljajoče se po vseh dvoranah, v temo. Tako je prišel v častno pred-sobje, čigar damast je rdeče žarel, v dvorano plemiške garde; dremala je v lahni dišavi kadila, ki jo je bila zapustila zjutraj čitana maša. Potem je prišla tapetna dvorana, dvorana pa-latinske garde, dvorana orožnikov; v naslednji . Sala dei Bussolanti je bil zadnji službujoči sluga, sedeč na klopici, tako trdno zadremal, da se niti zbudil. Slabotno so koraki odmevali na podu; brljava luč te zajrrte, od vseh strani kakor zazidane, ob tej pozni uri vse preplavljajoči nič pogreznjene palače jih je dušila. Naposled je prišla Klementiiiska dvorana, katero je bila pravkar zapustila švicarska straža. Do te dvorane ni gospod Squadra obrnil glave. Še vedno nem je stopil na stran, ne da bi se izpremenila kakšna poteza njegovega lica in je pustil Pierra mimo, medtem ko se je zadnjič poklonil. Potem je izginil. In Pierre je šel dve nadstropji dol po monumentalnih stopnicah, ki so jih medle krogle nad plinskimi gorilniki razsvetljevale s svetlobo nočnih lučic; izredna tišina je vladala, odkar niso več odmevali koraki stražečih švicarskih gardistov po stopnišču. Prekoračil je Da-mazijevo dvorišče, ki je bilo prazno in izumrlo pod bledim odsevom svetilk na peronu, šel dol po Scala Pia, po drugih, v polmraku enako izumrlih stopnicah, in naposled stopil skozi bronaste duri, ki jih je vratar s počasnim pritiskom za njim zaprl. Kako je trda kovina godrnjala, kako divje je Škripala zaradi vsega, kar je bilo zaprto za temi vrati; Nakopičena tema. rastoča tišina, nepremična stoletja, ki jih je tradicija tukaj ovekovečila, nerazrušljive, v svojih mumijskih povezih shranjene dogme, vse verige, ki uklepajo in stiskajo, ves aparat strogega hlapčevstva in najvišje oblasti, katere strašni odmev so vračale stene samotnih, temnih dvoran. ubogim kmetom in prevzetnim zemljiškim veleposestnikom. Zemljo, ki jo veleposestniški razred otimlje ljudstvu, mora vrniti ljudstvu. Vzgajati mora in prisiliti poljedelce k uporabi znanstvenih pridobitev; dati jim mora sredstva, za izrabo mrtvih sil; združiti jih mora k premišljenemu družabnemu delu. Oskrbo z živili osvoboditi od dospodarske premoči in lakomnosti posameznika, izročiti jo organizirani družbi kot najvažnejšo nalogo, osvoboditi rodovitnost zemlje in dela spon uboštva, nevednosti, sebičnosti, to je cilj socijalizma. Ljubljana in Kranjsko. Izjava. V »Zarji« z dne 20. julija in 7. avgusta t. 1. izišli sta vsled uepaznosti pod vzglavjem »Zgodba o vrlem rodoljubu in narodnjaku« dve notici, po katerih se čuti g. Franc Weinber-ger, posestnik v Zagorju razžaljenega. Popravljani lojalno vsebino notic v kolikor sta žaljivi in izjavljam, da nista bili naperjeni proti osebni časti g. Weinbergerja. — Fran Bartl, odgovorni urednik. — Svoji k svojim ali bojkot v vesoljni katoliški cerkvi. Istrski duhovniki so napravili preteklo sredo pobožen izlet na božjo pot k Materi božji v Strunjan, kjer pobirajo carino za nebesa patri frančiškani iz, tridentinske province. Istrki duhovniki so strunjansko Devico Marijo počastili s slovanskim petjem, kar je samostanskega rektorja tako razsrdilo, da se je nad častilci Marijinimi zedrl: »Voi siete. tra-ditori. udi samo romano cattolici!« "(Izdajalci ste, mi smo rimski katoličani!) »Slovenec« pristavlja: Vsi, ki so videli ta prizor, so sklenili zvajati posledice, zakaj na sv. Gori in na Brezjah moremo ravno tako goreče moliti k Materi Božji in se nam ne bo bati, da bi nam kdo kalil in razblinil pobožnosti. »Slovenec« ima prav: Če imamo narodne kolke, narodno voščilo za čevlje, zakaj ne bi meli nacionalne božje poti? Zakaj bi nosili težko zaslužene groše tem »maledetti preti italianissimi«, ker lih naši prečastiti in rodoljubni patri tudi radi spravljajo na kupček te groše? Zatorej bodi naše narodno geslo: Proč od Strunjana! Vsi na sv. Goro in na Brezje in v Lurd (pa ne v francoski!)! »Slovenčeva« misel je zdrava in koristna: »na sv. Gori in na Brezjah moremo ravno tako goreče — in tudi uspešno najbrž — moliti k Materi Božji in se nam ne bo treba bati. da bi nam kdo kalil in razblinil pobožnosti.« Bravo! Zdi se nam le, da je »Sloveni, c-« .plaho obstal sredi pota! Zakaj? Le pogumno naprej! Boj, ki so nam ga vsilili strunjanski irredeutissimi, hočemo dobojevati do konca,* zakaj doma, za zaklenjenimi durmi, pred podobo sv. Device moremo ravno tako JJuruie — in tudi lako uspešno — m-;!*ii k .Materi Božji in se nam ne bo bati. da bi nam grabežljiva roka skalila naše žepe in razblinila naše groše!« — Ampak našega popolnega soglasja s »Slovencem« ni še konec! Katoliški narodnjak meni: »In v Strunjanu? Za pre- gradbo cerkve in samostana so patri prav pridno nabirali med Hrvati in Slovenci, in koliko denarja nosijo istrski Slovenci v Strunjan! Dajati, toda pravic pa ne smemo imeti, še peti ne k Bogu v ovojem jeziku!« Izborna misel, le prehitro se konča. Zato jo nadaljujmo mi: »In na Brezjah? Za zgradbo cerkve in samostana so patri prav pridno nabirali med kranjskimi in nekranjskimi Slovenci in k°'*ko denarja nosijo omejeni Slovenci na Brezje! Dajati. toda pravic pa ne smemo imeti; peti smemo, kedar nam kožo vlečejo s telesa! Zato pokažimo figo povsod, kjer nam pravijo: Daj in molči!« Ampak zgodbe ni še konec. Pe-sernco, ki Jo je začel »Slovenec«, naj nadaljujejo naši čitatelji brez konca: »In Vič...«, »In Šiška...« itd. — Moščanska podružnica »Vzajemnosti« priredi v nedeljo dne 1.^septembra veliko vrtno [veselico v gostilni pri Štajercu na Fužinah, pri kateri sodelujeta podružnični tamburaški zbor in pevska podružnica Vzajemnosti iz Ljubljane. Na sporedu so jake zanimive točke. Vstopnina za osebo 30 vin., otroci prosti. Začetek ob 3. popoldne. Od vojaške bolnice pa do veseličnega prostora se uvede ta dan vožnja z omnibusi, s katerimi se bodo udeležniki in gostje lahko vozili na veselico in nazaj. Enkratna vožnja 20 v. Omnibusi bodo vozili do pozne noči. K obilni udeležbi vljudno vabi podružnični odbor. — Odvetniki na Kranjskem. V kranjskem Odvetniškem imeniku je bilo vpisanih v preteklem letu 44 odvetnikov, 30 v Ljubljani in 14 iz-iven Ljubljane. Odvetniških kandidatov je bilo nanovo vpisanih 14. izbrisih 7 V praksi jih je sedaj 49, in sicer pri ljubljanskih odvetnikih 35 in na deželi 14, v celem 7 več kakor lani. — Usoden pretep. Dne 18. t. m. so se sprli na žegnanju pri Sv. Roku fantje iz Sodinje vasi in iz Starega vrha. Ti slednji so prežali na domov se vračujoče Sodinjevaščane. Tako so opazili Jakoba Ivanetiča, iz Sodinje vasi in stekli za njim. Bili so to Matija Pavlevič, Janez Golobič. Franc Kapš in Janez Ancelj iz Starega vrha Matija Pavlešič je Ivanetiča s kamnom po glavi udaril tako, da ga je onesvestil in zbil na tla in (da mu je počila lobanja. Razpoka je dolga kakih 10 centimetrov tako da so mu možgani skoraj vun zlezli. Drugi so ga na tleh ležečega prete-pavali. Ivanetiča so nezavestnega prepeljali v bolnico v Kandijo, kjer bo najbrže umrl. — Izpremembe poštnih okrajev. Vasi: Laze, ki so spadale poprej k poštnemu okraju Cermošnjice; potem Uršna sela, spadajoča prej k poštnemu uradu v Toplicah, Hrib pri Rožnem dolu, Gorenje Laze, Preloge, Pribišje m pa Rozm dol. ki so spadale k poštnemu uradu Semič, spadajo od 20. t. m. naprej k novemu poštnemu uradu Laze pri Novem mestu. — K nedavno nanavo otvorjenemu poštnemu uradu Brezje na Gorenjskem spadajo vasi: Brezje, Veliko Dobro polje, Malo Dobro Polje, Noše,’ Pirašica, Črnivec, Paloviče, Leše ter Praproče! Praproče so spadale poprej k poštnemu uradu v Podnartu, Paloviče in Leše k poštnemu uradu V Tržiču, drugih šest vasi pa je spadalo poprej k poštnemu uradu v Radovljici. — Abiturijentski sestanek. Prejeli smo: Abiturijentski sestanek narodno radikalnega, socialističnega in sploh naprednega dijaštva se vrši 15. in 16. septembra v Ljubljani v veliki dvorani »Mestnega doma«. Sklicujemo sestanek vsega antiklerikalnega dijaštva, da se združimo v delu proti klerikalizmu in da začnemo v akademičnih društvih z resnim delom. Na sestanek opozarjamo one tovariše, ki so bili na posameznih zavodih zastopniki počitniške zveze, sploh one tovariše, ki jim je kaj na tem ležeče, da se združimo in da začnemo s sanacijo nezdravih razmer med slovenskim dijaštvom. — Nezgoda na blejskem jezeru. Pretekli petek je s terase pred parkhotelom na Bledu padel v jezero 71etni sinček ravnatelja dunajske eskomptne banke dr. Ccrkoviča ter se začel potapljati. Za otrokom je skočil v vodo oče, da bi ga rešil, a se je tudi sam začel pogrezati. Oba je rešil Alfred Penižek, sin dunajskega ko-respondenta »Narodnih Listov«, ki je skočil za njima v jezero in ju spravil na suho. — Morilka svojih otrok. Nesrečna mati, ki je na Bledu zaklala svoje otroke, se nahaja sedaj v preiskavi pri deželnem sodišču v Ljubljani. Pri sodišču v Radovljici so bili mnenja, da je duševno popolnoma zdrava, v Ljubljani pa so drugačnega mnenja. Znano je, da je mati nesrečne morilke umrla v blaznici; Neža Burja se je bala, da bodo tudi njeni otroci zblazneli in to je vzrok, da jih je zaklala. Domneva, da je storila umor iz verske blaznosti, je po sodbi zdravnikov izključena. Neža Burja govori v obče popolnoma mirno in logično. Iz Radovljice je prinesla seboj kruhek, in ko so jo vprašali, feniX j’. b°’ J*®, rekla da ga je prinesla za otroke. Časih se ji blede. Tako je rekla: danes ponoči so me obiskali otroci — prav veseli so, ker so vsi angeljčki. Zdravniki so mnenja, da je Neža Burja blazna in da je v blaznosti izvršila umor, da pa bo v kratkem času zopet popolnoma zdrava in normalna. — Konjska tatvina. Dne 29. julija t. 1. je bil ukraden okoli polnoči Jožetu Barkoviču z Brezja pri Veliki Dolini konj z belo liso na čelu in vreden okolo 400 kron. Ljudje so videli eno uro po storjeni tatvini storilca, ki je jezdil ukradenega konja pri Brežicah čez most Krke ni Save. Sumijo, da je storilec pod imenom »Hinko« občeznai konjski mešetar Hinko Figer iz Candrovca pri Klanjcu na Hrvaškem, ker je ta konnski mešetar nameraval kupiti, oziroma se pogajal za tega konja v času med 16. in 20. julijem t. 1. — Utopljenec najden. Dne 23. t. m. so našli v Ljubljanici pri Blatni Brezovici utopljenca, ki je bil do štirinajst dni v vodi. Spoznali so ga za Franceta Novaka v Velike Ligojne. Imel je vso obleko zvezano v ruto ter s trto, privezano okrog vratji. Mislil je najbrže preplavati Ljubljanico, a je utonil. Pokojni je bil velik prijatelj žganja. — Ljubezniv mož. Anton Longar m njegova žena Neža iz Opčine št. 7 sta živela v silnem sovraštvu. Neža rti mogla nadalje uživati teh zakonskih dobrot in je iskala pri sodišču zadoščenja. Vložila je tožbo na ločitev zakona in odšla od moža v Dedščovas pri Žužemberku. Mož. človek silne narave, jo ie vedno pri sosedin e nil. To je s:>jiii tudi iz cerkve grede proti Francetu Blazetiču. oženjenemu delaven iz Kamenpotoka, mlančku, ki se ga prav rad nasrka. Francu je tožil o zakonskih nadlogah in islednjič rekel: »Francel, naredi mi ti eno dobroto. Pojdi v Dedščovas in mojo babo ubij. Jaz ti bom dal dvesto.« Francel ga je vlekel in mu dejal: »Ja, kako pa čem to napraviti?« Na kar mu je Longar cdgovoril: »Glej, jaz bom kupil revolver iti ti pojdi, pa jo ustreli. Pazi, da o tem kdo ne izve, kajti drugače je moja ali tvoja smrt.« Domenila sta se tudi, kdaj naj pridre Francel po samokres. T a je prišel, Longar ga je peljal v hlev, pokazal mu je živino in tudi denarnico, iz katere je vzel dva bankovca po 100 K in dejal: »Poglej, taka dva »pildka« ti bom dal.« — Dal mu je samokres. Blazetič je pa zahteval, naj mu da kaj denarja naprej, in ta mu je dal 4 K. — Francel je 4 K vzel, odšel v krčmo in pil. Ker pa radi dejanja, kakor rečeno do dneva obravnave radi ločitve zakona ni storil, mu je Longar samokres odvzel. Julija meseca se pa je Neža obesila. Ljudje so mnogo ogibali, da ie zločinec najbrže mož Anton. Blazetič je začel slutiti, da bi utegnilo res kaj enakega biti. zato je naznanil .zadevo orožnišvu. katero je Longarja zaradi poizkušenega umora odvedlo K ,>kra nemu sodišču v Trebnje. — Dve nesreči. Mladi hlapček Gorianya, graščaka v Ruperčvrhu, je vozil dne 22. avgusta popoldne oglje. Vozil je pa z vozom, pri katerem zavora ni držala. In tako je priletel naloženi voz od Zabjevasi s tako močjo v izložbeno okno trgovca Kastelica v Kandiji, da sta konja zadela v šipo in se nevarno porezala. Eden bo najbrže poginil. Uro kasneje, ko so izložbeno okno že zaprli, je pa priletel neki kolesar v železni rob okna s tako silo, da je obležal za Četrt ure v nezavesti. — Iz pisarne Slovenskega gledališča v Ljubljani. Intendanca vabi pevce in pevke, ki bi hoteli pristopiti h gledališkemu pevskemu zboru, naj se v torek 27. ali v sredo 28. t. m. med šesto in osmo uro zvečer zglase v gledališki pisarni. Nadalje išče intendanca zmožno suflezo in spretnega in vestnega rekviziterja. Ponudniki naj se tekom tega tedna med tretjo in osmo uro popoldne osebno zglase v gledali- * ški pisarni. — S trebuhom za kruhom. V nedeljo se Je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 40 Bolgarov in Macedoncev in 12 Slovencev, 8 Hrvatov se je pripeljalo nazaj.. — V soboto se je pa odpeljalo v Ameriko 35 Macedancev, 25 Hrvatov hi 16 Slovencev. V Buchs je šlo 17, v Heb 19, iz Amerike je prišlo 25, iz Monakovega pa 37 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 10 Kočevarjev. — Preselitve v Ljubljani. V zadnjem selitvenem roku se je v Ljubljani preselilo 426 rodbin, oziroma strank, ki so štele blizu 1600 oseb. Izselilo pa se je iz mesta 17 družin, na novo priselilo pa 25 strank. Nekateri gospodarji so zopet najemnino stanovanj podražili. Pomanjkanje srednjih in malih stanovanj je še vedno občutno. — Draginja mesa v Ljubljani in okolici je vedno enaka. Po deželi so cene vendar zmernejše. Zadnjič sem na Koroški Beli zvedel, da tam prodajajo kilogram mesa po 1.60 K — v Ljublajni je pa še zmerom po 2 K. Kje ste pristojne oblasti? Mesarji v Ljubljani in okolici bogate in izkoriščajo konzumenta — kaj to nič ne briga merodajne oblasti? — Jabolka na ljubljanskem trgu so silovito draga. 5—6 za 10 vin. In vendar je letos izborna^ letina za jabolka. Drevje se kar lomi pod težo svojih plodov. Ali more konzument res vse najdražje plačevati? — Sina skoraj oslepil. Delavec Janez Kramar v Spodnji Šiški živi s svojo ženo v vednem prepiru. Dne 24. t. m. zvečer je prišel domov precej pijan. Pričel je vpričo svojih otrok obkladati ženo z raznimi psovkami med tem ko je žena delala krofe za »komarjevo« nedeljo. Nato je zagrabil še za kozarec na mizi ter ga vrgel v ženo. Kozrec se je razbil in košček stekla je odskočil 81etnemu sinčku, ki je poleg mize na stolu sedel, v levo oko. Deček, ki so ga oddali v tukajšnjo bolnišnico, bo najbrže oko zgubil, očeta so pa prijeli orožniki in ga izročili sodišču. — Nezgoda na Valvazorjevem trgu. V pondeljek ob 4. zjutraj so ljudje na Valvazorjevem trgu začuli grozno stokanje. Na tleh so opazili moža vsega v krvi, ki se je zvijal v hudih bolečinah. Z rešilnim vozom so ga poslali v bolnico in zdravnik je konstatiral. da ima zlomljeno hrbtenico. Pozneje se je nesreča pojasnila. Opolnoči je mož — Ivan Bi-ziak, figurant. .-ojen v Slivmc; pri Kršk^.n — prišel vinjen domov in sedel na okno svojega Stanovanja v tretjem tiastropju. Omahnil je in padel in cestni tlak; težko si je pobil glavo in zlomil hrbtenico. — Znan uzmovič. Tomaž Čelik na Dovjem je prodajal na Savi 5 kron vredno prekajeno gnjat. Ondotni občinski stražnik ga je vprašal, kje je gnjat dobil, Čelik pa ga je začel psovati ter se ga tudi dejansko lotil. Stražnik ga je nato aretiral. Čelik je skušal pobegniti. Ker se mu pa to ni posrečilo, je naskočil stražnika, mu iztrgal sabljo ter proti njemu zamahnil. Ta se mu je k sreči pravočasno umaknil. Sele s pomočjo dveh došlih orožnikov, so ga ukrotili. Sodišče ga je obsodilo na 15 mesecev težke ječe. — Z zažigom je grozil. Jakob Mer še, posestnik v Gameljah. se jezi na svojega kura-torja, posestnika Janeza Kregarja, ker si domneva, da ga je on, spravil pod skrbstvo. Zjutraj dne 1. julija je prišel pred Kregarjevo hišo, ter začel upiti, da mu bo zažgal, in da mora biti vsa hiša ukleta. Umevno je, da se je te grožnje Kregar prestrašil. Merše, ki trdi da je bil pijan, je bil obsojen na pet mesecev težke ječe. — Nepoboljšljiv pohotnež. Janez Marinko, delavec na Vrhniki, je nevaren nedoraslim deklicam ter je bil pred sedmimi leti zaradi oskrunbe kaznovan. A to ga ni poboljšalo. Njegova strast ga je zopet spravila na zatožno klop ter se je moral zagovarjati zaradi hudodelstva posilnosti in oskrunbe, storjene na neki il21etni šolarici. Obsojen je bil na dve in pol leta ječe. — Dvainosemdesetleten požigalec? Pred poroto se je zagovarjal 821etni Josip Logar, obtožen, da je 10. junija t. 1. okolo H. dopoldne zažgal hišo svojega sina v Toninjah na Gorenjskem. Ob izbruhu požara je bi! sam dotna, slučajno pa sta prišla tedaj mimo hiše orožnik in sodni sluga, ki sta osumila 821etnega starčka. Obtoženec, ki izgleda zelo dobrodušno, je zanikal očitano dejanje in ker ni bilo nobenega dokaza, so ga porotniki z 9 glasovi oprostili. Po oprostilni razsodbi je starček ves ginjen segel senatnemu predsedniku v roko. — Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 27., sredo 28. in četrtek 29. t. m.: 1. Obisk v Alžiru. (Velezanimiva potovalna slika.) 2. Pe-pelka. (Humoreska.) 3. Slavnostno odkritje spomenika Aleksandra III. v Moskvi. 4. Zurnal Pathč. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd.) 5. Maščevanje strica Tomasa. 6. Luka in njegova tašča. (Vele-komično; igra Andree Deed. Samo popoldne.) 7. Šala maske. (Senzacijska drama v dveh dejanjih z Henny Porten v glavni vlogi. Messter-film Co. Samo zvečer.), 8. Fric dobi majhnega brata. (Velekomično. Igra šestletni Fric Abč-lard. Samo zvečer.) — V soboto dne 31. t. m.: »Častna beseda.« (Učinkovita tragedija iz častniškega življenja v treh dejanjih.) Delavec, kje si? Nemški bratski listi prinašajo naslednja vprašanja na delavce, ki v svoji sestavi predo-čujejo veličino in silo nemškega delavskega gibanja: V boju štejejo le živi, le ti veljajo, ki teže za velikimi cilji. Socialno demokratična stranka šteje 970.112 članovi Ali si med njimi? Na nemškem je sedaj 107.693 politično organiziranih proletark. Delavec, ali je tvoja žena, so tvoje hčere med njimi? Socialno demokratično časopisje šteje 1,478.042 naročnikov. AH si med tem miljonom čitateljev, ki čutijo vsak dan po svojem časopisju edinstvo z delavskim gibanjem? V nemškem državnem zboru je 110 socialnih demokratov, v deželnih zborih je 224 socialnih demokratov, v občinskih odborih je 10.432 socialnih demokratov. Ali Je bila vedno tvoja skrb, da so prišli ti zastopniki delavskega ljudstva v državni zbor, v mestne parlamente, v deželne zbore zvezni držav? Ali živiš? Ali veš, kje je tvoje mesto?. Svobodne strokovne organizacije so imele ob sklepu leta 1911. 2,400.018 članov! Ali si med njimi, ki so v strokovnih organizacijah, ali si med temi miljoni, ki se zave* dajo svojega mesta, ki se vsak dan bojujejo za mezdo in svetlobo, za čas in kulturo? Svobodne strokovne organizacije so imele leta 1911. skupaj 72,086.957 mark dohodkov! Ali si med temi, ki s svojimi vinarji napravljajo delavsko gibanje tako odporno, taktf trdno, tako kljubujoče viharjem? Svobodne strokovne organizacije so izda- f le za same podpore, brez stroškov na stavke* v dobi od 1891. do 1911.: 142,117.386 mark! . Ali si skrbel zato, da je krepilo teh 142 miljonov bolne, brezposelne, pravico iskajoče? V centralni zvezi nemških konzumnih zadrug je bilo leta 1911. organiziranih 1,324.722 oseb! Ali si skrbel na ta način za se in za svojo družino, ali si med onimi, ki ne dovoljujejo kot konzumenti podjetnikom nobenih dobičkov več? Promet imenovanih zadrug je znašal leta 1911. skupaj 506.011.000 mark, lastna produkcija 80.691.000 mark! Ali si med onimi družinskimi' očeti, ki so na ta najin razumeli skladati svoje vinarje v nebotične miljonske grade? Odgovori! Ali si organiziran? Ali veš, kje je tvoje mesto? Ali skrbiš za ojačenje gibanja svoji*1 razrednih tovarišev? Ako še nisi tega storili tedaj organiziraj se! Beri časopis, ki Je pisan za te! I a prelestna slika moči nemških sodrugov bo bodrilo nam, ki smo še šibki! klici, ki bude vest še neorganiziranih nemških delavcev, nai zbude tudi razredno zavest slovenskih delavcev, da se organizirajo, da bero delavski list! Štajersko. — Kako spoštuje kapitalistična družba starost. V Gradcu so našli v četrtek zjutraj 69letno Marijo čuk, ki se je bila od slabosti zgrudila, v najbednejšem stanju na cesti. Sivolasa ženica vsled lakote in strašnih bolečin ni mogla nadaljevati svoje poti. Prepeljali so i° z rešilnim vozom v mestno bolnico, kjer so dognali, da je na starki kar mrgolelo mrčesov-Na glavi ie imela rano, na kateri so žrli črvi-Uboga ženica ni dobila v Gradcu nobenga stanovanja. Bila je brez strehe. Lačna, bolna.j brez strehe! Zdaj jo bodo v bolnici očistili «e' snažnega mrčesa, ozdravili ji bodo rano; nekai dni lahko uživa bolniško hrano. In potem? Potem se začne za starko beda vnovič. Ubogi stari ljudje morajo pač brez odpora prenašati t blagoslove sedanje kapitalistične družbe. — Železniška nezgoda. Na progi v Kadniški vasi pri Konjicah so zlagali delavci brzojavil droge. Naenkrat se je na vozu zlomila ročica 111 drogi so se začeil valiti z voza. Pod seboj s0 pokopali 501etnega delavca Štefana Krepka, k3' teri je dobil pretresenje možganov in težke n°' tranje poškodbe. Spravili so ga v bolnišnic0 »Rdečga križa«. Nad njgovim okrevanjefl1 dvomijo. Konjska tatova. Na Bregu pri Celju so aretirali Rudolfa Benišnika in Jurija Faktorja* ker sta v Žalcu ukradla poln voz piva s vred. Na Bregu pri Celju pa je oba dote,.*\ roka pravice. Faktor je že znan tat in je Pri^s5” del že več ko 10 let v zaporu. Izročili so oD* okrožni sodniji v Celju. Ukradene konje, voz in pivo so pa izročili nazaj lastniku. — Za prvenstvo. V Rečici v Savinjski dolini je veljal kmečki sin Matevž Rojinc za najmočnejšega fanta. To je nemalo jezilo njego-| vega tovariša Fr. Kremenška, ki je hotel tudi za najmočnejšga veljati. Te dni sta se ta dya tekmeca sprla in Kremenšek je z debelo palico tako obdelal Rojinca po glavi, da mu je poškodoval lobanjo in pretresel možgane. — Smrt krovca. Pri Sv. Urbanu nad PW' jem je padel krovec Franc Hameršak pri P9' sestniku Letniku s strehe več metrov globoko ^ se tako poškodoval, da je čez par ur umrl. — Požigalci zaradi zavarovalnine. Od Ma' lenedelje poročajo: Tukaj je zopet zgorelo S°' spodarsko poslopje posestnice Lucije Grego^ v Moravcih z živino in vsemi spravljenimi delki. Škoda je toliko občutnejša, ker posestnih ni bila zavarovana. Požari so sploh v naši ok0' lici na dnevnem redu. Ne mine teden, da bi $ gorelo zdaj v eni, zdaj v drugi vasi. Zažigar navadno brezvestni posestniki kakim sosedo^ in potem še sebi, da dobe visoke zavarovalni11 in na ta način ne zvalijo suma nase. Čudimo s(l da orožniki ne pridejo požigalcem na sled. . — Nesreča kmetskega delavca. Pri nek^ posestniku v Sobotnieah pri Ljutomeru so ni>*j' tili na parni mlatilni stroj. Pri tem je bil zaP°' slen tudi kočar Franc Janžekovič. Prišel ie , rokama v stroj. Obe roki mu je skoro popoln^ ma odtrgalo. Morali so mu jih v bolnišnici odfe zati- . — Hudo plačilo. Te dni je pasel kmečki Mihael Brečko v Slivnici živino. Na paši je dal krave z iglo. Ena krava je vsled tega jala in Brečkota sunila z rogom v levo oko, | tero mu Je vsled tega steklo. J — Vlomi. V eni zadnjih noči sta se v niči izvršila dva drzna vloma. Pri gostilnic^ Stef. Lamperju je bilo vlomljeno v gostiln'® sobo in ukradenega iz nje čez 200 K denajM Pri trgovcu Francu Senici so tatovi v trg°' vlomili blagajno in ukradli iz nje 730 K ae y rja. Sumijo, da je tatvine izvršila kaka oTfyj nizirana tatinska tolpa. — V noči od čet Samo pri tvrdki *o 3 'M O a o M V) o V 3 o t— c« pr o N I—!• *d >■* o c o Cenik zastonj in poštnine prosto. na petek so neznani zlikovci vlomili v poslopje Ce/jske okrožne sodnije. Odprli so več sob in m>z ter odnesli nekaj kron denarja. Čudimo se. da se je vlom izvršil pred nosom celjskega j^agistrata, na katerem ima sedež celjska po-Jjcija, brez da bi se bilo tatove pri njihovem delu zasačilo. ~ Obsojena natakarica. Celjsko okrožno sodišče je obsodilo natakarico Amalijo Arlič, Službujočo v Slovenjem gradcu v Narodnem ^mu na dva meseca težke ječe, ker je ukradla nekemu kmečkemu fantu, s katerim se je v Gostilni sprijaznila, 320 K. Koroško. j7. ~~ Požar pri Trgu. Ob 4. zjutraj v sredo je Otrl - °£eni na posestvu Schmidovem. Vs« • Se s'lno llitr0 širil in je uničil hišo z se ^,gospodarskilni poslopji. Pr gašenju sta težko poškodovala dva gasilca. Kako je *>enJ nastal, še ni znano. S koroškega živinskega trga. Pri zadnjem živinskem sejmu v Št. Vidu ob Glini je . o prignane na semenj izredno veliko ži-£we. Cene so bile sledeče: Voli po 100 [|o 104 krone in krave po 88 do 90 kron za 100 Kilogramov žive teže. ti • iT Toča- V začetku tedna je divjala v oko-Rojane strahovita nevihta z viharjem. Po «ratkem presledku je začela padati toča, ki je napravila velikansko škodo. Vsi pridelki, ki so dr . jU- so Popolnoma uničeni. Tudi sadno i».®Vje j® skoro popolnoma uničeno. Letošnja obljubljala, da bo ena najboljših, je Skoro popolnoma uničena. Goriško. I Električna razsvetljava v Kobaridu. Ko-«hd dobi električno razsvetljavo dne l no-»tvom\^Lva elektrarna, ki se gradi pod vod- 130 že ko'1' vem » i?0**"? .S"T<- Stefan Markič iz Avho-od hnip> • Vra*a* domov peš iz Kanala. Utrujen ma Jn' Počival na mostu, ne daleč od do-ipf' Vo^’ kl je že zelo star in ki je služil v Italiji a ‘po- m 1849. pod Radeckijem, je na mostu zaspal in padel v spanju tri metre globoko v 'Potok. Ponesrečenca so našli otroci, ki so se Vračali iz šole. Starca so prenesli še živega do-**iov, kjer je v kratkem umrl. . -- Krivo pričanje. Pred časom se je vr- “'•a pred okrajno sodnijo v Tolminu razprava g>radi žaljenja časti proti Ignaciju Seljaku s j onikev; tožil je Ivan Rutar. Seljak je bil ob-2en pa je vložil vzklic in navedel za pričo vojo 141etno služkinjo Marijo Hvalo. Pri raz-dn ^ *bil °Pr°ščen. Ali na to se je dognalo, g Je bilo pričevanje 141etne Marije Hvale n,™.0 ,da jo je napeljal h krivemu priče- |p i m e'iak- Pred okrožno sodnijo v Gorici J5 otl Seljak obsojen na 3 mesece težke ječe Postom, Marija Hvala pa na 5 dni zapora, ir ga umoril. Janez Pirh, 68 let star, »itaf Fran™ To>minu, je služil pri posestma hlapca Po yalant,u v Bodeščah pri Bledu Pirh živino na s°sP°darievem naročilu je gnal Čega bika T» J ’ med drUKimi tudi dorna' Po celem napadel bik ter z rogmi na mesT i? m *ako obdelaval, da je revež V trrn/n Šele zvečer so ga našli ljudje L nem stanju in ga prenesli v mrtvašnico. Trst. ,1.,, Tarifna konferenca. Zastopniki pomor-m prometnih družb se sestanejo h konferenci, L Kateri se bodo določili novi tarifi za Ja-«ransko-nemski promet. — Trgovec — osuniljen zločinstva. V Trstu ar,etirah' kakor smo že svoječasno Poročaj, tržaškega trgovca Elijo Coena, ki je «aje vrgel svojo služkinjo Josipino Vulčevo Uo- j1-, v petem nadstr(>pju na cesto, ker ni “Sodila njegovim osebnim zahtevam. Vulčeva vsled poškodb v bolnišnici umrla, pred smrtjo •"j* je izpovedala, da jo je gospodar vrgel skozi Kno_ preiskava je dognala veliko sumljivega s trgovcu gospodarju, zaslišanih je bilo do p,. nad 40 prič, ki so zelo obtežilno pričale °ti nasilnemu trgovcu. Coen, ki ima baje na Vr? ”ek' drug zločin, glede katerega se tudi e Preiskave, pride pred porotno sodišče. jTlei.' .■Zaplenjen kokain. Na avstrijsko-laški Kostvfn ^ku so Prijeli obmejni stražniki neko kain d r.egIjev0» ki ic imela v svojem vozu ko-Zavitu okazala je 67 zavitkov kokaina, ostale Koka -Pa -So pod na^’t;ki njene obleke. Butn iz Milana in namenjen za tvrdko 11 v Trstu. fazs^l, Nesreča pri razstreljevanju. Povodom je prilil ,e neke skale v ladjedelnici Danubius Prod i ve,ika ska^a na delavsko kočo. Skala r*a streho in padla na delavca Samso in mu zdrobila prsi. Smrtno ranjenega delavca so odpeljli v bolnišnico. — Neznan samomorilec. V Skorklji so našli pred neko vilo ustreljenega v usta neznanega približno 30 let starega moža. Zdravnik je konstatiral, da je samomorilec takoj po strelu obležal mrtev. Dosedaj še niso dognali kdo je samomorilec. — Nesreča na cesti. Delavca 471etnega M. Kalupko je povozil na cesti Teza neznan voznik in ga smrtno nevarno poškodoval. Nesrečo je povzročila neprevidna vožnja. Kalupko so odpeljali v brezupnem stanju v bolnišnico, neznani voznik pa je pustil voz s konji na cesti in pobegnil. — Mlad vlomilec, V Trstu so aretirali 14-letnega Alojzija Kavčiča iz Gorice. Fant se je skril zvečer v neko dvorišče na ulici Farneto in skušal ponoči vlomiti v trgovino, kar se mu pa ni posrečilo. Kavčič je pobegnil od doma že pred 4 tedni in se potepal po Trstu. Vestnik organizacij. Odbor krakovsko trnovske podružnice »Vzajemnosti" ima v sredo 28. t. m. ob 8. zvečer v društvenih lokalih v Šelenburgovi ulici važno sejo. Na sejo se vabijo tudi vsi društveniki, ki so zanimajo za društveni razvoj. Seja pevskega odbora »Vzajemnosti" je v sredo zvečer ob 8. v društvenih prostorih. Odborniki naj pridejo zanesljivo. Iledne va]e pevske podružnice „ Vzajemnosti" so vsak torek in četrtek ob 8. zvečer v društvenih prostorih, Šelenburgova ulica 6, II. nadstr. Pevci naj sc redno udeležujejo pevskih vaj, ker imamo na programu več novih pesmi. Novi pevci dobro došli! Zadnje vesti. OBČINSKI SVET V GRADIŠKI RAZPUŠČEN Gradiška, 26. avgusta. V soboto je izročilo okrajno glavarstvo županu dekret, da se občinski svet razpušča. Najbrže bo postavljen upravni odsek. Razpust je posledica razsodbe upravnega sodišča, ki je izjavilo, da je sedanji klerikalni zastop neveljaven in da so veljavne volitve iz leta 1911., ki so za liberalno stranko ugodno končale. BERCHTOLD V RUMUNIJI. Bukarešt, 27. avgusta. Ministrski predsednik Majorescu je priredil na čast grofu Berch-toldu predvčerajšnjem slavnostno pojedino. Zvečer se je Berchtold vrnil v Sinajo, da nastopi povratek. NEZGODE PRI MANEVRIH. Lvov, 26. avgusta. Tukajšnji listi poročajo, da je utonila kavalerijska patrulja broječa 12 mož in enega lajtnanta v reki San. Bje je utonilo tudi vseh 13 konj. — Iz Lecajske pa poročajo o drugi nezgodi: kavalerijska patrulja obstoječa iz stražmojstra in pet vojakov je zašla v močvirje, vojaki in konji so utonili. Dunaj, 27. avgusta. Telegrafični korespondenčni biro dementira vse vesti o nezgodah pri manevrih v Galiciji. Ogrska. Tlsza blazni. Budimpešta, 27, avgusta. V NagysaIonti je imel Tisza v nedeljo zvečer shod svojih vo-lilcev. Dejal je, da se more vladni stranki očitati edino to, ker tako dolgo ni izpolnila svoje dolžnosti, da napravi parlament zopet delaven. Na banketu je Tisza izjavil, da so sovražniki parlamentarizma prisilili vlado do takega postopanja!!!) Upa pa, da se bo neprenehoma množilo število tistih, ki hočejo uveljaviti narodno voljo (!!?) in bodo s tem povečali moč (?) in ugled (!?) ogrskega parlamenta. (Be-čarski grof je ali brezmejno nesramen ali pa blazni!) Opozicionalni shodi. Budimpešta, 27. avgusta. Opozicija je imela v nedeljo več ljudskih shodov. V Galanthi je izjavil grof Karolyi, da bo opozicija z najostrejšimi sredstvi nastopila proti nasilstvom, če se bodo v jeseni nadaljevala. Grof Batthyanyi je izjavil za njim, da se mora uvesti splošna, enaka in tajna volilna pravica. Vlada ne bo imela dovolj žandarmov in vojakov, da uduši boj, ki bo izbruhnil. Nadalje zahteva opozicija, da se brambni zakon izboljša z zakonom, ki se sklene pc /csnvčno ustavni poti. MESTO GORI. Vas, (Ogrsko) 27. avgusta. Včeraj ob 9. zvečer je izbruhnil v hotelu »pri ogrskem kralju« na doslej še nepojasnjen način požar, ki ga j_e silen vihar naglo razširil. Doslej je zgorelo že štirideset do petdeset hiš. Pri gašenju je prišel ob življenje 161eten deček. BOLEZEN NEMŠKEGA CESARJA. Berlin, 27. avgusta. Nemški cesar Viljem je te dni zbolel. Otekel mu je vrat, tresla ga je mrzlica. Včeraj ponoči pa se mu je obrnilo že toliko na bolje, da je zapustil postelj. TURČIJA. Novi ministri. Carigrad, 26. avgusta. Senator Halim bej je bil imenovan za justičnega ministra, Damiš bej za notranjega ministra, Arlstidi paša za poštnega ministra. Ministrstvo je zdaj popolno. Ministri evkofov, notranjih zadev, mornarice, justice in pošte so bivši pristaši komiteja in zastopajo smer Hilml paše. Skupina Kiamil paše obsega islamskega šejka, vnanjega ministra, finančnega, trgovinskega in naučnega. Demislja. Carigrad, 27. avgusta. Krožijo vesti, da je podal trgovinski minister Rešid paša demi-sijo. Albanija. Klanje Srbov? Belgrad, 26. avgusta. Včerajšnji listi priobčujejo ponoči od meje došlo poluradno vest, da so Albanci v Sjenlci in Bjelopolju uprizorili med Srbi klanje in umorili tudi Kajmakama Popoviča. Srbske družine beže na srbsko mejo. Vest je povzročila med Drebivalstvom veliko razburjenje. Albanci se vračajo. Carigrad, 27. avgusta. V okraju Proineti janinskega vilajeta zbrani Arabci se vračajo v svoje vasi. V janinskem vilajetu ni nobene albanske čete več. Boj. Solun, 27. avgusta. Na cesti v Dure so Albanci napadli vojaške oddelke. Zlasti srditi je bil spopad pri Raspolu. Štirideset Albancev je bilo baje ranjenih, izgube vojakov niso znane. Umorjen kajmakam. Carigrad, 26. avgusta. Kakor poročajo, so Albanci umorili kajmakama v Berani. Obsedno stanje. Carigrad, 26. avgusta. Ministrski svet je sklenil, da razglasi nad Kočano obsedno stanje. BOLGARSKO - TURŠKI KONFLIKT. Sofija, 27. avgusta. V nedeljo se je sešla narodna skupščina, navzočih je bilo okolo 500 delegatov. Glavna točka posvetovanja je bilo vprašanje o stanju Btilgarov v Turčiji. Govorniki so zahtevali, naj bulgarska vlada odločno nastopi za boljšo usodo Bulgarov v Makedoniji in okraju Drinopolje. Popoldne je sprejela skupščina resolucijo, s katero poživlja vlado, naj odredi splošno mobilizacijo. Od velevlasti naj zahteva vlada, da naj okroirajo Makedoniji in okraju Drinopolje avtonomijo, na čelo teh pokrajin naj stopi krščanski guverner, ki naj ga izvoli ljudstvo, potrdijo pa velevlasti. Med branjem resolucije so prišli v zbornico odposlanci Makedoncev. Po končani seji so šli poslanci z Makedonci pred spomenik carja osvoboditelja, spremljani od velike množice ljudstva. Gredoč mimo italijanskega poslaništva je množica navdušeno aklamirala poslaništvo. ČRNOGORSKI- TURŠKI KONFLIKT. Demanti. Carigrad, 26. avgusta. Porta oficialno po-toča, da je neresnična vest. da bi bili Črnogorci napadli utrdbo Majovčak Bresavo. Črnogorski poslanik Plamenac je imel zopet razgovor z vnanjim ministrom, po katerem je porta razglasila, da je konflikt poravnan. Črnogorci se pritožujejo. Cetinje, 27. avgusta. Kljub vsem obljubam Turčije turške straže vsa dan streljajo na slehernega Črnogorca, ki se pokaže na meji. Prebivalstvo ne more obdelovati polja. Kritična vest. Carigrad, 27. avgusta. Porta je ukrenila v Cetinju energične korake in pozvala črno goro, da se razoroži. Iz Skoplja. Mitroviče in Novega bazarja so poslali na meio čete. ITALIJANSKO-TURŠKA MIROVNA POGA-GAJANJA. Stališče Tripolltanlje. Carigrad, 27. avgusta. Bivši tripoliški poslanec Nadži je v razgovoru z vnanjim ministrom izjavil, da Tripolitanci ne bodo odobravali miru. ki bi bil nasproten njih interesom. Giolitti konferira. Turin, 27. avgusta. Ministrski predsednik Giolitti je odpotoval v Rim, kjer je imel dolg razgovor z Bertollnljem in Fussinattijein, ki sta zaupnika Italije pri oficialnih mirovnih pogajanjih v Švici. Razgovora se je udeležil tudi glavni tajnik vnanjega ministrstva Bolatti. ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA. Bombardiranje. 2-7- av£usta. Vojno ministrstvo ol II Bensazija, da Turki in Arab- ci ze 15 dni bombardirajo italijansko taborišče pred Demo ter so napravili Italijanom že precejšnjo škodo. DR. SUNYATSEN V PEKINGU Peking, 26. avgusta. Dr. Sunyatsen je prišel v Peking, kjer so ga kar najslovesnejše sprejeli. Mongoli, ki so imeli pred kratkim spopad s kitajskimi četami v Mandžuriji, mirujejo sedaj. Na kabinetni sejisorazpravljali o tem, če ne bi kazalo odposlati večjo četo v Mnogolijo, a so sklenili, da za enkrat zadostujejo mand-žurske čete, ki lahko varujejo ljudstvo pred roparskimi napadi Mongolov. PANAMSKI ZAKON. T Wachington. 26. avgusta. Predsednik j aft je podpisal panamski zakon, ki dovoljuje ameriškim ladjam svoboden prevoz skozi prekop. Taft je dodal zakonu spomenico, v kateri zatrjuje, da vlada § tem zakonom noče kršiti katerekoli pogodbe. VVachlngton, 26. avgusta. Reprezentant-ski zbornici je bil predložen zakon, ki preklicuje odredbo o svobodnem prevozu ameriških ladij skozi panamski prekod. Zakon ima na-men preprečiti mednarodne zmešnjave. — Članom Delavske tiskovne družbe v vednost! Opozarjali smo že večkrat vse člane, da dopošljejo svoje pole. (pravila z izkazom deleža) na naslov »Del. tisk. družbe«, ker do-sle smo jih prejeli komaj 10%. Opozarjamo zadnjič z današnjim vse, ki do 15. sept. 1912 ne dopošljejo pravil, bomo smatrali, da ne re-flektirajo na obveznice. Odbor. Novice. * Korumpirana razredna justlca. Študent Kurt Knipping je prišel na pustni pondeljek z nekaterimi tovariši v Koln in priredil v hotelu pijačevanje. Ponoči ob 3. uri je stal pred hotelom, ko je prišla mimo prostitutka. Nagovoril jo jo in se peljal z njo v stanovanje. Ko je prišel v drugo nadstropje, je ugasnil mladi mož luč in utaknil ključ v žep. Prostitutka je zahtevala ključ nazaj, študent pa je potegnil nož in jo zabodel. Dekle je pobegnilo, pri čemer je prevrnila stole in mize, ter je klicala na pomoč. Hrup je privabil žensko, ki je stanovala v drugem nadstropju; zahtevala je, da malopridnik zapusti hišo. Študent pa je zamahnil proti njej z no- žem in jo zabodel v stegno; ranil jo je tako težko, da je morala ostati tri tedne v zdravniški oskrbi. Medtem je neka ženska v hišo privedla stražnika, ki je odvedel nasilnika. Prejšnji torek je stal študent pred kazenskim sodiščem v Kolnu. Izpovedal je, da se vsega dogodka mč več ne spominja. Ker je bil pijan do nezavesti. Na vprašanje sta iziavili obedve prostitutki, da je bil Knipping nekoliko pijan, ker je bil ob vožnji obedve nogi molel iz voza. Stražnik Rosen je smatral obtoženca za popolnoma pijanega. Policijski komisar Rausch je izjavil, da obtoženec ni bil do nezavesti pijan. Sodni asistent Bo-rent je bil tudi slučajno naletel tisto noč pred vrati hotela na Knippinga, ki je bil popolnoma pijan m ga je topo gledal. Univerzijski profesor dn Hiibner je po sodnem naročilu preiskal obtoženca. Kot izvedenec je izpovedal, da je obtoženec dedno obremenjen, ker je njegova mati trpela na napadih migrene (!), ter da se nagiba k depresiji. Njegovo hranjenje je slabo. Državni pravdnik je izvajal, da je obtoženec zabodel ena osebo z nožem drugi pa je pretil. Izvedenec pa je izpovedal, da zelo verjetno govore za obtoženca .predpogoji § 51, zato se mora smatrati, da je ravnal pod pritiskom, ki je omejeval njegovo svobodno voljo. Zategadelj predlaga on, državni pravdnik, da se obtoženec oprosti! Zagovornik se je seveda pridružil tem izvajanjem, tudi sodišče se je postavilo na to stališče, oprostilo je obtoženca in naložilo stroške državni blagajni. I a obravnava obenem z razsodbo je drastičen dokument sedanje razredne justice. Kako ljubeznipolno se je vse trudilo za ubogega študenta, nedolžnega kakor mlado jagnje! Celo profesor z univerze je stopil z globoko učenostjo v boj, da pokaže, kako je študent dedno obremenjen, ker je njegova mati trpela — na napadih migrene. V rudarskem okrožju pa so matere z dojenci na mesece zaprli v ječe, če so v razburjenosti zaklicale za stavkokazi »fej«. Tu pa so oprostili junaka z nožem, ki se baha še s svojo vzgojo in izobrazbo, vrhutega pa nalože državni blagajni Še več sto kron stroškov. In še malo časa, pa bo sedel študent sam v sodni dvorani in bo predlagal ali pa izrekal »eksemplarične« kazni nad proletarskimi obtoženci, ogosto se izrekajo najneumljivejše sodbe, kakor v tem slučaju, samo da se obtoženca ne pokvari »karijera«. Naj le oproščajo take ljudi, ljudstvo pa je drugačnega mnenja. Ljudstvo pa sodi, da je skrajen ničvrednež, ki se loti slabotne ženske, potem ko mu je bila dovolj dobra za zadovoljitev njegovega spolnega nagona. * Zloraba alkohola v Indiji. Od nekdaj so bili prebivalci Srednje Indije trezni ljudje. Sicer nam kaže v njihovih starih svetih spisih. Rig-vedah, ki lahko gledajo na veličastno starost pet do šest tisočletij, neka pesem Indro, >,kralja bogov«, pijanega, in imenitniki na dvoru so se udajaii razuzdanemu pijančevanju, diasi jim je bil islam prepovedal opojne pijače; ampak velika množica ljudstva se ni udeleževala pijančevanja. Sele vpliv Evropejcev je povzročil preobrat na slabo stran. Zlasti premožni raz-red; ten domačinov ter učeči, se mladi Indijci, ki so iskali ysekako dvomljivo čast v doslednem posnemanju angleških študentov, so se najpreje in najtemeljiteje naučili pijančevanja. Angleži imajo seveda vse razloge, da protezirajo uživanje alkohola v Indiji; ker jim prinašajo davki na opojne pijače sijajne dohodke. V peterorečju so znašali dohodki v proračunskem letu 1900/1901 nad poltretji miljon, čez tri leta že tri miljone in dve leti pozneje celo štiri in četrt miljona. Dohodki indijske vlade iz davka na alkohol so danes štiiikrat tako veliki kakor leta 1875. Pijančevanje torej silno narašča; žal, da se navajajo tega zla tudi delavski sloji. Preiskava je dognala, da delavci v Bombaju več izdajo za alkoholne pijače ka-k?r za hrano in stanovanje. Zdi se, kakor bi bili Indijci vsled »kulturnega napredka«, ki jim ga prinašajo Angleži, obsojeni na degeneracijo kar se je opažalo že pri raznih ljudstvih, ki jim kapitalistično-imperialistična osvojevalna s ? ast vcepila navade, ki polože marsikako zdravo ljudstvo na postelj izumiranja. Kazen za miljone. Iz novega Jorka jx>ro-čajo o silnem strahu najbogat^jšega moža v Ameriki, Rockfellerju, pred italijansko banditsko tolpo »Crna roka«. V nedeljo ponoči so zasačili le 100 metrov od Rockfellerjevega posestva tolpo Italijanov, ki so najbrže hoteli napasti Rockfellerja iz maščevanja, ker je njegov, oskrbnik pretečeni teden odpovedal službo italijanskemu poljedelskemu delavcu. Kmalu nato je dobival Rockfeller grozilna pisma s podpisom »Črna roka« in zato je njegovo posestvo okolo in okolo zastraženo ponoči in podnevi z dobro, oboroženo četo detektivov. Vzlic temu se je posrečilo Italijanom predrti kordon va e« približati posestvu. Ko je straža streljala, so Italijani zbežali. Doslej jih še niso dobili. Rock-fellerjev strah je splošno znan in prav nič čudnega bi ne bilo, ko bi si bil ves napad izmislil prebrisan detektiv, da pokaže kako neobhodno potrebni da so. Pretečeno leto je bil na Rock-fellerjevem posestvu pripravljen napoljnjen zrakoplov, da bi lahko zbežal ob najmanjši nevarnosti. Torej zvrhan kup miljonov m še pogoj za brezskrbno življenje. * Iznajdba ogrskega Inženirja Bergerja. Ameriški mornariški urad je kupil iznajdbo bu-dimpeštanskega inženirja Bergerja. Iznajdba omogočuje brzojavni promet podmorskih čolnov pod vodo. * Blagoslov militarizma. Čevljarski mojster Karl Dreher opisuje v »Ulmer Volksbote«, kako se je godilo njegovemu sinu med bolezni-J° v°jašn*fi in da je umrl vsled tega, ker je dosla bolniška pomoč prepozno. Oče umrlega vojaka piše dobesedno: »Moj sin služi od jeseni leta 1911 kot grenadir pri 5. kompaniji regimenta 123. v Ulmu. Letos 11. junija je prišel sin ves bolan domov na dopust. Zelo in pogosto je bruhal in ni mogel uživati nobene hrane. Ker je postajala bolezen vedno opasnejša, sem poklical 12. junija okrajnega zdravnika, ki je kon-štatiral pri sinu zelo nevaren želodčni katar in silen glavobol, zaukazal ie, da mora ostati sin ves čas svojega dopusta (do 17. junija) v poste- Iji. Ker je bila bolezen res nevarna, sem poslal 15, junija prošnjo na poveljništvo, ki je imela pečat občine Neufra, ter 'sem tudi priložil zdravniško izpričevalo. Prošnja se je glasila takole: »Moj sin, grenadir Dreher, od 5. kompanije, sedaj na dopustu, je občutil takoj po odhodu težke bolečine v želodcu in v glavi, ki do danes še niso nič ponehale, čeprav je ves čas ležal v postelji. Zato si usojam najvdanejše prositi poveljništvo, naj podaljša dopust mojemu sinu če le mogoče za nekaj dni, ker v svojem sedanjem stanju nikakor ne more opravljati službe in nujno potrebuje odpočitka.« Odgovor na to prošnjo le prišel brzojavno na mojega sina: >SIužbo takoj nastopiti. I. V.: D.., lajtnant.« Ves bolan in ves slab se je odpeljal sin v Ulm, kjer ga je v vojašnici sprejel narednik M .. s psovkami in grožnjami: »Tri dni zapora boš dobil, če nisi. res bolan; pri svoji kompaniji ne maram bolnih, ali zdrav, ali pa mrtev.« Čez nekaj dni dobim od sina pismo: »V torek, 18. julija sem se javil, da sem bolan. Oddali so me / bolniško sobo, kjer sem že štiri dni. Ves čas nisem še prav nič jedel. Ako ne bo v nekaj dneh bolje, me bodo prepeljali v lazaret. Od 20. do 21. junija opoldne nisem smel zavžiti najmanje stvari. Sama kost in koža me je. Včeraj sem >ruhal ves dan, prišlo ni drugega od mene, ka-.No ali se boš kaj kmalu spljuval?« Ves ta opis sem napravil po sinovih pismih in po njegovih zadnjih ustnih poročilih, ki sem jih slišal od njega" zvečer pred drugo operacijo, o kateri bom takoj poročal. Po zapiskih, katere sem sam pogledal, je tehtal moj sin, ko je vstopil v vojaško službo 74 kilogramov, medtem ko je v lazaretu tehtal le še 54 kilogramov. V kratkih dneh nepravega ravnanja je shujšal za 20 kilogramov. V petek, 19. julija, sem dobil iz lazareta brzojavko: »Sin ima oteklino na spodnjem delu telesa, nevarno obolel, pridite takoj.« Takoj sem odpotoval. Zvečer sem dospel in takrat so izvršili na njem že nevarno operacijo na želodcu. Zdaj so spoznali, da ima moj sin oteklo trebušno žlezo. 25. julija so me zopet pozvali v lazaret. Zdravniki so povedali, da ga hranijo že J4 dni umetno, ker bi moral drugače umreti od lakpte. Zato so ga .26 julija operirali v drugič. 30. julija je pa umrl.« Ko bi imel mladenič pravočasno zdravniško pomoč, bi živel. Tako ga je pa spravila nečloveška sirovost in omejenost njegovih »predstojnikov« v prerani »rob. , . . * Stavkujočl duhovniki. Duhovniki v italijanskem mestu Monte San Giovanni so pričeli stavkati. Oznanjevalci besede božje in nasledniki onega, ki je dejal: »moje kraljestvo ni od tegn sveta,« se sklicujejo na draginjo in zahtevajo povišanje pristojbin za cerkvena opravila na deželi in sicer bi jim morali ljudje plačevati Še enkrat toliko, kakor so plačevali doslej-Kmetje so se uprli, a duhovniki so odgovorih s štrajkom. Kako bi rohneli ti obriti bratci, ce bi zahtevali delavci za 100, procentov povišane mezde, kakor jih zahtevajo oni. * Novo Industrijsko mesto na Francoskem. Iz Touloria poročajo, da je neka družba nakupila ogromno zemljišče med St. Tropezem in St. Maximom, kjer bo zgradila novo industrijsko mesto. Družba bo izdelovala torpede, podmorske čolne in povodna letala. S 1. oktobrom prično delo. Najprej bo družba delala le s 500 delavci, v treh letih pa hoče povišati to število na 5000. * Mlada zločinka. Pri sodišču za mladoletne zločince v Draždanih je bila v torek obsojena 131ctna učenka Marta Tietze v enoletni zapor. Deklica je izvršila dvanajst težkih vlomov. Njena mati, ki je nepoboljšljiva pijanka, je bila obsojena zaradi prikrivanja na poldrugo leto prisilnega dela. * jubilej dežnika. Pred dvesto leti, 12. avgusta 1712, je bil rojen Jonas Hanway, ki je prvi hodil po londonskih cestah z razpetim dežnikom. Sicer je zapisano v stari kroniki mesta Kostnice, da je že pred 500 leti, ob času cerkvenega zbora, rabil papež Ivan XXIII. dežnik, ki je bil pa tako velik, da ga je moral nositi poseben služabnik. Jonas Hanway pa je bil prvi, ki se je pokazal z nekoliko priročnejšim dežnikom. In tudi pogumen je bil Jonas Hanway! V onih časih je bilo nemožato, ščititi se proti dežju. Tudi Jonasu se ni prav dobro godilo, ko je korakal z dežnikom v roki po londonskih cestah. Njegov dežnik je tehtal približno 10 fun-tov, je imel krepka rebra iz ribjih kosti, med katerimi se je raztezalo z oljem nasičeno blago. Jonasov aparat torej ni bil našim dežnikom kaj preveč podoben, ali Jonas ga je le nosil, ne zmeneč se za psovke, ki so od vseh strani letele nanj. Polagoma je dobil tudi nekaj pristašev in po njegovi smrti se je razširil dežnik najprej po Angleškem in Francoskem in pozneje še po ostalih državah. Leta 1780. so na Angleškem podelili prvi patent za neko pripravo, S katero so držali dežnike. * Mesto telefonov. V glavnem mestu Šve-dije, v Stockholmu, ni nič manj kakor 76.848 telefoničnih aparatov v rabi. Na štiri prebivalce je prišel en aparat; v Novem Jorku pride na vsakih 17 prebivalcev en telefon, v Londonu na 20, v Berlinu na 21, v Parizu na 36, v Kristjanih na 5 in v Kodanju na 8. Da je telefon v skandinavskih deželah tako razširjen, je zasluga privatnih telefonskih družb, ki močno konkurirajo z dražvnJr,-, telefonom. »Splošna telefonska družba« postavi vsakemu naročniku aparat brezplačno. Njena najnovejša upeljava je telefon za prodajalke na trgu. Delavsko gibanje. = Svinčeva odredba. Ministrska odredba ki sta jo izdala trgovski minister in minister za notranje stvari lani dne 23. avgusta glede na varstvo grafičnega delavstva stopi v četrtek 29. t. m. v svojo popolno veljavo. Odredba je naperjena proti zastrupljanju s svincem v tiskarskih in kamenotiskarskih in sorodnih obratih in je stopila za nova podjetja takoj za taka pa, ki so se selila, ob času selitve v veljavo, za vse druge obrate pa po preteku enega leta. Odredba poseza precej globoko v delavsko varstvo in predpisuje podrobnosti glede na delavnice, svetlobo, zračenje, snago prostornost, varstvo žena in mladostnih delavcev pod 16 leti, zavarovanje strojev, zdravstvo in kazni. Želeti je, da bi se prizadeti delavci in delavke in-teresirali tudi zato, da se ta odredba resnično izvede v raznih »svetiščih črne umetnosti«. Ta odredba je nekako dopolnilo zakonu z dne T, aprila 1909, s katerim se prepoveduje v pleskarski, loščarski in slikarski obrti običajna malomarnost pri ravnanju z barvami in snovmi, ki vsebujejo strupene svinčene primesi. Pri načrtu sta sodelovala tudi Zveza tiskarskih pomočnikov v Avstriji in delavski svet. = Četrto zvezno zborovanje »Unije« avstrijskih rudarjev bo od 21. do 23., eventualno 24. oktobra 1912 na Dunaju. Procizoričen dnevni red obsega šest točk. = Meščansko In proletarsko žensko gibanje. V nekaterih deželah je obstojalo močno meščansko žensko gibanje, še preden se je bilo ojačilo proletarsko žensko gibanje. V teh deželah je iskalo proletarsko žensko gibanje ob svojih prvih početkih zaslombe v meščanskih ženskih društvih. Ta pojav smo opazili v severnih deželah in v Švici. Švicarske so-družice^ so tupatam delale skupno z meščanskimi ženami. Sedaj pa, ko se društva švicarskih delavk vedno bolj jačijo in so se izrekla, da priznavajo socializem in da pristopijo k socialno demokratični stranki, je bila naravna posledica, da se je sprejel na zadnji konferenci društev delavk predlog; ki prepoveduje socialnodemokratičnim društvom članstvo pri vseh drugih ženskih društvih. To ima za posledico, da društva delavk ne morejo biti več člani zveze vseh švicarskih ženskih društev. To ločitev je gotovo treba z največjim veseljem pozdraviti, ker je v korist proletarskemu gibanju in ker bo propaganda in vzgoja med ženami z načelno jasnostjo le pridobila. J i SiUepi so pa tudi dokaz, kaioo lepe uspel.c so dosegle naše švicarske sodrtižice in da s svojo močjo vedno bolj služijo'internacionali. ■ = Nov član internacionale; Čile, ki se razteza čez 4200 kilometrov ozemlja ob zapadni obali Juž. Amerike, ima poleg sijajno razvitega poljedelstva tudi znatne rudnike za salpeter in baker, plavže in živahen pristaniški promet. Razredni boj je zelo oster. Pretečeno leto je bilo v čile deset velikih stavk, od katerih se je le ena ponesrečila. Največja stavka je bila v Punto Arenas, pristaniškem mestu na skrajnem jugu. ki je trajala osem dni'in' prinesla delavcem popolno zmago. Delavstvo, ki je- doslej hodilo z demokratičnim meščanstvom, se je pred kratkim konstituiralof 1 kfet socialistična stranka. V Ikvikve, fiajvažnejšehV pristaniškem mestu na severu, je izdelala demokratična stranka pod vodstvom bivšega poslanca Recabarre-na, ki je stavec, socialističen progrdm. Delavci pokrajine Tarapaka so se že pridružili najndaj-Ši strnaki internacionale. ; hrabri in pogumni, ne morete nam škodovati. Zapomnite si, vsi brezpametniki. ta razloček med vašimi in našimi možmi! Vaši spe na peščenih okopih in naše svinčenke žvižgajo od vseh strani nad njimi; naši pa, oboroženi z dobrimi puškami, iščejo vaše in jih napadajo od vseh strani — podnevi in ponoči. Podpisani: Oficir Haymed efendi. Iloms, 12. avgusta.« Nekoliko bahavosti in prešernosti je v tem originalnem odgovoru, vendar najbrže bolje izraža mišljenje in čutenje bojujočih se Arabcev inTurkov, kaor poročila italijanskega meščanskega časopisja, ki neprenehoma piše, da so se Arabci naveličali vojne. Samozavestni Arabci, Italijansko poveljstvo v Homsu nabija tisoč metrov daleč od utrdb na zidovju neke hiše lepake z razglasi in dekreti, • ki jih hoče dati Arabcem na znanje. Ponoči Zapuste italijanski vojaki hišo in Arabci ih Turki pridejo ter bero. časi pa tudi odgovore na vsebino lepakov, kakor se je zgodilo pred kratkim, ko je general Ganeva Arabcem v razglasu zapretil. da jim konfiscira imetje, če ne zhpuste do določenega roka turškega taborišča. Drugi dan je bil na ozidju nalepljen odgovor Arabcev, ki ga prinaša tudi milanski »Corrierre della Sera«. Glasi se: »Na poveljnika italijanskih čet in na naše brate, ki kršijo naše zakone. Božje prokletstvo nad vas vse! Našli smo vaše pisanje, sporočili smo ga našim poveljnikom in poglavarjem, ki so ga brali in so razumeli njega vsebino. Toda poglavarji pravijo, da te trditve ne morejo biti resnične, ker vsi tripolitanski prebivalci soglašajo v eni sami ideji: slediti hočejo svojim poglavarjem in poveljnikom. Med nami ni ne tež-koč in nesporazumljenj, niti se ne bo kdo izmed nas uklonil nevernikom. Ne olepšavajte preveč svojih besed! Ali merda mislite, da smo taki strahopetci in da bomo imeli pred vami strah? Danes smo složni in zaupamo na božjo pomoč. Ne rabimo vašega zaupanja, ne vašega orodja, ne vaših živali, ne vaše dežele, ne vaših hiš. Mi samo čutimo potrebo, ki jo hočemo: uničenje vaših čet, razru-šenje vaših hiš in uničenje vaših mož! Mi vsi, mi mohamedani, ne rabimo ničesar od vas. Naš gospod, sultan, ki naj ga ohrani Bog in ga napravi mogočnega, nam je poslal ž:vi! v tako bogati meri, da jih ne moremo sešteti in stehtati. Naši možje imajo dovolj mesa in olja, vsak dobi dve liri na teden inx dvanajst lir mesečno. Naše živali se hranijo z ječmenom. Mi vsi, mi mohamedani, se bojujemo za svojo vero in za rešitev svoje domovine, in nič nimamo boljšega od tega. Ge ste tudi zasedli kos naše dežele — ne boste dolgo ostali na njej. Počakajmo še malo in potem bomo prišli, če hoče Bog, mi možje od vseh strani, in razentega bodo prišli topovi z vso močjo, potem vas bomo napadli z desne in z leve, dokler vas popolnoma ne uničimo. Vaši govori in vaše besede so kakor go-. vorjenje mezgov in oslov. Mi mohamedani smo Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteh'ka Tiskarna« v Ljubljani. \ Dr.Demšar | ne ordinira do 8. septembra t. Kavarna se proda v Ljubljani iz proste roke. Pisma je pošiljati pod šifro »kavarna" poštno ležeče Ljubljana I. NafnoveJ&e! Nafnovef&e! Maksim Gorkij — Mati“.= Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi .Zarje" v Ljubljani, ki je knjigo založila in;izdala. •a 03 H -m M 'So 03 C +-> •i—a JV 'bb o Oh w\ "d o £ ČP d to Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasol Silos pred vhodom v prosto luko Moze, ulica Miramar 1. Beden, ulica Madonnina št. 2. Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boo: cacio št. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Ca*; serma). Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, liiva Grumola št. 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan. Benussi, Gretta. Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. ! Artuš, Belvedere 57. Sekovar, Piazza Caserma. ;.Vr' r?; v-. i S 'si r. z. z o. z. I se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri :: Ljubljani. :: i Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča dela. :: t* • t Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno v najkrajšem :: času. „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin v naslednjih tobakarnah: Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta 'ivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Jubič, Miklošičeva cesta. >enk, Resljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulica." Remžgar, Zelena jama. fvetek, Zaloška cesta, ešark, Selenburgova ulica. Suhadolc Anton, Želena jama 60. Dolenec, Prešernova ulica Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik. dovska ulica. Wisiak, Gospodska ulica. Kleinsteln, Jurčičev trg. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulioa. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg. Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glinoe. Jezeršek, Zaloška cesta.