Leto LXV Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v petek, dne 22. januarja 1937 Stev. 17 a Cena 1.50 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/IH SEO VEJSEC_ jeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 --Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Praiin-Duiinj 24.797 V Ženevi Troje usodnih vprašanj Zopet se je Svet Zveze narodov z.bral k rednemu zimskemu zasedanju. Odločujoči državniki Evrope so že v Ženevi ali pridejo tja še danes. Morda je ime Zveze narodov izgubilo nu zvoku, odkar je abesinski spor pokazal, kako nežna in slabotna je ta ustanova, kadar je treba kak mali narod braniti pred objostnimi namerami velikih, ali odkar so dogodki v Španiji dokazali, da ta ustanova popolnoma odpove, če velesile, ki so njene članice, mislijo, da smejo delati po svoji glavi, čeravno pakt dru- fače govori. Toda zbor vodilnih državnikov ivrope, ki prihajajo na sestanok Sveta v Ženevo, je še vedno dogodek, ki ne gleda na moč ali slabost ZN kot takšne, zahteva vso našo pozornost. Na drugi strani pa moramo ugotoviti, da se tudi ugled Zveze narodov počasi zopet dviga, posebno odkar se je Anglija slovesno izrekla, da bo vstrajala ob njej in ji služila — kar je morda pri vsem najbolj odločilno — s svojo vedno močnejšo oboroženo silo. Saj je bil poglavitni vzrok vseh ponižanj, ki jih je ženevska ustanova utrpelo, prepričanje raznih motilcev mednarodnega reda, da Anglija ne razpolaga z dovolj no oboroženo silo, ki bi dala zanesljiv poudarek njeni zunanji politiki. Na dnevnem redu ženevskega zborovanja so uradno samo tri točke in sicer vprašanje san-džaka Alexandrette, ki je povzročilo nesoglasje med Francijo in Turčijo, nadalje vprašanje Gdanskega, ki tvori razbolelo rano v odnošajih med Poljsko in Nemčijo, ter končno vprašanje sirovin za industrijo, s katerim se Nemčija z veliko silo zaganja v mednarodno življenje. Na dnevnem redu Španije sicer ni najti, toda sestanka državnikov v Ženevi si skoraj ne moremo predstavljati. dR ne bi španska državl janska vojna, ki pretresa sedaj vso Evropo in že tudi druge kontinente, ne odmevala skozi vse tisoče oken nove palače Zveze narodov, v kateri bo 7Jx>roval Svet. , Sandžak Alexandrette je silno razburil jiod-ročje bližnjega vzhoda. Turško časopisje je napisalo mnogo neljubega na naslov Francije, kjer pa je tisk bolj obzirno odgovarjal. Vsa prizadevanja, da bi obe vladi, turška in francoska, prišli do kakšne sporazumne rešitve svojega spora brez vmešavanja Zveze narodov, so se izjalovila. Tudi sijajni izhod, ki se ga Zveza narodov pri nastalih sporih rada poslužuje, da namreč na lice mesta pošlje veččlansko komisijo, ki si razmere dolgo časa ogleduje in svoje poročilo vpošljc. ko se je posrečilo spor 7л kulisami že rešiti, topot ni koristil. Komisija ie šla v Alexandrette, а je majhno deželico hitro prehodila na vise strani ter more sedaj po pravilniku poročati o svojih izsledkih Med tem ko Francozi upajo, da bodo te dni prodrli s svojim kompromisnim predlogom in spor končali na ljubeznjiv način tako, da sandžak Alexandrette ostane pri njihovi Siriji, Turkom pn se obljubi manjšinska samouprava, so zastopniki Turčije mnogo bolj molčeči in ne prorokujejo srečnega izida. Ni čuda, saj prihaja Ruždi Aras naravnost od posveta turškega generalnega štaba, ki mu je predsedoval sam Kemal Ataturk v neposredni bližini meje spornega ozemlja. Tudi gdansko vprašan,jen je boleče. Gdansk je samostojno mesto pod nadzorstvom Zveze narodov, а po prebivalstvu izključno nemško, če izvazamemo okrog 35.000 Poljakov, ki prebivajo v njegovih mejah. Nemci pa so po veliki večini hitlerjanskega prepričanja in bi radi uvedli tudi v Gdansku isti režim, ki vlada v Nemčiji. Zastopnik Zveze narodov pa sc temu upira in hoče na vsak način preprečiti, da bi narodni socialisti pohodili opozicijonalne stranke, katoliško stranko in socialistično. Narodni socialisti so zagnali škandalozno propagando proti komisarju Zveze narodov, tako da se je moral umakniti. Sedaj pa stoji Svet pred nalogo, da se odloči, ali bo branil politiko svojega komisarja in statut, ki je bil sprejet v mirovnih pogodbah, ali pa se bo uklonil kriku narodnih socialistov in prepustil Gdansk njim, da izenačijo režim z onim v hitlerjevski Nemčiji, to se pravi, da si podjarmijo vso ojxizicijo po recqi-tih, ki so jih sprejeli iz nemškega rajha. Ker je Poljska po menarodnih pogodbah na Gdansku najbolj interesirana. ji je Svet, da se izogne neprijetnim sitnostim, poveril nalogo, naj sama predlaga, kako želi, da se gdansko vprašanje reši. Če se ne motimo, je Poljska po dolgih [»svetovanjih z Gdanskim in tudi z Berlinom prišla do zaključka, da je najbolj pametno, da se Zveza narodov ne vtika v notranjepolitične razmere svobodnega mesto, da ga torej prepusti narodnim socialistom, sebi pa pridrži samo to pravico in dolžnost, da brani poljske interese v Gdansku. Bodoči komisar Zveze narodov naj bi potemtakem imel skrbeti samo za to, da Gdansk ne krši obveznosti, ki jih ima do poljske države in do poljske narodne manjšine, ki živi v svobodnem mestu. Tudi to vprašanje bo huda preizkušnja, kajti v najboljšem primeru bo Zveza narodov iz tega spora izšlo zopet le ponižana. Tretjega vprašanja, kako nn novo porazdeliti eirovine, tako da nemška industrija ne bi več trpela pomanjkanja, pa v trm zasedanju ne bodo rešili. Jc mnogo preobsežno in mnogo preveč zamotano z življenjskimi pogoji velikega števila držav, ki se imenujejo lastnike sirovin bodisi doma ali pa v svojih kolonijah. Med vsemi tremi pa je to vprašanje najbolj važno, kajti pri dinamiki nemške države, v knteri prebiva sedaj že domala 70 milijonov ljudi, ki se ne morejo preživljati, če ne bomo mogli delati in svojih izdelkov prodajati, nastalu za vsakega duleč-vidnega državnika nujna izbira med strašno eksplozijo lačno Nemčije in ugoditi njenim upravičenim težnjam nn gosjiodurskem področ-jll. Sedanje zasedanje Sveta se bo bržkone moralo za enkrat omejiti samo na postavitev pn, sebne komisije strokovnjakov, ki bo imela zo dolžnost, da v kratkem času zbere vse gradivo, ki je potrebno za ugotovitev kakšne sirovine posamezne države potrebujejo in kako bi se jim moglo s pomočjo trgovinskih ali posebnih dogovorov ustreči. Razume se, da bodo morali od- i preti vrata v to komisijo tudi državam, ki niso I Belt nu ? ? Angelskem vrhu Strahovite borbe za grič, ki obvlada Madrid Rdeči vrženi nazaj z velikimi izgubami U Madrid, 21 januarja Vso preteklo noč do prvih dopoldanskih ur so se vodile za takozvani Angelski grič težke borbe z menjajočo se vojno srečo, ki pa so se končale z zmago nacionalistov. Miličnikom se je .enkrat posrečilo zavzeti grič, ki pa so ga moral- zopet zapustiti. Rdeče čete so prvič naskočile to važno strategično točko, ki obvlada špansko prestolico, včeraj opoldne. Izhodišče napadov so bile njihove postojanke na robu Madrida proti temu griču. Pred glavnim naskokom so miličniki zavzeli nekaj hiš, ki so bile v razvalinah, in ki so služile nacionalistom za barikade, s pomočjo metalcev min. Tudi nadaljnji napadi vladnih čet so se odigravali ob ogromni potrošnji eksplozivnih snovi, tako da so ta grič, ki ga je branilo 1000 nacionalističnih vojakov, popolnoma odrezali od ostalih belih čet. Branitelji važnega položaja pa so napravili energične protinapade ter je zato padlo 200 mož posadke, med njimi tudi poveljnik, nacionalistični major, v roke rdečih čet, ki so jih takoj odpeljali v ozadje. Ostanek belih čet pa je v silovitem naskoku prebil jekleni obroč rdečih napadalcev. Miličniki so pri začasni zasedbi griča zaplenili 140 strojnic, 60 oklopnih voz in mnogo drugega vojnega materiala. Tri ure pozneje pa so napravili nacionalisti dva strahovita bočna nanada ter potisnili miličnike z Angelskega vrha. Miličniki so se marali v naglici umakniti na svoje prvotne postojanke ob mestnem robu. Pri vseh teh napadih je prišlo do divjih bojev na nož, ki so zahtevali ogromne žrtve na obeh straneh. Bele čete utrjujejo sedaj to važno strategično postojanko, ki obvlada ves Madrid, tako da jo ne bo mogoče nič več zavzeti. Tudi bočne strani bodo nacionalisti utrdili tako, da jih ne bo mogoče iznenaditi. Z Angelskega vrha lahko obstreljuje nacionalistično topništvo vse objekte v Španski prestolici, kar bo vsekakor velikega pomena za nadaljnji razvoj borb. (»Slovenec« je že včeraj jx>ročal o tej sijajni zmagi Francove vojske. Op. ur.) Avilla, 21. januarja. AA. (Havas.) Po včerajšnji ofenzivi v okolici Las Rosas na desnem krilu armade generala Molle je danes na vseh madridskih frontah zavladalo zatišje. Na severu univerzitetne naselbine in v okraju Moncloa, je bilo le malo streljanja iz pušk. Rdeči priznavajo Madrid, 21. jan. b. Po včerajšnjih letalskih napadih na delavski okraj Quatre Caininos so dobile madridske tete povelje, da se morajo začasno umakniti z zasedenih postojank na strategično važnem hribu Los Angeles. Rdeči bombniki so obiskali llescas, ki loži južno od Madrida. Ubitih je bilo 20 oseb, mnogo pa ranjenih. Na južnem bojišču vlada zatišje ter obe vojskujoči se stranki v največji nagliti dovažata vojni materijal in vojaštvo. Trije rdeči bombniki so obiskali Ceuto v španskem Maroku ter zmetali na mesto veliko število bomb, ki so napravile precejšnjo škodo. Letala so se srečno vrnila nazaj. Pri Malagi Salamanea, 21. jan. b. Na vseh bojiščih se je 'pričel davi topniški dvoboj, vendar [>a v manjšem obeegu. Na jugu pri Marbelli so naciona- Anglija zbira velesile„ za sporazumen nastop v Španiji London, 1. jan. o. O snočnjem sestanku med Bluinom in Edenom krožijo v Londonu zelo opti-mistične vesti. Baje sta se oba državnika odločila, da je sedaj nastojiil čas, ko naj obe veliki zapadni demokratski velesili iniciativno posežeta v razplet evropskih vprašanj. Eden bi naj bil Blumu predložil podroben angleški načrt o tem, kako naj se izdela skupna fronta med Anglijo, Francijo in Nemčijo. Edenov načrt določa sodelovanje med temi tremi državami posebno na gospodarskem polju, to pa zopet v tej smeri, da se uravna odtok sirovin iz kolonij v Nemčijo. Anglija in Francija bi dali na razpolago potrebna finančna sredstva, Nemčija pa bi poslala svoje tehnične strokovnjake in inženirje. Oba državnika zastopata tudi stališče, da mora španski narod sam odločati o svoji usodi ter da se morajo njemu prepustiti vse odločitve. Cilj Francije in Anglije je, da se po možnosti prepreči vsako tujo vmešavanje v špansko meščansko vojno. Na ta način hočeta Anglija in Francija skrajšati spor ter odstraniti nevarnost, da bi se španska meščanska vojna razširila v splošen požar v Evropi. Čuje ee, da je dobil sir Eric Drummond, britanski poslanik v Rimu, od generala Franca zagotovilo, da nacionalistična vlada v Španiji ne bo imela radikalnega značaja. Dalje je Franco zagotovil, da bo nacionalistična vlada spoštovala vso interese Velike Britanije in Francije ter tudi drugih držav. Tudi ni namen španskih nacionalistov, vzpostaviti v Španiji fašistično diktaturo po primeru Italije in Nemčije ter se torej demokratskim državam ni treba bati, da bi se okrepil na ta način fašistični blok. Britanski zunanji minister Eden je o vsem tem točno informiral francoskega ministrskega predsednika Blu-ma, enako pa mu je tudi sporočil, da sta ga Mussolini in Hitler ponovno obvestila, da Nemčija in Italija nimata nobenih teri-torijalnih teženj niti v Španiji, niti v njenih kolonijah. Pred sestankom z britanskim zunanjim ministrom Edenom se je Leon Blum razgovarjal s španskim zunanjim ministrom del Vajom, ki ga je obvestil o stališču vlade v Valenciji. Del Vajo se v Parizu ni sestal z britanskim zunanjim ministrom Edenom, pač pa se bo vozil v Ženevo z istim vlakom ter ni izključeno, da bo tu prišlo do sestanka in širših razgovorov. Pakta štirih ne bo Anglija odbila Mussolinijev načrt Rim, 21. jan. AA. Havas. »Giornale d'Italia« objavlja demanti, češ, da je sir Eric Drummond nesel v London predlog, da naj se ustvari pakt štirih. Virginio Gayda piše, da je ta vest brez jKidlage. Italija nima nikakega povoda obnavljati pakt štirih. Vse oh svojem času. Tisti pakt je že zadeva zgodovine. Isto je s »fronto Stresse*. London, 21. jan. b. Zadnje zanikanje iz Rima, da sir Eric Drummod ni prinesel v London od Mussolinija nobenih novih predlogov zn oživitev pakta štirih brez Sovjetske Rusije, se v tukajšnjih [lolitičnih krogih živahno komentira. Vsi znaki kažejo, da in Mussolini zares predložil sklenitev takšnega pakta, ki pa ga jo London odločno odbil. Rim sedaj pn svoji stari navadi zanika vse. kar je v zvezi s tem paktom. Londonski politični krogi pričakujejo, da bodo v Rimu zanikani tudi vsi drugi Mtissolnijevi predlogi, ki jim London ni naklonjen. To se bo vsekakor zgodilo šele po zasedanju Zveze narodov, jiotem, ko bo Eden lahko temeljito presodil položaj, ker bo od interesiranih činiteljev dobil vse potrebne podatke. Goring noče domov Rim, 21. jan. b. Pruski ministrski predsednik general Goring je tudi danes, kakor prejšnja dva dneva svojega bivanju na Capriju, prejel precej- Težka noč sv. očeta Vatikan, 21. januarja A A. Papež je prebil težko noč. Bolečine visokega bolnika v nogah so bile straSne, tako da ni mogel spati Šele proti jutru so bolečine nekoliko popustile. Vatikan, 21. januarja, c. Sv. oče je mnogo trpel nocojSnjo noč. Bolečine so popustile Sele nekoliko proti jutru, ko je lahko za nekaj ur zaspal. Zdravnik Milani je bil ves čas ob bolnikovi po-stelji in tudi dopoldne ni zapustil bolnikove sobe. Opoldne je sv. oče vstal iz postelje in se vsedel v naslanjač, da bi se nekoliko odpočil. Tedaj je tudi sprejel kardinala Pacellija, ki pa topot ni več ostal pri sv. očetu tako dolgo kakor običajno. Tudi sv. oče se je moral kmalu zopet vleči v posteljo. Popoldne je sv. oče zopet Sel iz postelje. Samo za nekaj časa je počival v naslanjaču. Bolečine so hude in ne marajo popustiti. članice Zveze narodov, torej v prvi vrsti Nemčiji, Združenim državam severne Amerike, Braziliji in Ja|K)iiski. ki vse ali razpolagajo s siro-vinami. ali pa jih bridko potrebujejo. To pobudo je treba od vsega srca pozdraviti, kajti pravična porazdelitev sirovin bo zmanjšala svetovne napetosti in bo s tem napravljena nuj-večja usluga tudi svetovnemu miru. Če bi pn neplodnost te komisije razočarala pričakovanje, ki ga vanj stavijo nezadovoljni narodi, potem bi bilo gorje še hujše, lukšnegn skokn v temo pa Evropa ne bo riskirulu. Tukaj naj se Zveza narodov rehabilitira! Priložnost zasedanja Sveta IkkIo državniki izkoristili tudi, da se med seboj poruzgovorc o španski politiki. Zadnje tedne so bila pogajanj« med velesilami n tem predmetu zelo živa..Zdi se. da bo kmalu pnšol trenutek, ko bodo stališča postala jasna. Jasnost |>a se dela najbolj okrog nujnosti, da se sovjetska Rusija, ki je bila v Zvezi narodov le povzročiteljica zmed in trenj, ki vodijo naravnost v vojno, izključi iz končnega reševanju španskega vprašanja. Morala bi biti postavljena pred gotovo dejstvo skupne politike ostalih evropskih velesil. Potem je upanje, du se l>o napravil konec žaloigri. ki traja sedaj že poi ietn pred nosom tako imenovane kulturne Evrope. listične čete |iopravile svoje črte in zasedle položaje, s katerih bodo lahko ustavile rdečo proti-ofenzivo. Vsi poskusi vladnih čet, da onemogočijo belim nadaljnje operacije, so propadli. Tudi londonske »Times« jioročajo, da se je republikanskim četam pred Malago posrečilo zaenkrat ustaviti nadaljnje prodiranje nacionalistov. Nacionalisti zaenkrat še držijo v rokah mesto Marbello, vendar pa so »e morale kolone, ki so bile jioslane v smeri Molinos in Fuengirolo, umakniti nazaj zaradi močnega pritiska rdečih čet. Merodajne oblasti v Malagi so zahtevale nujno okrejiitev iz Valencije. Včeraj so nacionalistična letala izvršila močno bombardiranje luke Aline-rije, ki leži nekaj milj vzhodno od Malage. Nacionalistični torpedni rušilec je včeraj napadel neko vladno trgovsko ladjo blizu Taragone. Torpedo, ki ga je s|iustila nacionalistična bojna ladja, pa jo zadel neko sovjetsko ladjo, ki ni mogla pluti naprej, temveč se jo zatekla v najbližje pristanišče. Do sedaj se ni moglo zvedeti, za katero sovjetsko ladjo gre. Gibraltar, 21. jan. AA. (Reuter) Srdito topovsko streljanje, ki se jo dopoldne slišalo, se zdi, da potrjuje domnevo, da jo blizu Marlielle v tek» velika bitka. Rdeče čete si prizadevajo, da ponovno zavzamejo Marbello in Estepono. Danes so se izkrcala v Algesirasu znatna ojačenja za fronto pri Marbelli; prispela so snoči iz Maroka na transportni ladji, ki je niso spremljalo vojne ladje. V morski ožini ni videti nobene nacionalistične vojne ladje, odkar se jo začela ofenziva pri Esteponi in Marbelli. šnjo diplomatsko pošto, ki mu je bila dostavljena [x> posebnem kurirju. Čujo se, da jo Goring zopet sklenil, da ne odpotuje jutri iz Caprija, temveč 1м> tam ostal bržkone še do sobote zvečer. V «olioto po|x>ldne bo najiravil izlet z italijanskim rušilceni ter nalo jireko Amalfija in Ravale nadaljeval pol» z avtomobilom v Napulj, kjer bo prenočil v nekem tamkajšnjem hotelu. Naslednjega dne se bo odpeljal v Rim. Goring vsekakor zavlačuje sv o j odhod iz Italijo, ker še ni sestavljen italijansko-neniški odgovor na hritanski predlog o prepovedi pošiljanja prostovoljcev v Španijo. Trdi se, da bosta oho državi odgovorili šele v soboto. Čemu London, 21. jan. AA. Havas. »Manchester Guardian« objavlja vest o naglem utrjevanju nemških otokov v Severnem morju. Ta utrjevanja so se začela meseca decembra. Na Ilelgolandu je sedaj 80 težkih topov, poleg tega pa je bilo zgrajenih več podzemskih letališč in skladišč za bencin. Dunajska vremenska napoved: Večinoma oblačno, lemeperatura nestalna, ponekod padavine. Zagrebška vremenska napoved: Hladno, oblačno in megleno. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno vreme z jutranjimi meglami. Le v zapad-nih krajih in na jugu bo oblačno vreme. Slana bo po vsej državi še bolj pritisnila. Rooseveltovo socialno geslo: »Ne da bi oni, ki mnogo imajo, mnogo dajali — marveč, da bi oni, ki imajo premalo, dobili dovolj« Washington, 21. januarja, c. Predsednik Roo-sevelt je ob priliki nastopa svoje nove predsedniške dobe izrekel običajni nastopni govor. V tem govoru se predsednik Koosevelt ni prav nič dotaknil perečih problemov v mednarodni politiki. Roo-sevelt se je omejil zgolj na vprašanja ameriške notranje politike in je s tem v zvezi med drugim izvajal tudi naslednje: »Nadaljeval bom politiko New Deala in izvajal reforme, ki naj podpirajo predvsem revnejSe sloje. Štrli smo zasebno avtarkijo in jo prisilili, da se nam je podredila. Tako smo razbili pravljico, da je bila nezmagljiva. Vidim milijone družin, ki se trudijo, da bi tesno izhajale s tistim, kar imajo, in pri tem iih muči zavest, da so tik pred katastrofo. Milijoni nimajo možnosti, da bi vzgajali prav svoje otroke, nimajo sredstev, da bi zadostno skrbeli za svoje zdravje. Tretjina naSega ljudstva živi v hiSah, ki se bodo vsak čas poruSile. Ni obup, ki mi narekuje te besede. Sklenil sem samo, da bom storil vse, da bo vsak ameriški državljan predmet državnega zanimanja in skrbi. Mi gremo po poti napredka, vendar pa dokaz tega napredka ni v tem, da bi tistim, ki imajo mnogo, mnogo dajali, ampak da bi tistim, ki imajo premalo, dali to» liko, da bi imeli dovolj. Ko prevzemam znova čast predsednika, slovesno bljubljam, da bom ameriški narod vodil po poti, ki si jo je sam izbral. Dokler bo ss sieni s!orc!s ta dolžnost, bon: vse stori!, da jo izvrSim do konca.« Stalin vidi povsod zarotnike Trochi o „zarotah proti Stalinu" 1 Moskva, 20. jan. Najvišje sovjetsko sodišče je izreklo obsodbo v procesu zoper Rozova, Fedo-tova in Ečerkinn, ki so umorili delavsko delegatko na strankinem kongresu, sobarico Pronino. Vsi trije so obsojeni na smrt, njihovi pomagači Karpov in Antonina Guljajeva na deset let ječe, Mihael Guljnjev pa na šest let. V soboto se začne preid istim sodiščem proces zoper drugo skupino trockistov, vsega skupaj dvajset osel), med katerimi se nahajajo bivši komisar za težko industrijo Karel Radek, bivši komisar lesne industrije Sokolnikov in bivši načelnik cestnega komisarijata Serebrjakov. Dolžijo jih dejanj, za katera je določena brezpogojno smrtna kazen. Baje so pripravljali teroristična dejanja z namenom, da se oslabi delavnost vojaške industrije in so napravili zaroto zoper stranko, da vzpostavijo kapitalistični režim. Veliko zaroto so zasledili tudi v kirgiški republiki. GPll je zaprla več članov komunistične stranke Kirgizistana in celo vrsto komisarjev. Podobno zaroto so zasledili tudi v Ukrajini, kjer so med drugimi zaprli tudi dva voditelja osrednjega ukrajinskega izvršilnega odbora stranke: Golu-benka in Schmidta. Bivši sovjetski komisar Trockij je dal zastopniku llavasa in drugih listov za tisk izjavo o procesu, ki se bo začel v Moskvi dne 23. januarja. Proces se l*> vodil proti 17 ohtožeucem. Trockij je rekel, da bo ves čas tega procesa na razpolago poštenemu in neodvisnemu tisku«. Trockij je še rekel, da on sedaj dela samo v tej smeri, da bi pozornost vsega sveta obrnil na moskovski problem. Tako meni, dn bo rešil obtožence. Nato je rekel, da upa, da mu bo mehiška vlada dovolila, Buharin, ki je bil zaprl. da lahko pove o tem procesu vse, kar bo potreb no. Nato je še izjavil, da so sedaj že vsi člani prvih sovjetskih vlad razen Stalina bili proglašeni za sovražnike sovjetskega režima. Oh koncu je rekel, da je že leta 1927 in 1928 prekinil vse slike s sedanjimi obtoženci, ker so oni tedaj zapustili opozicijo. Načsii Japonske Ostra trenja med politiki in vojaki ,Nazaj k Veliki Britaniji... Tokio. 21. jan. AA. ponskega parlamentn tfl Reuter: Ob otvoritvi ja-je imel zunanji minister Л r i t a govor, v katerem je naglašal, da bo skušala japonska vlada zboljšati od noša jc i Veliko Britanijo. Kasneje bo uredila tudi svoje stike i K d r u i e u i in I ameriškimi državami. Japonska odklanja tekmovanje v gradnji vojnih ladij in upa, da bo prišlo do pravične^ pomorske pogodbe o omejitvi pomorskega oboroževanja, ki naj nadomesti washingtonsko in londonsko po-iro llio. Japonska je še dalje za načelo nenapada-nja. Z resno pozornostjo in vznemirjenostjo pa spremlja japonska vlada obstoječe ovire mednarodne trgovine in priporoča s svoje strani naj bi velike države proučile vprašanje kolonialnih tržišč v pomirljivem duhu, kar velja zlasti za Koneo. Neinško-japonska pogodba je miš- V Ženevi Ženeva, 21. jan. e. Danes se je začelo zasedanje .»veta Zveze narodov pod že običajnimi okolnostmi. Prvo dejanje se je odigralo na ženevskem kolodvoru, kjer so se razne delegacije vrstile. Tako je >noči prišel ruski zunanji komisar Litvinov. največ delegatov |>a je prišlo z. jutranjim pariškim brzovlakom. S tem vlakom so j>rišli angleški zunanji minister Eden. španski zunanji minister del Vajo, čilski veleposlanik v Parizu in jugoslovanski poslanik dr. Piirič. Poljski zunanji minister Beck je prišel šele opoldne. Prva seja tega zasedanja se je začela popoldne ob 17. in je bila tajna. Predsedoval je kitajski delegat WellingtonKoo. Na seji je bil sestavljen dnevni red zasedanja, ki bo najbrž trajalo teden dni. Prva točka dnevnega reda bo razprava o Gdansku. Zelo je bila ofHižetia živahna delavnost z a -s t o p n i k o v držav Male zveze in Balkanskega sporazuma. Antonescu je dopoldne obiskal Rtiždi Arasa in na njun sestanek je prišel še jugoslovanski delegat dr. Purič. Po sebno francoski politični krogi pripisujejo temu sestanku veliko važnost. Samomor zaradi Simpsonove Newyork, 21. jan. b. Tukaj je izvršil samomor Georg Pickett Monlague, bratranec ge. Sinipsono-ve. Samomor je izvršil v svojem avtomobilu v garaži. Njegova žena je izjavila na policiji, da je bil v zadnjem času zelo pojiarjen, ker se mu ni posrečilo najti založnika, ki bi založil njegovo knjigo »lz življenja gospe Simpsonovec. Belgrajske vesti Belgrad, 21. jan. m. Poslanski krogi so zahtevali, da sc skupščina sestane prve dni meseca februarja. Bnigrad, 21. jan. m. Danes dopoldne je bila seja predsedstva poslanskega kluba JRZ. Na seji so pretresali tekoče zadeve. Sprejeti so bili v članstvo trije novi poslanci, ki so bili prišli v skupščino namesto obsojenih poslancev. Izključen je bil poslanec Velimlr Acimovič. Jutri dopoldne se seja nadaljuje. Belgrad, 21. jan. A A. Za sprejem predsednika bolgarske vlade in zunanjega ministra Kjoseiva-nova tet njegovega spremstva, je vse pripravljeno, da ho bivanje bolgarskega ministrskega predsednika v naši prestolnici kar najprijetnejše in naj-prisrinejše. Belgrajsko županstvo je izdalo proglas na prebivulstvo, da naj se v kar največjem številu udeleži sprejema predsednika vlatle bratske države. Belgrad. 21. jan. AA. Danes se je od 11 do 11.80 vršila j>od predsedstvom finančnega ministra seja gospodarsko-linančnega odbora ministrov. Na seji so bili dr. Spaho, Djura Jankovič, Sv. Slankovič, dr. Milan VrbaniČ. dr. N. Subotič, dr M. Krek in Voja DJordjevič. Na seji so razpravljali o podaljšanju pogodbe med generalnim ravnateljstvom državnih železnic in društvom Putnikom ter o uredbi o kmetijskih zbornicah. Belgrad. 21. jan. AA. Predsednik finančnega odliora narodne skupščine dr. Vojislav Janji« je »klical zn soboto,-23. t. m ob » dopoldne plenarno sejo finančnega odbora. Na dnevnem redu je nn-daljevanje načelne razprave o proračunskem predlogu za 1937 38. leto s finančnim zakonom. Belgrad. 20. jan. m. Tukaj se mudita zastopnika Mtadeniskegn Športnega kluba iz Ljubljane jnt- Oohovšck in Davorin 2>an. Glede prirejanja državne«» prvenstvn sta bila sprejeta pri ministrih Rogiču in Kreku. « ljena kot obramba zojier mednarodno delo komunistov. Mimo tega Japonska ni sprejela z njo nobene druge obveznosti. Japonska bo nadaljevaln politiko pogajanj s Kitajsko, Čeprav dosedanja pogajanja niso uspela. Prav tako ujia Japonska ohraniti normalne stike s'Sovjetsko K u s i j o in rešiti vsa sporna vprašanja z moskovsko vlado. Po govoru, ki ga je imel llirota v senatu in ki ga je popoldne |)onovil v poslanski zbornici, bo zunanji minister Arita odgovoril na ostre kritike tiste stranke, ki ne odobrava vladne in finančne politike. Čeprav je skoraj vsa jioslnnska zbornica nasprotna vladi, trdijo v dobro poučenih krogih, dn poslanci ne hi želeli povzročiti padca kabineta, ker nihče ne mara ta trenutek imeti nn vesti prihoda tako imenovanega vojaškega kabineta. Prav tako žele. da se vlada v glavnem nnslanjafna vojsko, in pričakujejo .da bodo napadi strankarskih zastopnikov mani srditi, kakor hi bilo pričakovati po dosedanjih glasovih časopisja. Opazovalci tukajšnjih političnih razmer poudarjajo, da ho še v teku sedanjega zasedanja poslanske zbornice prišlo do odkritega sjiora med poslanci, ki očitajo nekaterim vojaškim krogom njihov vpliv na zunanjo politiko Jn|>onske in s svojimi pretiranimi zahtevami ogražajo narodno gospodarstvo — in tistimi vojaškimi krogi, ki obtožujejo poslance, da uganjajo demagogijo in da gredo na roko »politiki slabosti«. Pravijo, da bodo ti vojaški krogi utemeljili svoje mnenje z letaki, ki bodo kmalu izšli in v katerih bodo obložili USA. da stremi po nadvladi v Tihem morju, Veliki Britaniji bodo pa očitali protijapon-sko politiko. Zmagoslavje našega tenisa v južni Afriki Johannesburg, 20. jan. AA. Naši proslavljeni tenisigralci Kukuljevič, Palada, Punčec in Mitič so dosegli velike uspehe na turneji po Južni Afriki. Ti uspehi so tem važnejši, ker takšnih niso dosegli niti Angleži dvakrat (prvič ko so igrali s Collin-som Gregorvjem in Auslinom, drugič pa s l'erry-jem in Hughsom), ne Francozi (Borotra s svojim moštvom). Naši igralci so dosegli to zmago in potrdili s tem svoj sloves, da spadajo v svetovni razred. Zmaga v Jobannesburgu je tem pomembnejša, ker so jo izvojevali v zelo težavnih juidneb-nih razmerah, težavnih za evropske športnike, in v višini 3000 m nad morjem. V tej bitki so naši igralci pokazali veliko borbenost in žilavost. Največje težave imajo sedaj že za seboj in upati je, ila bodo tudi v bodoče imeli tako lepe uspehe. Najboljšo igro so pokazali našj proti južnoafriškemu prvaku Farquasonu, ki ga je Punčec premagal. Tekme so se vršile dopoldne in pojiol-dne, in sicer dva singla vsak dan dofioldiie in dva singla in dva doubla popoldne. Zanimanje južnoafriškega športnega občinstva zu te tekme je bilo izredno živahno in veliko. Posebno naši ljudje, ki žive v teh krajih, so bili zadovoljni z igro in zmago naših igralcev. Tako je redno gledaio dopoldanske tekme okoli 3000 oseb, jx>j)oldanskim je pa prisostvovalo do 50-licija in tudi vojska. Vojaštvo je v največji naglici zasedlo vse strategične točke mesta, neprestano pa so patrulirale po mestu močne čele z nasajenimi bajoneti. Prebivalstva se je polastila f>a-nika, tembolj, ker so se eksplozije dogajale druga za drugo v daljših |>restedkih. Notranji minister se je takoj pripeljal v svoje ministrstvo ter izdal nalog za nujno in obširno preiskavo. Ugotovilo se je, da sla dve zelo močni bombi eksplodirali pred bivšim španskim konzulatom, kjer sedaj veje nacionalistična zastava. Dalje sta eksplodirali v drugem nadslrojiju prosvetnega ministrstva, kjer je še delal državni podtajnik. Vsled močnega odmeva so v poslopju po|>adali stropi, počile pa so ne-kntere vodovodne cevi. medtem ko so bile električne naprave popolnoma uničene. Peta bomba je eksplodirala v llsbonski radijski postaji, ki je oddaljena približno 16 km od mesta. Tudi ta eksplozija se je slišala v mesto. Radijska postaja je zelo poškodovana in je morala prenehati z oddajanjem. Popravilo radijske postaje bo Irajalo najmanj 10 dni. f, Policija je že v teku noči izvedla strogo preiskavo ter je aretirala nad 40 sumljivih oseb, o katerih misli, da so udeležene pri postavljanju bomb Med njimi sta tudi nek Spanec in nek Anglež. Vsi znaki kažejo na to, dn so ti atentati bili organizirani od zunaj ter da imajo predvsem namen, da napravijo zmešnjavo v Portugalski. Policija je tudi ugotovila, da so bili številni aretirane! v zadnjem času v zvezi z inozemstvom 1er vodi v tej smeri preiskavo. Notranji minister je še v teku noči obiskal vse krnje, kjer so bile eksplozije bomb. Nato je odšel li ministrskemu predsedniku Salazarju in predsedniku republike generalu Carmoni 1er jima obširno poročal o eksplozijah in o škodi, ki »o jo povzročile bombe Davi je notranje ministrstvo izdalo prvo uradno |K»ročilo- o eksplozijah. Poročilo navain. kje vse so eksplodirale bombe, kakšna je škoda, koliko je bilo aretiranih in kakšno stališče je zavzela vlada do teh zločinov. Uradno fioročilo pravi, da gre očividno zn delo tujih zarotnikov, ki hočejo jKiknzati inozemstvu, da pod sedanjim režimom ne vlada takšen red, kakor se hvalijo uradni krogi. V uradnem poročilu obljublja vlada, da ho Izsledila vse zarotnike. Eno bombo so pozneje naSli v neposredni bližini velikih bencinskih sklndlšč. Ta bomba k sreči ni eksplodirala, dnigače bi se zgodila strahovita katnslrofn. Vojaštvo se je danes umaknilo z ulic, da ne bi preveč vznemirjalo ljudstva, vendar pa so j»oli-cijske slraže še vedno y,elo močne ter zlasti pazijo na javne zgradbe. Življenje je normalno, le v uradnih krogih se ojiaža velika nervozuost. Policija vrši aretacije še naprej. Eksplozije bomb niso zahtevale nobenih žrtev. Na Portugalskem vlada red in mir. Lisbona. 21. jan. c. Ob 11.30 je eksplodirala v Lisboni zadnja od bomb, ki so jih neznani teroristi na raznih mestih prestolice podložili. Bomba je eksplodirala, vendar j>a ni bilo nobenih žrtev. Notranji minister je opoldne objavil uradno poročilo o atentatih. Poročilo zaključuje z besedami: Nevarnost prihaja od zunaj. Hitro jo moramo odbiti.« Belgrad. 21. jan. AA. Nocoj se Je vršila seja ministrskega sveta. Po seji je minister Djura Jankovič dal za liste tole poročilo: Na seji ministrskega sveta, ki ee je vršila nocoj od 17 do 19.30 |M)d predsedstvom dr. Milana Stojadinoviča, so bila nn dnevnem redu resorna \praSanja, razen tega je pa predsednik kraljevske vlade in zunanji minister dal poročilo v zunanji politiki, notranji minister pa o notranji politiki. Razen tega je ministrski svet sprejel uredbo o kmetijskih zbornicah, ki jo jc predložil kmetijski minister, in uredbo proti umetnim sladilom, ki jo je predložil finančni minister. Ministrski svet je dal pooblastilo prometnemu ministru, da sklene s Putnikom pogodbo o prodaji železniških voznih listkov. Ministrski svet je na predlog gradbenega ministra dovolil telo kredite: 1. za zgradbo ceste Skoplje—Djevdjelija in mosta čez Črno reko v znesku 2 in pol milij. Din, 2. za gradbo dveh mostov pri Smedercvu na občinski cesti Lipe—Salinac v znesku 15.000 Din, 8. za gradbo poštnega poslopja v Skoplju se dovoli naknadni kredit 1H».()00 Din, 4. za gradbo državne ceste Sarajevo—Uidje se dovoli naknadni kredit 332.000 Din. •Jadranski dnevnik« pripoveduje v svoji številki od 20. januarja dolgo historijo o usodi otoka Brusni ka, ki se nahaja na zapadni strani otoka Visa. Brusnik je važen za ribiče z Visa in Ko-miže, ker hranijo in goje na tem otoku v rezer-varu, ki je v zvezi z morjem, različne vrste morskih rakov. Otok pa je znamenit tudi v znanstvenem svetu, ker se edino na njem še nahaja ku-ščarica črne barve (Lucenia serpa mesellensis). Otok pa je iz kamna, tako imenovanega diabaza, ki ga družba »Imar« koplje oziroma lomi, ker predstavlja prvovrsten materijal za tlakovanje ulic. Ker pa Je otok, ki meri kakih 100.000 kvadratnih metrov, hudo (»otreben 350 ribiškim družinam z Visa in ker se zanj zanima tudi Hrvatsko naravoslovno društvo v Zagrebu, je nastalo veliko gibanje, da so eksploatiranje tlakovnega ma-terijala ustavi, ker hi sicer otok, ki je povprečno samo 10—20 m visok, pa kakšnih 300 m dolg, v doglednem času izginil. Hrvatsko naravoslovno društvo se je 13. Julija 1936 obrnilo na vojno ministrstvo, da bi se uničevanje otoka preprečilo. Ker pa vojno ministrstvo v tem vprašanju naravno ni pristojno, je akt romal na poveljstvo II. armade v Sarajevu, odtod so ga poslali poveljstvu Boke Kotorske, ta ga je poslala obrežnemu poveljstvu v Kumburju, ki pa je bilo mnenja, in sicer po pravici, da spada stvar prej v pristojnost hidrografskega urada v Splitu, kateremu je akt poslalo. Vendar pa je hidrografski urad takoj uvidel, da se zadeva tiče v prvi vrsti okrajnega glavarstva na Hvaru, ker je vendar otok pod štev. 7048 javna last politične občine Komiža. — Okrajni glavar je poslal akt poveljniku orožniške postaje v Komiži, g. Caru, ki Je napravil izčrpen in točen referat, ne da bi potreboval za to strokovnjakov. Nato je orožništvo vrnilo akt vojnemu ministru in sicer čez vse prej omenjene krajevne oblasti, kakor je to treba, nakar je vojno ministrstvo akt poslalo tistemu ministrstvu, o katerem Je smatralo, da je v tej zadevi najbolj merodajno, to je notranjemu. Notranje ministrstvo ga je poslalo ministrstvu za gozdove n rudnike; to^AaMc* sodilo, da spada stvar prav za prav v poflročp gradbenega ministrstva. Tukaj so smatrali, *tfci-je treba akt dostaviti tehničnemu oddelku bansko uprave v Splitu, ki je ugotovil, da je otok Brusnik dvojna last, namreč občinska in državna. — Poslal je zato akt ravnateljstvu pomorskega prometa v Splitu, ki se je sedaj obrnilo na državnega pravobranilca, da uvede sodni postopek zaradi za-jamčenja lastninske pravice onega dela otoka, ki |iripada državi. Za uničenje pogodbe med občino Komiža in družbo »Imar« pa je v civilnopravnem ožini pristojen drugi oddelek splitske banske uprave. Zato se sedaj pričakuje, da bo vloga Hrvatskega naravoslovnega društva poslana drugemu oddelku splitske hanske uprave, nakar se bosta državna in samoupravna oblast lotili dela, da rešita otok Brusnik, ki je tako važen za znanstvo kakor za viške in komiške ribiče, od propada. Mnenje neodvisnega človeka Glavno glasilo JRZ »Samouprava« priobčuje članek starega hrvatskega narodnega borca in časnikarja Bože Ple-vnika, priobčen ▼ »Virovitiča-ninu« ki izhaja že štirideseto leto v Virovitlci in ki se izraža o sporazumu s Hrvati. Odlični narodni borec pravi, da je naša država lepša in' bogatejša od Švice, radi česar bi mogla v mednarodni politiki igrati večjo vlogo nego ona. Nato pravi: »Vsega imamo zadosti, toda najmanje imamo — pameti, V politiki smo naravnost filozofi, katerim nikoli ni nič prav. Zdaj glodamo na kosti hrvatskega vprašanja, ko pa bo to rešeno, bomo poiskali nekaj drugega, čisto po narodnem pregovoru: Trla baba lan, da joj prodje dani« Hvala Bogu, da se je vlada dr. Stojadinoviî* lotila nalih najvažnejših vprašanj z odkritim namenom, da jih naposled reši. Pod vodstvom dr. Stojadinoviča plove brod naše države v pravi smeri in zato upamo, da bo v kratkem tudi nai dr. Maček energično podprl njegovo delo za srečo naše drage Jugoslavije.« „Desničarski blok" Sanje JNS, Ljotića, Hodjere in Jevtića litična iniciativa bivšega predsednika vlade Jev-t iča ta. da JNS likvidira kot posebna org Belgrad, 21. januarja, m JNS je v zadnjem času pričela prirejati po jjosameznih banovinah sestanke. Na teh sestankih posamezniki zagovarjajo jx>-trebo, da je treba združiti v skupino »Desničarski karte!« vse stranke, ki imajo isti program. Kajpak v prvi vrsti JNS. dalje Ljotičev »Zbor« in Hodjerove b o r b a s e. Tak sestanek je bil tudi v Novem Sadu preteklo nedeljo na stanovanju senatorja Velje Pofioviča. Prisostvovala sta mu tudi Srpko Vukanovič, sorodnik Bogoljuba J e v t i č a in Živkovičev pribočnik, senator Dunjič. O tem sestanku poroča nocojšnja ».Pravda«, da je j» informacijah, ki jih je dopisnik tega lista dobil v Novem Sadu, vodstvo JNS v Vojvodini dobilo navodila, da pripravlja teren za sodelovanje Ljoti-čeve in Hodjerove stranke. To sodelovanje naj bi se izvedlo v celoti, in to na osnovi enotnega političnega nastopa v okviru »Desničarskega kartela«. V tej zadeva imajo prvaki JNS številne sestanke in iščejo način za nadaljnje delo v tem smislu .»Pravda« pravi, da je JNS imela pred kratkim več sestankov v Vojvodini. Sklep zadnjega sestanka je ostal tajen. »Pravda« pa poroča. da je na sestanek prinesel Vukanovič navodila vodstva JNS, naj JNS v Vojvodini takoj prične z akcijo za /družitev Ljotičevega »Zbora« 1er Hodjerovih borbašev v skupno fronto. Vukanovič je na tem sestanku predložil cel program te akcije Poudarjal je. da jc po- -------------- r-------organizacija in vstopi v Ljotičev »Zbor«. S tem prevzame program »Zbora« Ljotič pa naj postane šef nove stranke. Vzporedno s tem bi se potem delalo na združenju Hodjerove Jugoslovanske narodne stranke z »Zborom«, ki bi bil »okrepljen« z JNS. Po drugih informacijah pa JNS ne bo stopila v »Zbor« ter bo še nadalje ostala samostojna. Prevzem programa »Zbora« bo služil kot vez za razširitev sodelovanja med vsemi temi strankami in sicer v smislu načrta »Desničarskega kartela«. 6 Prednje vesti so pričele krožili po Belgradu. Politična javnost se za JNS dosti več ne zanima, ker med narodom sploh nikogar več ne juedstav-Ija. Radi svoje protiljudskc politike, ki jo je izvajala JNS v času, ko je bila na vrhuncu, skriva sedaj svoj obraz v masko, samo da bi je narod več ne spoznal. Zato ni prav nič izključena najnovejša metamorfoza JNS, kajti za svoj obstoj išče že posamezne skupinice, na katere bi se oprla in e tem povečala številke svojih pristašev. Išče pa zvezo s sebi enakimi, to je i Ljotičem in llodjero. ki sta fašistično usmerjena INS bo morala še nadalje ostati politični mrlič, ki sedanjega obnovitvenega življenja v državi sploh ne more prenesti. Modernizacija naših cest odcepu cerkljanskega vodovoda Se PSata, Poženik, Komenda in celo Vodice. Za sedaj bodo gradili vodovod le do Laliovč in Češnjevka in bo ta vodovodna proga merila nad 12 km. Celotni stroški za ta vodovod so preračunani na 1,908.000 din, pri čemer bo zajetje izvršeno še letos spomladi, na-daljni vodovod pa se bo gradil postopoma in v odsekih v prihodnjih gradbenih sezijah. Avtopromet v Selški dolini Dne 11. oktobra 1936 je bil priobčen v : Slovencu« članek pod naslovom »Turizem v Selški dolinic kot odgovor na članek od 27. septembra istega leta. Pisec teh vrstic je deloma upravičeno dolžil avtopodjetnika, ki ta promet oskrbujeta, da sta kot taka bolj odvračala kot privabljala turiste v našo dolino. In res se o bogve kakšni urejenosti osebnega prometa v naši dolini žal ne more govoriti. Z naslednjim ponovno apeliramo na merodajno oblist, da v interesu javnosti brez odloga določi in naloži prizadetima sledeče: 1. Vsakdanje avtovožnje morajo odgovarjati točasniin splošnim zahtevam, tako da se vršijo najmanj v obsegu nedeljskih odnosno prazničnih. 2. Da se uporabljajo večji, dovolj prostorni vozovi, da se potnikom nudi udobna in varna vožnja in 3. da se cena takoj zniža času in razmeram primerno. Priznajmo, da cesta res ni prvorazredna; vendar stoji temu nasproti dejstvo, da v malih Chevroletovih in Fordovih avtobusih premetavanje prido vse bolj do veljave in neželjenih posledic, ki jih potniki pač morajo prenašati z vso potrpežljivostjo in uvidevnostjo napram sopotnikom; oblast pa bi že iz zdravstvenih razlogov kaj takega ne smela dopustiti. Da je cena pretirana, to čivkajo že vrabci na strehah. Nedavno sta avtopodjetnika izlicitirala vožnjo pošle in so v rivaliteti sjniščala v drzna dejanja, tako da bo poguninejši za celih 1000 din vse leto prenašal poštne vreče, ostalih 19 jurjev pa sta v svoji velikodušnosti pustila drugi — potrelmejši blagajni. Da vozeče se občinstvo ne bo [Kiseglo v Bvoj žep in to razliko doprineslo — je jasno. Tudi je gotovo, da oblast tega ne bo dopustila, posebno če pomislimo, da uporabljata oba pdjetnika oglje kot |)ogonsko sredstvo, ki se baje z ozirom na režijske stroške dobro obnese. Naš apel je torej povsem upravičen. ARTIN D R A C É ES SREDSTEV ZA IZTREBLJENJE IMAMO VELIKO Sigurno, milo, normalno izprazmenie omogočujejo ARTIN - DRAŽEJE Dr. WANDERA. Dobivajo se v vseh lekarnah v Skatljicah po 12 dra-žej Din 8-— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1 50. Ogl. rcg. pod S. Dr. 22115 83. Nov ravnatelj ljubljanske tobačne tovarne Včeraj je odjKitoviil na svoje novo službeno mesto pri upravi državnih monopolov v Belgradu dosedanji ravnatelj tobačno tovarne v Ljubljani, višji inonopolski svetnik g. Edvin Jilli. Na njegovo mesto je imenovan višji inonopolski inšpektor g. Franc Golot). Želimo novemu g. ravnatelju, ki je poznan kot dolgoletni strokovnjak v nionopolski široki in kot strogo objektiven predstojnik, obilo sreče in uspeha pri težkem poslu, ki je združen z njegovim visokim |H>ložajem, v dobrobit državnega podjetja in delavstva. Rečica ob Savinji Proračunska seja novoizvoljenega občinskega odbora so je vršila preteklo nedeljo. Osolmi izdatki znašajo 37.267 din, material'.i pu 122.980 din. Med materialnimi izdatki so sledeče večje postavke: za narodno |irosveto 23.030 din. za ceste iu mostove 24.000, za socialno skrbstvo 25.2ÔO in za kmetijsko nad 7 se znižale o»I 02 na 52%. Katoliško prosvetno društvo je priredilo igro »Za pravdo in srce. Obisk od strani občinstva jo bil nad vse pričakovanje lep. Moralni, kakor tudi gmotni uspeli jt bil zelo zadovoljiv. Glavo mu je odtrgalo Že druga nesreča v mežiškem rudniku svinca Lansko leto bo postalo glede na naše ceste pravi mejnik v cestnem prometu. Začela se je važna modernizacija državne ceste, ki vodi iz Ljubljane na Gorenjsko, kakor tudi modernizacija zveze St. Ilj-Maribor. Temeljitega popravila bo deležna tudi naša edina primerna zveza z morjem, r-inreč cesta Ribnica-Kočevje-Brod na Kolpi. Ceste v delu V lanskem letu je bilo opravljeno že precejšnje pripravljalno delo zlasti na gorenjski cesti. Tako je bila tlakovana in asfaltirana v Ljubljani zveza gorenjske ceste z dolenjsko, in sicer od Šentjakobskega mosta do Tržaške odnosno Bleiweisove ceste. Od St. Vida do Jeperce je bila vsa cesta z lanskimi deli popravljena in modernizirana v toliko, da bodo mogli letos spomladi začeti s tlakovanjem. V prav tem odseku sta bila izvršena tudi važna in pomembna umika nerodnih klancev, tako medenskega in medvodskega. Pri medenskem umiku je bil tudi že zgrajen železobetonski nadvoz čez gorenjsko železnico. Ta nadvoz je bil zgrajen s tako veliko odprtino, da bo brez vsake spremembe dopuščal, če bi se pokazala potreba, preureditev gorenjske proge v dvotirno. Na jesen so začeli tudi z odkopavanjent za preložitev Gaštej-skega klanca od Labore do Kranja. Edino na odseku Ljubljana-Št. Vid še ni zapela lopata, vendar bo tudi ta odsek prišel letos spomladi na vrsto, ker so v glavnem že vse formalnosti in ovire, ki so zadrževale delo na tein delu ceste, odstranjene. Gradbena podjetja, ki so prevzela modernizacijo posameznih odsekov ceste, sedaj čez zimo v glavnem le pripravljajo gradbeni material ter izvršujejo druga manjša dela. Gradbeno podjetje inž. Dedek, ki je prevzelo modernizacijo ceste od St. Vida do Jeprce, je že naročilo moderne in velike stroje, s katerimi bo potem, ko se bo v aprilu znčela prava gradbena sezona, začelo 7. vso naglico betonirati cesto od St. Vida do Jeprce. Ker nn odseku Ljubljana- Št. Vid ne bo večjih sprememb in bodo zaradi tega odpadla zamudna zemeljska dela, bo tudi ta del ceste mogoče še zbetonirati v letošnjem letu, tako da bomo do jeseni dobili moderno tlakovano, oziroma betonirano cesto od Ljubljane do Jeprce. Na cesti Št. Ilj-Maribor večjih gradbenih del doslej še ni bilo in čaka podjetje še na odobritev pristojnega ministrstva, ki naj potrdi licitacijo za najvažnejši del ceste od Pesnice do Št. Ilja. Na dolenjski cesti so s pripravljalnimi deli začeli že pri Ribnici, kakor tudi na odseku Krko- Ljubljana, 21. januarja. Apelacijsko sodišče v Ljubljani vsako leto sestavi skupni izkaz poslov, izvršenih pri vseh sodiščih v njega območju. Same suhoparne številke, postavljene v posamezne kolone in rubrike! A mnogo govore! Ta izkaz nam nazorno prijjovedli je marsikaj o materialnih in gospodarskih prilikah naših krajev, v njein se zrcalijo mnoge stiske in težave našega človeka, ki ga tarejo eksekucije, podaja pa nam tudi primerno, a žalostno sliko o krajih, kjer prevladuje zločinska strast človeka. Prav dobro bi bilo sestaviti primerjalno statistiko, v koliko vpliva velik konzuni raznih alkoholnih pijač na razvoj zločinov, zlasti onih proti življenju. Največ ubojev, umorov in sličnih zločinov je izvršenih pač v krajih, kjer so ljudje vdani alkoholu. V splošnem je razveseljivo dejstvo, da od leta do leta pada kriminaliteta. Statistika nas uči, da je bilo pri 4 okrožnih sodiščih v Sloveniji I. 1931. kar 11.998 kazenskih zadev zaradi najrazličnejših zločinov. To leto je kriminalna statistika dosegla svoj vrhunec. Treba pa je omeniti, da je ta številka tako visoka zato, ker so bile po novem kazenskem zakonu prideljene od 1. 1930. okrožnim sodiščem mnoge zadeve, spadajoče prej pred okrajna sodišča, kakor n. pr. prestopki zaradi ža-ljenja časti. V letu 1931. so državna tožilstva sestavila G591 obtožnic. V primeri z letom 1929., ko je veljal stari kazenski zakon, pa je bilo 4147 kazenskih zadev zaradi raznih zločinov in 2209 obtožnic. Od leta 1931. pa polagoma kriminaliteta v Sloveniji pada. Lani je bilo 4470 kazenskih zadev, predlanskim pa 4803. Pri vseh okrajnih sodiščih je bilo lani 5371 kazenskih preiskav. Obtoženih pri okrožnih sodiščih je bilo lani 2556, predlanskim 2790. V civilnih pravdah je leto 1931. nekak mejnik. Takrat je bilo pri 4 okrožnih sodiščih 3452 tožb za znesice nad 12.000 din. Bile so tudi več-iniljonske pravde, od katerih nekatere še trajajo. Lani pa je bilo le 1827 velikih pravd, predlanskim 2371. Meničnih tožb je bilo lani 241, predlanskim 676 za zneske nad 12.000 din. Menične tožbe kažejo, da skušajo naši gospodarstveniki ostati še vedno solidni in točni izvrševalci svojih meničnih obveznosti. Pri 49 okrajnih sodiščih je bilo lani 20.954 večjih pravd, predlanskim pa 20.495. V glavnem se ljudje neradi pravdajo, ri-skirajo raje »piškavo poravnavo«. Vital Vodusek: Odlomek iz Amerike Cleveland, 6. jan. Tretji sveti večer je nocoj — in tam pri vas spet pojete, molite in domove kadite in blagoslavljate. Tu v Ameriki se pa prav nič ne jx>zna. Jutri bo delavnik kakor danes. Ljudje sploh ne vedo, kako slovesno Cerkev praznuje Razglašenje; ljudje so celo že pozabili, da so bili. sveti Trije kralji kdaj velik praznik. Čudno ni, ko res tudi cerkveno tu ni zapovedan. Čudno je le to, da v deželi, kjer zahtevajo in si bodo morda kmalu priborili kar dve nedelji v tednu, niti tistih praznikov nimajo, ki jih je Cerkev že od prvih najslovesneje praznovala. Enkrat preveč, drugič premalo ... A glavno, kar sem hotel jiovedati, je lo: nocoj sem bil pri mrliču, kropit in molit. Prvikrat v življenju nisem imel ob mrliču niti malo občutka smrti. Stal sem že ob neštetih krstah — ob belih otroških truplih, ki sem jih že gledal kot male angele v nebesih; ob najljubših, ob katerih me je ljubezen silila, da sem skoro videl še živ obraz in voljne roke — a vendar sem vedno čutil, silno čutil, kako je smrt razpela nad krsto Črni plašč, čeprav so ji hoteli zastavili pot z najlepšim cvetjem. Nocoj pa smrti nisem opazil. Kmalu bi bi! iskal mrliča: vedel sem, da je umrla po hudem trpljenju mati številne družine, stara že preko 70 let. In to sem iskal — mrtvo. A ko sem se razgiedai v domači sobi, se mi je zdelo da jc ni. Pač, tam ob steni je v lepi električni razsvetljavi vo-Fara, kjer zaradi ugodnega in milega vremena delajo tudi še sedaj z vso vneino. Za popravilo in ureditev te ceste bo treba zgraditi tudi 4 nove mostove. Tako sta licitaciji za dva mostova v ribniškem odseku že razpisani, v kratkem pa bosta razpisani še licitaciji za most čez Rinžo pri Dolgi vasi in za most pri Fari. Z večjimi gradbenimi deli pa bodo na tej cesti začeli seveda šele z začetkom gradbene sezone. Priprave za bodočnost Tehnični oddelek banske uprave pa je med tem izdelal važne načrte za modernizacijo najpotrebnejših drugih cestnih zvez v Sloveniji. Tako so v glavnem že izdelani splošni načrti za slično modernizacijo, kakor jo grade sedaj na cesti Ljubljana-Kranj, za cesto od Novega mesta do Ljubljane in od Kranja do Podvina pri Radovljici. V tem načrtu so zamišljene precej važne spremembe ceste v Novem mestu. Veliki Loki in Kranju. Ker je za preložitev ceste v naštetih krajih več različnih predlogov, ho v kratkem prišla iz Belgrada velika ministrska komisija, ki si bo ogledala vse te res težke prometne vozle in odločila, j)o katerem predlogu naj se izdelajo podrobni načrti za modernizacijo. Tehnični oddelek banske uprave bo nadalje zaprosil pristojne faktorje, naj mu dovolijo še 480.000 din kredita za izdelavo načrtov, ki bi bili potrebni, da dobimo podrobne načrte za modernizacijo ceste od Bre-gane na hrvaški meji do Podkorena na Gorenjskem. Ta cesta bi merila okrog 200 km in bi predstavljala našo najvažnejšo severno prometno zvezo z drugimi deli naše države. Prav tako pripravlja tehnični oddelek banske uprave načrte za modernizacijo zveze Maribora in i.jubljane. Načrt za modernizacijo ceste od Spodnje Ložnice pri Slovenski Bistrici do Maribora je ministrstvo že potrdilo in izdeluje tehnični oddelek sedaj podrobne načrte. Sjilošni načrt za modernizacijo ceste od Ljubljane do Št. Vida pri Lukovici je prav sedaj predložen ministrstvu, za ostali del cestne zveze v tej smeri pa tehnični oddelek banske uprave pripravlja splošne načrte. Ni dvoma, da |)otrebuje Slovenija moderno cestno zvezo skozi' Gorenjsko in Dolenjsko, kakor tudi zvezo Maribora in Ljubljane. Prav zaradi tega pa tudi tehnični oddelek banske uprave pripravlja načrte, zavedajoč se, da moramo najprej vedeti, kaj hočemo, jiotem bo šele mogoče zainteresirati za to tudi pristojne činitelje in dobiti |)otrebna denarna sredstva, ki bodo omogočila modernizacijo najvažnejšega cestnega omrežja v Sloveniji. Eksekucije nam kažejo drugo stran medaljo o gospodarskem položaju. Malega človeka in srednje sloje najhuje pritiskajo civilne eksekucije k tlom. Značilen za presojo gosjiodarskih razmer je pojav, da so bile lani najštevilnejše rubežni na razne stalne mesečne prejemke in rubežni na razne terjatve, ki so jih upniki zarubili proti zavezancem pri njih dolžnikih. Realne in mobiliarne eksekucije se v Sloveniji silno množe. Pred vojno v naših krajih ni bilo dostikrat doseženih celo leto niti 7000 izvršb. In sedaj? Oglejmo si podatke le za zadnjih 6 let. V letu 1930. je Slovenija izkazala 14.423, naslednje leto 15.705, a leta 1932. je bil napravljen silen skok, kajti takrat je kriza pritiskala na duri vseh slojev n je 'dosegla velikansko število izvršb, namreč 73.570. Naslednja leta pa so eksekucije padale za neznatne številke. Lani pa je bilo doseženo doslej rekordno število, namreč 73.670 eksekucij na nepremičnine in premičnine. Zanimivi bi bili pač podatki, za kakšne milijonske vsote so bile predlagane razne izvršbe v Sloveniji. Seznam takih podatkov pa je zaenkrat knjiga, zaprta s sedmimi pečati. Poznavalci sodnih prilik zatrjujejo, da je bilo lani eksekviranih najmanj 100 milijonov dinarjev. Taka je sodna statistika Slovenije! Cerkljanski vodovod gradijo V decembru 'o začeli pri Cerkljah na Gorenjskem s prvimi gradbenimi deli za cerkljanski vodovod. Delavci imajo sedaj opravka pri zajetju, ki ga bodo se to pomlad dokončali. Zajet bo tako imenovani Davorinov (Jenkov) studenec, ki ima obilo dobre in zdrave pitne vode. Izvir, ki ga bodo zajeli, leži kakih 300 ni oddaljen od gradu Sangrada, ki ga sedaj zaradi znane tihotapske afere s kokainom jiozna vsa Slovenija. Gradbena dela za izvršitev zajetja so preračunana na 105.000 din. Od rezervarja bo še! vodovod nato proti Cerkljam, Zgornjemu in Spodnjemu Brniku in proti LahovČeinu. Od vodovoda se bo odcepil še poseben vod, ki bo oskrboval z vodo Češnjevek, odkoder je Ie še par kilometrov do Velesovega, ki bo dobilo vodo iz kranjskega vodovoda. Ker bo zajetje studencev izdatno, bo mogoče vodovod razširiti po potrebi tudi še na druge bližnje vasi, ki doslej nimajo vode. Tako bi se v bodočnosti mogle oskrbeti z zdravo pitno vodo po posebnem ležalo kakor v belili svilenih blazinah svetlo truplo — od daleč je bilo videli kakor lep voščen i(i|> mladega svetnika v oltarju ... A pokazali so mi Ija h klečalniku: pokleknil sem in z menoj vsi ljudje v dveh sobah, j>a smo molili rožni venec za staro mater... Res je tako: v Ameriki ljudje smrti nočejo videli. Komaj človek zatisne trudne oči, hitro pripeljejo zdravnika, da imotovi smrt, notem j>a po-grebnik truplo odpelje. Doma ga očisti... no, bul-zamira, obleče, najlepše počeše, namaže in nu-pudra, da ga pomladi za trideset let (če jih že toliko ima) in spet oživi... Potem ga pripelje nazaj domov in skoro živega postelje v krasni krsti. Mnogo širša in udobnejša je kol so pri nas navadno. Pokrov je pritrjen in se odpira kakor lepil skrinja. Znotraj pa je vse bogato obloženo s svilo, belo svilo. Bogata, čudovita električna razsvetljava napravi okolje nekam skrivnostno, n ne mrtvaško Črnega sploh ni nič — v ozadju je sicer križ, a v krasnih rjavili ali svetlih haržunastih zavesah. Roke so ovite z rožnim vencem, a niso sklenjene: lahno počivalo na svileni odeji kakor človeku, ki je prav kar zadremal.. . Zdaj pa — kakor se vam zdi: inorda bi si tudi vi, ko se že smrti ne bi več tnogli otepsti, želeli takega zadnjega počitka... Zase pa vem — čeprav se ne bojim umreti za prvini oslom — da sem se priporočil Bogu: če bi že imel umreti tu v Ameriki, naj bi našel smrt v plamenih, valovih ali kjerkoli, samo da me bodo ljudje vsaj mrtvega pustili pri miru, vsnj tnko kot [irj nn«, Gotovo pa je tudi to, da tukaj ni najprimerneje, prijioročnti Mežica, 21. januarja. Komaj smo jiokopali tako žalostno umrlega rudarja Forštnarja, očeta devetih otrok, se je v neposredni bližini istega revirja v Heleni davi ob treh pripetila zojiet težka nesreča, ki je zahtevala še eno rudarjevo življenje. Gre za strelnega mojstra Rudolfa Obrezo, starega 49 let, oženjenega z enim otrokom, ki je služil pri rudniku sedaj že polnih 28 let in bi bil kmalu lahko šel vživat pokojnino. Ponesrečeni mojster, ki spada med najbolj izurjene rudarje podjetja, je |>onoči s svojim tovarišem razstreljeval rudo v helenskem revirju. Ko je položil dinailiit in sprožil vžigalnik, se je hitro spustil [K) lestvi navzdol, da se, kot običajno spravi na varno, predno strel ne poči. Toda po nesrečnem naključju se je obesil na klin, ki ga Maribor, 20. januarja. Že parkrat smo poročali o nenavadnem pada-nju Drave, ki je 'e dni tako nizka, da tega ne pomnijo niti najstarejši ljudje, l.e v letu 1920. je bila Drava nekaj dni meseca februarja zelo nizka, letos je pa se bolj nizka Struga se je na obeh bregovih močno vsušila in je v Mariboru od železniškega mostu do meljskega broda zožena za |и>-lovico. Vzdolž vse struge so vsi vodomeri izven vode gladine, samo v Mariboru še lahko merijo višino vode z avtomatičnim merilcem, ki je v mali hišici na mostišču nekdanjega starega lesenega mostu na desnem dravskem bregu. Ta merilec samolastno registrira gladino Drave. Navadni merilci gladine so še v Dravogradu, Vuze-nici, v Mariboru, Ptuju in Ormožu. Nadzorstvo vodi nad njimi hidrotehnični oddelek v Mariboru, ki ima na dotičnih krajih svoje opazovalce. Ti poročajo vsak' mesec o višini Drave, če pa ta prekorači višino 2'A m nad norinalo, morajo po trikrat na dan brzojavno sporočiti višino reke mi-1 nistrstvu v Belgrad. Od teh sporočil so odvisne obrambne mere |)roti morebitnim poplavam v spodnjem toku reke. — No, letos nimajo merilci dosti dela, ker so že skoraj vsi vodomeri na suhem. Na ji olj neprijetno občuti to falska elektrarna; že nekaj časa je nevarnost, da se zruši ravnovesje med pogonsko silo Drave in obtežbo električnega omrežja, ki se sedaj nahaja že prav na konici. Mariborsko mestno električno podjetje je tozadevno že storilo potrebne korake ter jo o|)ozorilo nekatere največje odjemalce elektrike, da bodo morali eventuelno svoje obratovanje prestaviti na nočni čas, ko je več energije na razpo- Ijudem pogled na mrtvega y krsti kot sredstvo za resne misli o poslednjih rečeh. A čeprav je ni ... je vendar smrt draga v Ameriki. Najpreprostejša krsta stane okrog 3(100 dinarjev. Taka kol sem jo opisal, pa okrog 12.000 dinarjev. Toliko kot krstu znesejo še ostali stroški (ki gredo pu seveda lahko tudi v sto tisoč in čez). Res se je treba premisliti — umreti; pač pa domači ne premišljajo veliko in vedno napravijo lep |>ogreb. Nekatere navade pa so zelo lepe. Vencev ni mnogo. Prijatelji in znanci pa |>rinesejo veliko darov za svete iiiaSe. ki se jih nabere včasih tudi čez slo, število lahko presodiš po posebnih podobicah, ki so položene ob k -sli. Pogreb je vedno s sveto mašo. Potem pa sprevod odbrzi v avtomobilih na pokopališče. Doslej so polagali krste v jioseben lesen opaž v jami: po novih določilih napravijo v jami posebno cementno krsto s pokro-vm. Nanj šele nasujejo sveže prsti. To pa je res: tam ima potein rajni za vedno mir. Nikdar ga ne bodo več jirekopali. Razen, če so ga položili tako globoko, da bo nad njim lahko še eden našel zadnji počitek. Zato jui so ameriška pokopalisčn tako velika, obsežna, kljub temu, da jih mnogo upe-pele. Nešteto je grobov — in čudno: skoro vsi so enaki. Tukaj tli dovoljeno, da hi postavljali nad njimi najrazličnejše visoke s|>otnonikloh ne morejo več bratovati, vozijo le še čolni, pa še za te nio-več obratovati, vozijo le še čolni, pa še za le mostove in brvi Najdaljši lak most je postavil melj-ski brodar g. Mrdavs na pobrežki strani v Mariboru. Misi(onar Kerec se oglnša Naš znani rojak, misijonar g. Jožef Kerec, se je po dolgem molku zopet oglasil. Nekako v avgustu je moral za nekaj časa zapustiti svoje misijonsko polje, ker je šel kot zastopnik svojega liiisijona na letno konferenco v Hongkong. A zaradi naporne morske vožnje ga je doletela nesreča, ki bi ga skoro stalil življenje. Dobil jo težko pljučnico, za katero je moral ležati v bolnišnici 41 dni. Sam je pisal o svoji bolezni tako: Pred dobrim mesecem, ko sem so boril v St. Paul Hospitalu s smrtjo, nisem pričakoval, da bi mogel še kdaj ha morsko potovanje. Komaj par dni po mojem prihodu v Hongkong sem dobil hudo pljučnico in sem moral 41 dni prestati v bolnišnici. A nekaj me je tolažilo za času moje bolezni. Bil sem deležen visokih obiskov k moji bolniški postelji. Več nions, iz. Kwantunga je bilo tedaj na letni konferenci. Obiskavali so me vedno in prejemal sem blagoslove od visokih gospodov, ki so tudi goreče molili zame. Zdravnik, sicer sam nevernik. je izjavil, da če sem ostal živ, se je to zgodilo le po božji milosti.. .c Sedaj pa se je zopet vrnil ozdravljen in po-krepčnn v svoj misijon in upa, da bo lahko nadaljeval težko |x)verjeno mu nalogo v Yunnanu. (i. Majcen, njegov sotrudnik, ga je komaj pričakoval, ker ima ravno sedaj največ dela in skrbi. V Yunnanu gradijo novo misijonsko postojanko, ki naj bi bila žarišče in središče vsem drugim. Šole so v popolnem razvoju in imajo pravico javnosti. Največ skrbi pa raka g. misijonarja sedaj, ko bo treba dograditi nove stavbe, ki so že pričete. Med tem ko je lui g. Kerec v bolnišnici v Hongkongu, mu je poročni g. Majcen, da bodo do njegovega povraika dokončali betonski del stavbe, pritličje in strop. Preostane le še prvo, drugo, tretje ter v oglih betonski del četrtega nadstropja. Za zidove, okna, tlakovanje itd. pa še ni napravil pogodbe, ker nima več sredstev. Močno upa, da ga bo v tem podprla domovina in mu pomagala nadaljevati lo veliko delo. Stavba sama ga bo stala 60.000 indokinskih piaetrov, kar hi bilo 2,000.000 v dinarjih. Dosedaj ima komaj polovico — najel je posojilo —■ drugo pa si mora preskrbeti g. misijonar sam. Zato poSIlja svoje prošnje vsem rojakom. «la mu priskočijo na pomoč Mi Slovenci smo lahko ponosni, da je božja volja izbrala ravno enega izmed naših sorojakov na to važno misijonsko postojanko. Zato naj vsak katoliški Slovenec podpre njegovo delo z darom, ki mu ho omogočil nadaljevati misijonsko delo. za katero je [losvetil vse svoje življenjske moči in za kar je tudi pakrnt zastavil svoje življenje. Misijonska pisarni». Scmcniška ulica 2-1 !.. Ljubljana. Slovenija v zrcalu sodne statistike Kriminal — Civilne pravde — Eksekucije Tako nizke Drave l\udje ne pomnijo Mariborska industrija pripravljena na nočno obratovanje Kaj pravite? To pismo sem nameraval pisali gospodični Eli, hi je o eni zadnjih številk ^Učiteljskega tovariša t potožila, da ni nikjer zlate svobode tovarištva, da ni v vsej vasi niti enega inteli-genta in da nima nobene družbe. Lačna je družbe, zabave in debate. Ti /lati ideali uboge učite/jiščnice, ki si je morda domišljevulu, da bo salonska dama v Ljubljani, igrala na glasovir in s svojo duhovitostjo ter s pogovori o literaturi, o filmih in gramofonu zabavala svoje moške kavalirje! To je res vse minulo in sanje so splahnele v službo učiteljice na vasi. (inspodična učiteljica Kla, ki ji jaz ne morem pisati, ker ne vem njenega naslova, nuj ve, da je učiteljski stan idealen in da je vsak dober učitelj ponosen, čim več otrok vzgaja. Samo pravi učitelj mora biti! 70 mladih duš učiti je po mojem najlepša zabava in najlepše i/polnjenje mladostnih sanj. Nihče ne sili gospodične F,le, da je kje na kmelski vasi učiteljica in vsak čas se more vrniti n mesto, toda tudi sleherna gorska vas ima pravico, da zahteva od prosvetne uprave, naj ji pošlje učitelja ali učiteljico. Kaj si gospodična hlu misli pod »zabavot? Ali misli nu llunsa tlbersu, ali pa zabavo s 70 otroki, ki jim mora vlivati življenjsko korajžo in optimizem'!' Ki jim mora vlivati vero v bodočnost in borbeno voljo? Gospodična Kla vprašuje v »Učiteljskem tovarišu*: »Kako? Odkod?* Na to ji odgovarjam tako: iS svojo voljo in požrtvovalnostjo in iz sebe same/« Gdč. Ela naj pusti svojo sentimentalnost in osamelost ter nuj spozna, da je v njeni vasi, kjer je n službi za učiteljico, več inteligentov, kakor sama misli, čeprav nimajo mature na učiteljišču. Resnična svoboda pa ni o tem, da sme kdo ob kateri koli priliki obiskovali nogometne tekme in filmske predstave! Resnična svoboda je v tem. du človek more svoj notran ji idealizem izžarevati iu uporabiti za delo in korist za resnično večino ljudstvu! Koledar Petek, 22. januarja: Vincencij in Anastazij, mučenca. Novi grobovi -J- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal g. Ferdinand Švent, vlakovodja drž. žel. v p. Pogreb bo v soboto ob 4. popoldne. -f" V Domžalah je umrl g. Jože Kuralt, sodavičar. Pogreb bo danes ob 3. popoldne. + V Zagradu pri Celju je umrl v starosti 70 let po kratki bolezni g. Martin Jelen, fin. rešpicient v pok. Pokojnik je bil blag in dober mož ter zapušča poleg žalujoče žene tri preskrbljene hčere. Truplo pokojnika bo prepeljano v Maribor, kjer bo pogreb v nedeljo 24. t. m. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežje. ■f- V Konjicah je umrl gospod Mihael Ko-stanjšek, tajnik okrajne hranilnice. Naj v miru počivajo! Žalujočim naše iskreno sožalje! ' LOJZKA SNOJ m Ni dovršila veličastnih del. širši javnosti je bila nepoznana, pa je doživljala življenje, ki je bilo vredno življenja. 15 let je v tihi skromnosti delovala kot služabnica na zavodu za gluhonemo mladino. Vestno, vzorno in pošteno je vsa leta vršila svojo težko in požrtvovalno služIlo, ki ji je nalagala mnogo potrpljenja in zatajevanja. Zavod bo njeno izredno vestnost težko pogrešal. Dobrotni Jezus, «ki mu je bila v trpečem življenju močno vdana, naj jo nagradi z bogatim plačilom v nebesih. Žalujočim sorodnikom iskreno sožalje I — Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz- borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Joseiove« grenke vode Taki ljudje se morejo tudi doma - seveda pod nadzorstvom zdravnika - zdraviti za shujšanje Ogl. reg S. br *MH'S3. — Velik uspeh tenorista Rijavca v Rusiji. Znani slovenski operni tenorist Josip Rijavec že delj časa gostuje v Rusiji. Doslej je koncertiral v Moskvi, Sverdlovsku, Kalininu, Baku, Tiflisu in Kislovodsku. Povsod je dosegel naš tenorist velik uspeh. Pel je dela jugoslovanskih skladateljev. Kritika je ocenila njegovo petje z najbolj laskavimi pohvalami. — Tiskovne pravde v Sloveniji. Prav poučni so podatki o tiskovnih pravdah v Sloveniji za I. 1936. Lani je bilo vseli tiskovnih pravd 102, od katerih odpade na Ljubljano 62, Maribor 35, Celje 3 in Novo mesto 2. Predlanskim je bilo le 54 tiskovnih pravd, le leta 1934. pa 97. V smislu amnestijskepa ukaz z dne 5. t. m. so bile vse tiskovne pravde ustavljene. — Vremenska napoved: Evropa: Umerjeni hladni val je ujel srednjo in južno Evropo, za posledico ima tu in tam zjasnitev. Topli val z oblačnim vremenom je nad zahodno in severo-zahodno Evropo. Topli val s Sredozemskega morja se je pomaknil nad Črno morje in ima za posledico dež in sneg. — Jugoslavija: Zjasnilo se je nad zahodno polovico. Na vzhodu prevladuje oblačno. V severnih krajih jutranje megle. V poslednjih 24 urah je deževalo in snežilo po vsej kraljevini. Temperatura se je znižala. Najnižja je zabeležena v Varaždinu —10, najvišja pa v Ercegnovem +11 stopinj. — Napoved za danes: Pretežno jasno z ju'ranjimi meglami v zahodnih krajih in na jugu; oblačno v ostalih delih. Mraz po vsej kraljevir1. — Odkup tobaka v Idiotskem. Imotska pokrajina s tvojim središčem Imotskim prideluje najlepši dalmatinski tobak. Preteklo leto so dobili dovoljenje, da so vsadili 14 milijonov sndih tobaka. Vsaka sadika je dala povprečno 90 gramov suhega tobaka, lako da so lani pridelali 45 vagonov tobaka. Te dni so odkupili tobak in ga plačali po 14 dinarjev, lako da znaša ves izkupiček nekaj nad C milijonov dinarjev. Letos bodo smeli t imotski pokrajini vsaditi 20 milijonov sadik tobaka _ 48 muslimanskih romarjev potuje v Meko. Te dni se je odpravilo iz Sarajeva I« muslimanov, da poromajo v Meko. Med romarji je bil tudi hadži Nuraga Hasan iz Žepca, ki pa je takoj po svojem prihodu v Sarajevo umri nagle smrti, še preden je mogel od|>otovati v Meko. — Sobo si je zakuril za — smrt. Blizu Dubrovnika so našli v njegovem stanovanju mrtvega 26 letnega delavca Marina Lisičiča, Zvečer si je zakuril v peči z ogljem, ki pa ni zgorelo iu ubogi delavec je postal žrtev strupenih plinov. — Po nesreči ustrcN brata. V Kiiinii je 14 letni drugošolec gimnazije Zvonko Lača našel med knjigami pištolo, za katero ni vedel, da je nabita. V šali je pomeril na svojega brata, ki je pisni domačo nalogo. Pištola se je sprožila in zadela brata v levo lice. Hudo ranjenega brata so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer visi med življenjem in smrtjo. Četudi bo ostal živ, bo izgubil eno oko. — Vzgojitelje in starše opozarjamo na novo-izišlo pomembno knjižico »Deška predpu-bertetna d o b a«, (to je doba pred dozoreva-jočimi leti od 11. do 14. leta), katero je spisala Ema Deisinger. Knjižica ima 64 strani in stane 16 dinarjev in je izšla v komisij, zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. — Knjiga obravnava vse probleme in naloge, ki so dandanes v prav tesni zvezi pr' vzgoji naših dečkov v dobi duševnega in telesnega razvoja. Naloge te vzgoje — oziroma metode in pripomčki te vzgoje so tako mnogo-stranski in svojevrstni, da se morajo odgovorni či-nitelji resno zanimati za vsa dognanja in izkušnje na tem polju, da se doseže res dobra in premišljena vzgoja naše mladine. Iz vsebine, ki jo tu navajamo, že spoznamo pozitivne vrednote te knjižice: Opis te dobe. Kratek pregled otrokovih iger (posamične igre, konstrukcijske, fikcijske, socialne, predpubertetne igre) Prehod v dozorevajoča leta. Vraščanje v svet kulturno-duhovnih vrednost (versko čustvovanje, estetsko čustvovanje, slikarstvo, upodobljajoča umetnost, ornamentika, glasba petje, pesništvo) etično čustvovanje in socialno čustvovanje. Dodatek: Pedagoška evgenika. — Pri zaprtju motnjah » prebavi vzemite /.jutrai na prazen želodec kozarec naravne »Fran» lose! gren^iro« — Pri hripi, influenci, prehladu se navadno priporoča masaža. Za masažo je dobra »ALGA«. Pri hripi, influenci in prehladu namočite krpico z »ALGO« ter lahno masirajte bolniku prsa, ledja, roke, noge, vrat in čelo Masaža z »AI.GO« lajša bolečine, jači in osvežuje bolnika. Po masaži nastopi mirno in zdravo spanje. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica 12 din. Ljubljana V petek, dne 22. januarja Gledališče Drama: Petek. 22. jnn. ob 15: »Kralj z neba . Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. Sobota, 23. jan.: »Dež in vihar«. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 24. jan. ob 15: ••Kornjžn velja«. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ob 20: »Atentat«. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Opera: Petek. 22. jan.: »Navihanka«. Premier-ski abonma. Sobola. 23. jan.: »Vesela vdova . Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Nedelja. 24. jan. oh 15: »Traviata«. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20: »Navihanka«. Izven. Predavanja Salezijanska prosvefa na Kodcljevem. Moški odsek ima drevi ob 8 sestanek, na katerem bo predaval g. dr. Franc Knific o framazonih. Predavalnica mineraloškega instituta na univerzi: Drevi ob 6 bo predaval g. univ. prof. dr. A. Košir o uspehih svojih transplantacijskih poskusov. Predavanje je vstopnine prosto in vsakemu dostopno. Prireditve in zabave Prosvetni dom v Trnovem (Karunova ul. 14): V nedeljo, 24. januarja ob 8 zvečer ponovi Prosvetno društvo Trnovo Tinimermanovo in Veter-manovo novo ljudsko igro: »Trije kralji«: Velika filharmonična dvorana: Drevi ob 8 klavirski kyncert ruskega pianista g. Aleksandra Borovskega. Samostanska dvorana v šiški: Katoliško prosvetno društvo v šiški priredi v ponedeljek, dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer koroški večer. Sestanki Društvena soba т Vzajemni zavarovalnici: Drevi ob 8 je članski sestanek prosvetnega društva »Ljubljana« — mesto. Prosvetni dom v Trnovem: Fantovski odsek prosvetnega društva Trnovo ima sestanek dnevi ob 8. Rokodelski oder Rokodelaki dom, Komenskega ulica 12: V nedeljo. dne 24. t. m. ob pol 8 zvečer premiera priljubljene veseloigre »Utopljenca«. Kino Kino Kodeljevo igra danes in jutri dvojni spored: »ČRNA SOBA (Boris Karloff) in >NOČ NA DONAVI« (Wolfgang Liebcnedner, Leo Slezak). Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Boliinec ded., Rimska cesta 31. Za predpustne prireditve si nabavite nairazličnejše papirnate čepice, papirnate serviete, girlande. serpentine itd. pri tvrdki M.TKAR, Ljubljana Društva popust! 1 Redek dogodek v Mostah. Prihodnjo nedeljo bodo v Mostah imeli nenavadno slovesnost V cerkvi svete Družine bosta slovesno obhajala svojo biserno poroko, 60 letnico svojega zakonskega življenja, g. Martin Satler, upokojeni železničar, in njegova žena Ana. Stanujeta v Društveni ulici št. 9. V nedeljo ob 9. zjutraj bo v cerkvi «v. Družine duhovnijska maša s pridigo, med katero bo opravljen tudi slovesni obred biserne poroke. Jubilantoma, ki svoje breme Se čvrsto nosita, k temu nenavadnemu redkemu in zato toliko bolj veselemu dogodku od srca voščimo vso srečo ter jima želimo še mnogo let skupnega zakonskega življenja! I Pogreb -f- g. Andreja Podlesnika bo izpred mrtvašnice splošne bolnišnice danes v petek ob 4. popoldne. Člani krščanske moške kongregacije se zbirajo pri zastavi. 1 Utiteljski zbor poslovne šole na Ledini je daroval v spomin pokojnega šoUkegn upravitelja Mirka Repdvža in kateheta Pavla Zajca 400 din za ubožne učence na Ledini. Upraviteljstvo. 1 Namesto venca na grob blagopokojnega višjega šolskega nadzornika v pok. g. Fr. Gaber-š k a je daroval učiteljski zbor П. drž deš. osn šole 100 din (sto dinarjev) za šolsko kuhinjo na Grabnu. 1 XV. prosvetni večer velja spominu 20 letnice ruske revolucije. Kominterna organizira po vsem svetu manifestacije, da bi vsaj navidez pokazali uspehe in sadove ruske revolucije. Kakšni so ti sadovi nam bo nazorno povedal predavatelj g. dr. Ivan Ahčin, gl. urednik »Slovenca«, ki nastopi na tem večeru. G. predavatelj je znan strokovnjak, ki stalno zasleduje delovanje boljševizma. Poleg živahne besede bodo tudi številne skioptične slike pokazale na bajne uspehe tistega raja, ki so ga ustvarili boljševiki v Rusiji. Predavanje bo ob 8. uri zvečer v verandni dvorani hotela Union v petek 22. t. m. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, sedeži 3, stojišča 2, za dijake 1 din. I Nova vila na Mirju. Mirje se je zadnja leta spremenilo iz močvirne puščave v krasno kolonijo vil. Tudi mojster Plečnik je z ureditvijo rimskega zidu in z nekaterimi svojimi nasveti k regulacijskim načrtom mnogo prispeval. Ena najbolj krasnih vil pa raste sedaj na Mirju. Zida jo trgovka ga. Peslotnikova, soproga bivšega prosvetnega šefa pri ljubljanski banski upravi. Vilo gradi podjetje Tfinnies. Stavba, ki je že dosegla pritlične zidove, bo povsem moderno urejena, imela bo centralno kurjavo in lep vrt z ograjo. Stavba bo dvonadstropna in bo imela tudi sobe v podstrešju ter bo veljala okoli milijon dinarjev. ! Nov tip stojnic na trgu. Predvčerajšniim smo poročali o novem tipu stojnic na trgu. G. Alojz Kovačič nas je včeraj obvestil, da si ni prve stojnice te vrste omislil g Čuček. trgovec z bosanskimi češpljami in raznim sadjem ter zelenjavo, temveč g. Kovačič sam. Novi tip stojnic na trgu sicer ni patentiran, toda g. Kovačič in g. Čuček naj se pomenita med seboj, kdo je bil prvi s to res praktično idejo. Glavno je, kar obema privoščimo. da bi privabila čim več gospodinj k sebi 1 Ogenj v Hribarjevi tovarni. Včeraj okoli pol 11. dopoldne so bili mestni poklicni gasilci poklicani v Hribarjevo tovarno pletenin ob železniškem prelazu v Moste Od motorja je namreč švignila iskra na volno pri pletilnem stroju Delavke so zagnale velik krik, še preden pa so gasilci prišli, je neki delavec pogasil ogenj z gasilnim aparatom. Nevarnost je bila sicer velika, vendar pa poklicni gasilci niso imeli nobenega dela več. Škoda je le majhna. Cette c Naval v celjsko bolnišnico. V celjsko bolnišnico je od dne do dne večji naval. Dne 20. t. m. je bilo sprejetih 60 bolnikov. Današnje stanje 312 bolnikov, kar je nadnorinalno. Letos je bilo sprejetih v bolnišnico že nad 500 bolnikov. Polna sta kirurgični in medicinski oddelek. c Umrli so v bolnišnici: Padišič Hary, 5 let. sin krojaškega pomočnika iz Liso; Skaza Jožefa, 26 let, zasebnica iz Sel pri Velenju in Knez Franc. 27 let, posestnik v Kalohju Na Masarykovem nabrežju št. 9 ju umrla v starosti 71 let vdova po nadučitelju Pečovnik Irena. N. v in p. c Število brezposelnih še vedno narašča. Število brezposelnih, ki so prijavljeni pri ekspozituri Borze dela, je v drugi desetini meseca januarja poskočilo od 849 na 906 med temi je 193 ženskih delovnih moči. — Delo dobijo: 4 gozdni delavci. 2 hlapca, 2 kuharici, 2 natakarici, 4 deklo in 1 postrežnica. c Izredna seja mestnega sveta celjskega bo drevi ob 6 Mestni svet bo sklepni o najetju osein-milijonskega posojila pri hipotekami banki. r, Dar Vinccncijevi konferenci. Trgovec g. VVogg je daroval „Vincencijevi konferenci din 200, zakar mu izreka odbor najiskrenejšo zahvalo. c, Zahvala celjskih osinnšolcev. V soboto, dne 16. januarja se je vršila v Narodnem domu običajna vsakoletna prireditev celjskih maturantov. Je to ena najlepših celjskih prireditev. Tudi letošnja prireditev je tako v moralnem, posebno pa še v gmotnem oziru nadvse lepo izpadla. Celjski osmošolci se na tem mestu najiskreneje zahvaljujejo vsem, ki so v denarju ali v blagu prispevali in s tem pripomogli vsak po svojih močeh k lepemu uspehu. Čisti dobiček se bo |>oruhil za eskurzije in izlete. Vsem še enkrat najlepša hvala. c Zbirka cerkvenih in narodnih pesmi. Vpo-kojeni šolski upravitelj g. A. Schmidt se je z vidnim uspehom lotil zbiranja cerkvenih in narodni pesmi. Imenovani je znan posebno v Savinjski dolini, v Sv. Pavlu, kjer je gojil slovensko petje in dosegel s svojim zborom v narodnih nošah 160 pevci uspeh, katerega so pri poslovilnem koncertu 1919., ko je odhajal na Dobrno, v prid domačim invalidom, klasificirali za relativno največji pevski zbor v Jugoslaviji. V Sv. Pavlu je bil tudi 18 let orgnnisl in je kot posvečal vso svojo pozornost cerkvenim narodnim pesmim. Njegovo delo podpira v prvi vrsti veleindustrijalec g. Ivnn Cater, v Celju, ki je zbiratelju omogočil začetno delo namreč zbiranje še neobjavljenih narodnih pesmi. Občinstvu priporočamo, da skuša šolskemu upravitelju g. Schmidtu pri njegovem. delu pomagati. c Kino Metropol. Danes ob 18.15. 20.30 »Ljubezen in jazz in zvočni tednik. Ob 16 matineja »Rendez vous : (Tajna služba). Trbovlje Uradni dnevi. Okrajno sodišče v Laškem razglaša, da se bod v mesecih januarju, februarju in marcu 1937 vršili v Trbovljah v pisarni za uradno poslovanje (Parašuhova hiša) sledeči uradni dnevi: 23. L, 6. II. 20. 11., 6. III in 20 111. vsakokrat ob pol 9—12 in od 13—16 ure. V Hrastniku pa se bodo vršili uradni dnevi v občinski pisarni v sledečih dneh: 13. II. in 13. III. vsakokrat ob pol 9—12 in od 13—15 ure Občinska seja se je bavila z ugovorom na bana radi delnega razveljavijenjil občinskega kmetijskega odbora po okrajnem načelniku. Za odbor nika Murna in Naprudniku, po poklicu rudarja in delavska zaupnika, je večina utemeljevala v glavnemu tem, da spadala zato v kmetijski odbor, ker sta rojena kot kmečka sinova — Smo res radovedni če bo višja oblast ludi tega nazirauja. Pri spremembi občinskega službenega redu za uslužbence so zastopniki JRZ dosegli spremembo načrta in so se plače malo zenačile, da ne bodo samo 'isti še. bolj napredovali, ki že ilnk imajo najvišje plače. Spremenil se je tudi red v občinski klavnici iu so se znižale pristojbine za 10 par pri kilogramu, posebej pu se bodo zaračunale celice v hladilnici za mesarje. 4 V salonu za olepševanje. »Katera izmed gospa bi rada smehljaj Mone Lise?« Maribor m Smučarske tekme odpovedane. Ker ni izgledov, da bi do sobote, oziroma nedelje zapadel primeren «neg, ki bi omogočil izvršitev programa smučarskih tekem za državno prvenstvo v kombinaciji, je Mariborska zimskošporlna podzveza včeraj tekme odpovedala ter so preložene na nedoločen čas. m Občni zbor JRZ za V. okraj bo dne 27. januarja ob pol 8 zvečer v prostorih kavarne In gostilne Vollgruber na Frankopanski ceeti. m Se ena iz železniških delavnic. Zadnjič smo poročali, da so morali v železniških delavnicah na zahtevo nekega inženirja napraviti knjigo dopustov za delavstvo v srbohrvaščini, ker gospod, iti živi te mnogo let v Mariboru, še vedno menda ne razume slovenščine. Še ena stvar razburja delavce v delavnicah: napisi in vse okrožnice, ki prihaijajo od železniških direkcij, niso slovenski! Kdo je zato odgovoren in kdo bo napravil red? m Nadležno fotografiranje. Zadnje čase se pojavlja pri pogrebih na Pobrežju neki gospod, ki skače neprestano s svojim fotografskim aparatom okrog pogrebcev ter dela posnetke, katere potem prodaja To fotografiranje na pokopališču povzroča pri udeležencih pogrebov umevno nevoljo ter bi bilo umestilo, če bi ga uprava pokopališča prepovedala. m 17 radioaparatov zaplenjenih! Iz vrst naših naročnikov smo prejeli: Lastniki radio aparatov so se razveselili, ko je poštno ravnateljstvo v Ljubljani sporočilo, da je poslalo v Maribor posebnega strokovnjaka, ki bo izsledil vse motilce, kateri z neblokiranimi nioiorji jezijo radio abonente. Zdi se pa, da je poslala poštna uprava v Mariboru prav za prav lovca na neprijavljene radio aparate, saj je baje v teku enega meseca zaplenil nič manj kot t7 takih aparatov. Sprejem radio prenosov pa se v Mariboru med tem ni prav nič popravil in je še vedno motenj več ko preveč. Abonenti želimo, da bi predvsem motnje izginile in nam je vseeno, ali posluša kdo s prijavljenim ali neprijavljenim aparatom. m Amnestija in beračenje. Kakor vsako Človeško delo. ima tudi amnestija svojo sončno in senčno stran. Kaznjenci se je veselijo in jo željno pričakujejo, okoliško prebivalstvo pa čuti njene neprijetne posledice. Množica odpuščenih kaznjencev je preplavila mariborsko okolico in berači. Po dva in trije hodijo skupaj in nadlegujejo ljudi za denar in obleko. Ljudi je strah pred lomi mladimi berači. Na dan jih pride k oni hiši po 10 in še več. Splošna sodba je: če jih država izpusti iz kaznilnico — naj jih odvede tudi v pristojno občine. m Zaradi poškodb umrl. V mariborski bolnišnici je umrl 46-letni lovski čuvaj Anton Lampret iz Sv. Lovrenca na Pohorju. Pred nekaj dnevi se je podrlo nanj drevo ter mu zmečkalo prsni koš. Poškodbe so bile tako nevarne, da mu zdravniki v bolnišnici niso mogli rešiti življenja. m Pomote. Tiskarski škrat je v včerajšnjem Slovencu« med mariborskimi vestmi povzročil pomoto. Ponesrečil se ni inž. Dolenc, temveč občinski svetnik inž. Jože Jelene. m Smrt kosi. V visoki starosti 85 let je umrl na Slomškovem trgu 16, zasebnik Ignac Kurent. V Stražunski 2 na Pobrežju je zadela smrt 78-let-nega delavca Josipa Gradišnika, Na.j počivata v miru! m Avstrijski smučarji na Pohorju. Na pobudo mariborske Tujskoprometne zveze pripravljajo tuj-skoprometne organizacije v Gradcu v prihodnjih nedeljah več izletov z avtokari za graške smučarje na naše glavne smučarske postojanke na Pohorju. m Odvzeto meso na dražbi. V soboto, 23. t. m. ob 9 se bo prodalo na Glavnem trgu na iavni dražbi 12 kg svinjskega in 20 kg govejega m&sa. m V zadnjem trenutku... Trgovski potnik Ve-ber iz Zagreba se je vozil s svojim osebnim avtomobilom po cesti skozi Dravsko polje. V bližini Vurmata je naenkrat zagrmelo pred avtomobil zviška mogočno smrekovo deblo. V zadnjem trenutku je šofer zavrl avto, da ee ni zaletel v smreko in zdrsnil v Dravo. Drevo je pridrvelo na cesto z vrha več eto metrov visokega hriba, na katerem so drvarji podirali smreke. m 13 letni fant pobegniL Kaznilniškemu pazniku Antonu Slekovcu je pobegnil od doma njegov 13 letni sinko Tonček, učenec I. razreda meščanske šole. Fant je dobro razvit, suhega obraza. oblečen ie v svetlo zimeko suknjo. m Napol mrtev obležal pod avtomobilom. Na Aleksandrovi cesti pred trgovino Bata se je pripetila včeraj dopoldne huda nesreča. V smeri od kolodvora je pripeljal nek mariborski avtotaksi z zmerno brzino, nasproti pa se je vozil na kolesu v smeri od frančiškanske cerkve mlad kmečki fant. Na križišču Sodne in Aleksandrove ela so avto in kolesar srečala. Kolesar pa je očividno prvič bil na kolesu v mestu, ker ga je živahen promet čisto zmešal ter je skušal pred avtomobilom zaviti z desne na levo stran ceste. Avlo-mobilist, ki je vozil pravilno po desni strani, je uvidel nevarnost 1er je zavrl vozilo z vsemi zavorami. Zaradi spolzke ledene ceete pa je veled na-Jlega zaviranja zasukalo zadnji del avtomobila na dasno ter je treščil ob kolesarja s tako silo, da ga je vrglo s kolesom vred ob rob ceste. Pri padcu ie priletel fant z glavo na granitni robnik ter obležal nezavesten. Reševalci eo ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili smrtno nevarne poškodbe. Fant je ležal včeraj v globoki nezavesti in še niso mogli ugotoviti njegovega imena, ker ni imel pri sebi nobene izkaznice. Po izjavah očividcev zadene krivda samo fanta, ki je zgubil duhaprisotnost ter tik pred avtomobilom zavil na drugo stran ceste. Zavedel se je šele popoldne in eo šele tedaj ugotovili njegovo ime: Maks Čepe, stanujoč na Tržaški cesti 54. MacitocsJ&o mlcdaltiie •"iniimniHiMHiiiHiminiHiii.....>■.................. ■•<••■ .....тпипиппииипиишппнцптчи l'otek, 22. Januarja: Zaprto. Sobota, 23. januarja ob 20! -Pkrofenn trmoglavka«. Globoko znižani' cene. Zadnjič. Jesenice Kino Krekov dom. danes zvečer ob 20 krasen film »Tiran«. Novo mesto Prireditve: V nedeljo 21. t. m. bo v Rokodelskem domu ob 3 popoldne skioptičuo in filmsko predavanje, ki ga priredi Okrožni urad za «mirovanje delavcev. Vstop je vsakomur prost. Za pustno nedeljo pa pripravlja Prosvetno društvo v Prosvetnem domu tridejanwko komedijo. Za nameravano sirotišnico t ^inilielu priredi tukajšnji okrajni odbor društvu Rdečega križa, pod pokrovitelje!voni banice ge. dr. Nntinieuove dobrodelni koncert na svečnico, dne 2. februarja 1987. ob 8 zvečer v Prosvetnem domu. Pri koncertu sodelujejo člani ljubljanske opere in sicer! ga. Hernol-Golobovn, ga. Ribičeva, g. Marčec, g. G. Galiciji 1er novomeški salonski orkester. Našo javnost opozarjamo na ta koncert že sedaj Gospodarstvo Bilanca Narodne banke V Službenih novinah je objavljen raiunski zaključek Narodne banke za 1936, o kateri posnemamo še naslednje podrobnosti: Med vrednostnimi papirji banke, ki so lani narasli od 49.37 na 116.85 milij., se je zmanjšala vrednost delnic Banke za mednarodne obračune od 19.5 na 14.88 milij., dočim je vrednost državnih papirjev v tej postavki stočasno narasla od 29.9 na 1020 milij., predvsem zaradi nakupa novih 5% obveznic za javna dela. Prejšnji predujmi državi so se zmanjšali od 1670.6 na 1662.54 milij., k temu pa je prišteti ie znesek 14.7 milij., kolikor znaša delež države pri dobičku Narodne banke. Postavka nepremičnin banke se deli sledeče (v milij. din, v oklepajih stanje na koncu 1935): nepremičnine 110.34 (109.31), zavod za izdelavo bankovcev 43.0 (42.64) in inventar 1.8 (2.0), skupno 155.1(153.95). Dohodki banke. Skupno so znašali v računu zgube in dobička dohodki banke lani 122.4 milij. aip v primeri s 129.0 milij. din leta 1935. V naslednjem podajamo pregled gibanja dohodkov banke od leta 1932 naprej (za prejšnja leta se podatki ne dajo popolnoma primerjati, ker je bila, kot znano, izvedena leta 1931 zakonska stabilizacija dinarja in se je v zvezi s tem sestava računskega zaključka banke izpremenila), v milij. din,: 1932 1933 1934 1935 1936 obresti eskonta 100.5 122.6 92.1 82.7 73.9 obr. lombarda 23.1 24.0 16.1 16.8 15.4 depo v inoz. obr. vredn. pap. plačna dub. obr. dub. razni doh. skupno 1.3 2.1 0.3 4.7 — 1.1 7.1 8.8 1.4 1.8 4.0 2.3 10.5 1 Jb 3.2 6.1 2.8 15.8 1.2 4.5 8.8 2.8 15.8 132.3 163.3 128.3 129.0 122.4 Dohodki tekočega posla pri banki padajo, kar je tudi razumljivo, ker je bila leta 1935 znižana obrestna mera na 5% in je poslej banka zmanjševala svoj portfelj, povečanej je Izkazano pri vrednostnih papirjih zaradi večjega zneska teh papirjev v bančnem imetju. Znatno je narasla postavka: plačane, že odpisane terjatve. Odpisi Predno navajamo izdatke banke v preteklem letu, navajamo še nekaj podatkov o odpisih banke. Do krize leta 1931 se odpisi banke niso prav posebno odražali v računu zgube in dobička. Toda v letu 1932 so dosegli ogromno vsoto 50.8 milij., ki se je naslednjega leta celo povečala na 63.07 milij. din .Od tedaj naprej pa se odpisi dubiodarslva. Boj proti h rosni ar stvu Sledilo jc dokumentirano tajniško poročilo g. Smuča, iz katerega posnemamo, da je imelo Združenje na koncu leta 1930. 473 članov. V letu 1930. so se izvršile zopet znatne izpremembe v področjih občin. Leta 1935. jo štelo združenje 717 članov, pa je padec za 244 članov pripisovati predvsem priključku okoliških občin Ljubljani. Število pomožnega osebja ni preveč znatno. Nato je jiodal poročilo o davčnih akcijah Združenja ter na koncu poudaril, da so gospodarske zbornice ugotovile, da davčna zakonodaja ne odgovarja zahtevam davkoplačevalcev in dn se tudi zakoni ponekod drugod drugače tolmačijo kot pri nas. Zato je treba zahtevati reformo davčne zakonodaje v smislu teh zahtev. Združenje je veliko sodelovalo s svojimi ^ člani pri davčnih vprašanjih ter je bil tu najožji stik med upravo in članstvom. Preteklo leto je združenje zbralo toliko konkretnih primerov kršitve krošnjarskih predpisov, da je zbornica ves material ponovno predložila banski upravi. Zlasti je Zbornica opozorila na preveliki obseg krošnjarstva z mauutakturnim blagom. Banska uprava je nato predložila zbornično predstavko ministrstvo trgovine in iudustrije. Banska uprava je menja, da se z načinom krošnjar-Jenja dejansko kršijo predpisi, vendar smatra, da bi zgolj ojiozoritev na striktno izvajanje predpisov ne odpomogla lem nedostatkom, ker je kontrola krošnjarjev zelo težka. Zalo se banska uprava pridružuje glavnemu predlogu zbornice, da se kroš-njarjenje z manufakturnim blagom sploh prepove. Zaradi tega upajo sedaj, da bo ministrstvo trgovine in industrije osvojilo v celoti predlog banske uprave in prepovedalo enkrat za vselej krošnjar-jenje z manufaklurnim blagom. Pri tej priliki se spominja, kako dolga je pot do izdejstvovunja kakšne zahteve gospodarskih krogov, saj mora cela vrsla faktorjev sodelovati pri rešitvi vsakega važnejšega vprašanja. Trgovstvo je luni tudi uspelo glede taks ua račune. Ta taksa se pobira sedaj na račune le Se od 50 din. Znebili smo se neprestanega zasledovanja po finančnih organih in tudi občutnih kazni. Glede davka na jioslovni promet nima podeželski trgovec kaj skrivati pred javnimi osgnni in zato je odveč navodilo o strogem izterjevanju. Prodaja moke in koruze po občinah daje stalen jxivori za pritožbe, kalere pošilja trgovstvo merodajnim oblastem, ker se s to prodajo škoduje legalni trgovini. Nadalje se ptiča tajniško |ioročilo z delovanjem Zveze trgovskih združenj, potem osrednjega predstavništva trgovcev, kjer je n. pr. zabeležiti uspeh glede Ta-le. Število interesentov za telefon stalno raste, vendar pa ni mogoče dobiti teletonov. V vsem okraju jo bilo zgrajenih lo 12 priključkov na obšlo ječe vode. Posebno zanimanje kažeta St. Vid in Vrhnika. V severnem delu okraja je potrebna še zveza St. Vid—Skaručna—Vodice—Komenda, v južnem pa zveza s Turjakom in Rakitno. V mednarodnem prometu je omeniti izboljšanje zvez z Italijo in Avstrijo, kar so dosegli nekateri kraji okolice. Za tekoče leto pa se obeta znaten napredek. Razširjeno bo telefonsko omrežje v ljubljanski okolici. Na avtomatsko ljubljansko skupino bi se priključile avtomatske centrale: St. Vid s 100 naročniki, Ježi ca in D. M. v Polju. S tem bo vsa ljubljanska okolica avtomatizirana. Svoje poročilo je g. tajnik zaključil z zeljo, da bi članstvo okoliškega združenja ludi v bodoče ostalo zavedno v borbi za svoje interese, ker js aako dana upravi opora pri izvedbi vseh še nerešenih vprašanj (Odobravanje). Blagajniško poročilo je jxxlal g. Ivan Rani iz D. M. v Polju. Računski zaključek za 1930 izkazuje prejemkov okoli 92.000 din všlevši imetje ua z.a-čotku lela, proračun za 1937 pa znaša okoli 40.000, dočiiu je znašalo premoženje združenja na koncu leta 1936 48.583 din. Tako računski zaključek kot proračun sta bila soglasno sprejela. V nadzorstvo je bil izvoljen g. Ivan Garlroža. za namestnika pa gg. Davorin šetina, Fran Kirn in Janko Cirman. S tem je bil občni zlior okoliškega združenja zaključen, pokazal pa je, dn trgovstvo ljubljanske okolice resno pojmuje svoj boj za Izboljšanje svojega stanja in vsega gospodarstva in moramo reči, da so se vsa izvajanja govornikov prijetno razlikovala od marsikakšnih drugih stanovskih zborovanj. kar je danes, ko je jiolrehno vsepovsod IKimirjenje duhov, le pozdraviti, saj je tudi v korist zlasti trgovstvu. Sejmska in Iržna poročila Kranjski sejem 18. januarja. Cene živine so bile sledeče: voli I. vrste 5.25 dinarjev, voli II. vrsto 4.75, voli III. vrste 4.50 za kilogram žive teže; telice I. vrste 5.25 dinarjev, telire II. vrste 4.75, telice III. vrste 4.50 za kilogram žive teže; krave 1. vrste 4.50 dinarjev, krave II. vrste 4, krave HI. vrsle 3.75 za kilogram žive teže; teleta l. vrste 8 dinarjev, teleta II. vrste 7.50 za kilogram živo težo; prešiči špeharji 9 dinarjev, prešiči pršutarji 8 za 1 kg žive teže. Od zadnjega sejma so cene živine zoj>el nekoliko popustile, tako pri goveji živini, kakor tudi pri prešičih; dočim cene lelet мј se nekoliko dvignile. Cene volov L in II. vrste je padla z.a 25 par pri kilogramu medtem ko je ostaln cena volov lil. vrste neizpremenjena; v istem razmerju so padle tudi cene telic. Cene krav I. vrsle so jiadle za 25 par, druge vrste za 5ti par in tretje vrste za 25 par pri kilogramu; cene prešičev špeharjev in prešičev pršutarjev pa je padla za 50 par pri kilogramu. Teleta 1. in II. vrsle pa so plačevali za 50 par dražje kol pa na zadnjem sejnin. Borza Dne 21. januarja 1937. Denar N zasebnem kliringu jo aneleski funt oslal v Ljubljani neizpremenjen na 238 25 denar, v Zagrebu je popustil nu 287.26—238.06, v Belgradu pa na 288.30 denar. Grški boni so beležili v Zagrebu 31.65__82.35. Avstrijski šiling je v Ljubljani narastel na 8.02—8.12, v Zagrebu pa jc. neznatno popustil n» 7.9660—8.0650, v Belgradu na 7.9IÎ58— 8.0658. Italijanske liro so v zasebnem kliringu nudili v Zagrebu po 2.45, v Belgradu po 2.47. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.70 do 12.90, v Zagrebu na 12.6050—12.8050, za konec januarja 12.56—12.76, za sredo in konec februarja 12.00—12.80. za sredo marca 12.5250—12.7250. V Belgradu so beležili nemški čeki 12.5867—12.7867. Ljubljana. — Tečaji s p r I m o m. Amsterdam 100 h. gold..... 2878.41—2398.01 Berlin 100 mark...... 174,5.08—1758.90 Bruselj 100 belg...... 731.70— 736.76 Curih 100 frankov..... 996.4Г»—1008.52 London 1 funt...... . 212.79— 214.85 Newyork 100 dolarjev .... 4811.00—4847.32 Pariz 100 frankov...... 202.63— 204.07 Praga 100 ...........151.54— 152.64 Trst 100 lir........ 227.84— 280.92 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 885.225 «lin. Promet na belgrajski borzi je znašal 560.ППО dinarjev. Curih: Brlgrad 10, Pariz 20.3825, London 21.38125, Newyork 485,875, Bruselj 73.425, Milan 22.94, Amsterdam 288.625, Berlin 175.20, Dunaj 78.75 (81.25), Stockholm 110.25, Oslo 107.15, Ko-penhagen 95.45, Praga 15.21, Varšava 82.25, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Ruka rešto 3.25. Helslngfors 9.43, Buenos-Aires 1.32875. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 86—87, agrarji 51.50—52.50, vojna Skoda promptna 38«) do 3K2, begluške obveznice 71—72, 8% Blerovo posojilo 87 —88, 7% ltlerovo [»osojilo 77.50—78.50, 7% posojilo DHB 91.50—92.50. Zagreb. Državni papirji: 7°„ investicijsko posojilo 86.25—87, agrarji 51.50 den., vojna škoda promptna 380-381 (381), 382 bi., begluške obveznice 71 den., dnini, agrarji 68.25 den., 7% Blerovo [»osojilo 78—78.50 (77.75, 78.25), 7% posojilo Dri hip. banke 92 den., 7% slab. jiosojilo 84.50 den. Delnice: Narodna banka 7300—7700, Priv. agrarna banka 198—196, Trboveljska 22Г>—250, Nar. ium. 20 bi., Gufmann 20 -40, Našice 410 den., Osj. liv. 175 den., Osj. sladk. lov. 156—163, Vol. Bočkerek 680 den., Dubrovačkn 270—300, Jadr. plov 360 den., Oceania 2.50 den. Belgrad. Državni pa|>irji: agrarji 50.75 den. (50.50), vojna škoda promptna 379.50-380 (879.50), begluške obveznice 71—71.50 (71.25), 71), 8% Blerovo posojilo 87 den., 7'!i, Blerovo posojilo 77.50 do 77.75 (77.50), 7% posojilo DIIB 92.50 den. Delnice: Narodna banka 7300—7450, Priv. agrarna banka 194.50—196.50 (196. 198.50). Žitni trg Novi Sad, 21. jan. Pšenica: Srem. slav. ban. 162—164, bč. 163- i65. Ostalo pšenica neizpremen. Koruza: bč., srem., nova 75—76, han. nova 72—74, srem. nova suš. Indjija f»4— 85. Moka: bč., ban.: og ogg 245-255, št.' 2. 225—285, št. B. 205—215, št. 6. 185—I9fi, št. 7. in 8. neizprem., srem. slav. og, ogg 240—250, št. 2. 2'JO—230. št. 5. 200—210, št. 6. 180—190, št. 7. in 8. neizprem. Vso ostalo izprem. Tend, vzdržana. Promet srednji. Kulturni obzornik „Die Weltkunst" o M aies a V znanem berlinskem tedniku za umetnost itd., »Die Weltkuri6<« z dne 10. januarja t. 1., je njegov dunajski urednik dr. Stephan Poglayen - Neuwall objavil poročilo o Maleševih »Sencah«. P.-N. piše: > Ceprav je Miha Maleš šele 33 let star, ima vendar za seboj že obsežno grafično in slikarsko delo, iz katerega je reproduciral v tej knjigi izbor karakterističnih lesorezov in linorezov. Maleš, najpomembnejši pojav mlade slovenske grafike, je kratek čas obiskoval umetniško akademijo v Zagrebu in na Dunaju. Odločilnega pomena pa je bilo zanj šolanje pri tenkočutečem A. Bromseju m Thieleju v Pragi. Karakterističen za Malešovo grafiko, ki stremi zdaj za harmonijo igre linij, zdaj za kontrastnimi učinki črnobelega, je izraziti nagib k de-korativnosti. V tem in v lirični razpoložen osti njegovih lislov se razodeva posebna svojstveno«! vi-sokonadarjenega umetnika.« Stephan Poglayen-Neuwall je že večkrat pisal o slovenski umetnosti, ki jo dobro pozna. Z literarnega večera Društvo absolventov državnih trgovskih šol je 20 t. m. priredilo literarni večer in povabilo k sodelovanju štiri naše ustvarjalce lepe knjige. Zelo po malem, ali vendar še kdaj pridejo nejx*redno pred nas naši pesniki m pisatelji, in moramo takoj ugotoviti, da je obisk v Delavski zbornici zadovoljivo pokazal, koliko zanimanja in *i>r«nljevanjn je de ležno med mini taksno delo predvsem v vrstah mladih ljudi. Zadovoljivo je radi predhodnega črnogledega |iričakovanja. Prednost lega večera jc ležala v neki zaokroženi ]-»dobilosti, katero je najbolj doprineslo v bistvu sorodno razjx>loženje do pojavov in razmer v ožiem in širšem svetu, satirično in grenko gledanje na' jjaradoksalnosti. s katerimi so vsi kraji obteženi, in poudarjeni ali za besedami skrila ljube zen do ljudi, ki izpolnjujejo življenje naših dni in ginejo v njem. To razpoloženje hoče biti protest in očiščenje, to razumevanje bi rado razveljavilo nasilnosti, brezbrižno malomarnost in laž, seveda ne kot miselno začrtana tendenca, marveč kot zvok besed in barva življenjske podobe. Prijem same stvari in zgradba duha v nji pa odločno riše posamezne samolaslne osebnosti avtorjev, ki hodijo svoja pota in prinašajo v književnost različne slovensko-jx>go-jene in iz splošnega osvetlene 3tvari. Saj je med nami toliko glasnih iu molčavih zadev, ki jih oblikovalci morejo opaziti in ujeti f» moči. sjxisobno-st in globini svoje duhovne razgibanosti in jih razodeti, kakor odgovarja njihovi oblikovalni, umetniški sili. Siccr pa so nam čitali — i izjemo Jožeta Kranjca — iz ponatisnjenih del in odlomkov. Bogomir Magajna si je izbral Regi-no coeli iz zbirke Bratje in sestre, kjer je zajel bolečino našega naroda, ki se v velikem svojem delu ne more človeka doslojno uveljaviti. V svojo novelo je Magajna položil izredno bogastvo čuv-»tvovanja ki je zanj jxwebno značilno. Kljub vee ali manj enakomernemu predavanju je ogrel na mnogih mestih v veliki meri. Magajna ima poglobljen čut za lepoto in sam se s srcem udeležuje usode svojih ljudi. Podoba njegove zaporne celice je plastična. resnična ter pretresljiva, ker se v nji izda-ruje mlado življenje za svoj veliki smisel. — L u -d o v i k Mrzel je čital odlomek iz napovedane knjige Bog v Trbovljah. Ob samem fragmentu se ne da kaj dokončnega pribiti, toda videti jc, da jc Mrzel umetniško močno razvil, miselno izjasnil in nazorno opredelil ter stopil v načelno borbo. Stilno se je na videz približal legendi in še zmerom rad poudari svojo lastno osebnost. — I one Seliškar ima že svoj izrazit položaj v našem pesništvu. Radi polnosti in zvonltoeli glasu jc bila njegova recitacija najboljša in jc v znatni meri zabrisala ritmično trdoto njegove pesmi. Seliškar ustvarja slike in podaja potezo za potezo, ki so povezane z enotnim izčiščenim občutjem in vanj izzvenevajo. Podobno slikanje opazimo še ponekod (n. pr. Kocbek, Voduiek pred časom), le da jc ravnina gledanja druga iti fioglcd bistvenejši kot pri Seliškar ju. — Jože K r a n j e pa nam je čital novo stvar: Obraz v oknu. Malo predolgo delo za tak večer jc jiredvscin pokazalo manjšo oblikovalno silo, ki jo poseduje Jože Kranjc, znatno manjšo od prvih treh. z veliko pomanjkljivostjo v izgradnji in mnogim konvencijonalnim izrazom. Avlor se odlikuje le po poštenosti, s katero odmerja sebi in drugim, in j>o hotenju svojih izj>o-vedi, čeprav ga večkrat zapelje hipna javna hvalcž nost, da je ugodil. Večer je trajal nekaj čez dve uri in prinesel majhen val v naši literarni enoličnosti. —c- Ivan Meštrovič: Gospa od andiela (Založila »Nova Evropa«, Zagreb.) Svetovnozn.ma je Meštrovičeva nagrobna kapelica družine Račič v Cavlatu pri Dubrovniku. Zdaj je v založbi »Nove F.vror*« v Zagrebu izšla posebna monografija o tej »zadužbini« s 35 reprodukcijami kapelice v celoti in v detajlih, obenem s studijo imiv. prof. J. S t r zy g o w s k e g a v nemškem jeziku, ki jo ic pa na angleško in v hrvaškem izvle&u preložil urednik »Prager Presse« A. St. Mag r. Za tisk je knjigo priredil 6am umetnik s sodelovanjem urednika »Nove F.vrope« M. Curčina. Kakor znano, je to kapelieo, eno najbolj znanih Meštrovičevih del, umetnik začel graditi leta 1920, dokončal pa jo je lela 1922 na mestu, kjer je nekoč stala kajielicu sv. Roka v Cavtatu. Kapc-lica je zgrajena v obliki ownerokofiiega križa ter je vsa zgrajena iz braškega kamenja, razen zvona, vrat in angela na kupoli, ki so iz brona Dolga jc 16 m, široka 14 m in visoka 13 i« pol m. Nad vhodom so štirje apostoli sv. Ciril in Metod, Orgur Ninski in sv. Sava (ki so pripravljali pot zcdinjc-nju cerkva), j>otein glave dvanajst apostolov in evangelistov ter znaki mesecev. V središču kapelice se nahaja oltar s kipom Matere božje г Jezusom v naročju. Pod njim pa objokovanje Jezusa (relief). Okrog angeli straža igrajo na razna glasbila. Podobno to urejene stranske kapelice: v eni jf Razj>c-lo. v drugem pa sv. Rok. zavetnik Cavtat«. V teh I stranskih kapelicah so poleg angelskih glav urezani tudi |K>rlreti rodbine Račič. V glavnem prostori pod kupolo je umetnik postavil štiri velike arb-angele, ki drže človeške auše v naročju in jih nc-; sejo k Bogu. Viseč v vis drže ti angeli obenem tudi ; kupolo kapelice. V vrhu kupole visi zvon z napisom »Saznaj tajnii ljubavi, riješiti češ tajnu smrti, i vjerovati da jc život viečan«. Pričujoča monografija, ki v predplačilu velja samo 25 Din (na finem umetniškem papirju pa 100 Din), so slike vseh teh Meštrovičevih religioznih umetnin, obenem pa jc v članku znanega umetnostnega zgodovinam |x>-dan tudi umetnostno-zgodovinski pomen Cavtal-ske kapelice v Meštrovičevem delil ter v umetnostni zgodovini sploh. td * s Mentor « (5. številka 1936/37) je poznan in lepe tradicije bogat dijaški list, ki skrbi za književno vzgojo naših gimnazijcev, jih vodi v umeva nje jezikovne lepote in k ljubezni materinščine. Pod uredništvom prof dr. lože Lovrenčiča, našega v**-nika, prinaša januarska številka na začetku lista razpravo i>rof. Leoj>olda Staneta: Skrbimo za lepoto besede! Prav za prav je to opozorilo na bo gastvo slovenskega jezika, z znanjem povedano. ' primerno in potrebno. Ivan Campa nadaljuje svojo zgodbo in Janko Mlakar svoje spomine. Oblikovno zrelost, slikovitost, živahnost in znatno jezikovno kulturo kaže tudi vsebinsko zanimiv spis Aleksan-drovne: »Iz dežele bajk in pripovedk«, kakršna Je Notranjska. Mladi pesniki razodevajo še svoje učitelje, in Janošna je s svojim Trenutkom na vasi Izpričala, da pozna dobro sodobno poezijo in ima velik smisel za ritem. Ostali v resnici pišejo iz svojega življenja, kar je velika prednost, ker mlad človek zelo rad grabi za nečem neznanim in poseg« v svet, ki mu še nc more biti kos. Dragoceno narodno — Marija Lvenčarska — je zapisal Viktor Gregorač in z okusom ilustriral France Kreuzer. Zahtevajte povsod nas list! Mednarodne brigade pred Madridom Boljševiški oblastniki so upali, da jih bodo mednarodne brigade v Španiji rešile, toda te brigade, ki so sestavljene iz komunistov raznih držav na svetu, se niso obnet-le. General Franco je vse njih napade odbil in trdno izvaja obleganje Madrida s tem, da drži mesto v kleščah. Kakšne so mednarodne brigade? Sovjetski časnikar. Ilja Ehrenburg, ki biva zdaj v Španiji, jih — v nadi. da jih prikaže kot junake — takole popisuje: Tu je neki 22 letni lud iz Lvova, zločinec, ki je bil že tri lela v ječi. In mršavi Italijan z »redko kozjo bradico«, ki je bil kol avstrijski vojni ujetnik že v Rusiji v guberniji Tambov in je bil že ondi boljševik. Izselil se je v Francijo, kjer je rovaril IX) naiotilu Komijiterna. Neki slovaški pastir, robat, preprost tant, ki se hoče kar tako vojskovati »zoper gospode«. Vidiš tudi Belorusa iz poljskih Stolpe ki so mu sami starši oponesli. da je »negoda« Dalje je tu nemški privatni docent, ki se je prej bavil s študijami o algah in spada zdaj k bataljonu »Thalmann«. — Vidiš še nekega Belgijca, ki je pustil dotna ženo in pet otrok. Največ pa vidiš tu francoskih komunistov iz rdečih pokrajin krog Pariza, Ivryja, Villejuifa, St. Denisa, Asnièresa. Suresnesja Skoraj nemogoče je, da bi se mogli vsi ti kaj S|x>razumeti med seboj, saj je tu prava pravcata babilonska zmešnjava jezikov. Edino, kar vsi razumejo, so marksistične besede, ko »in-ternacijonala«, »fašisti« itd. Disciplina je strašna Večkrat se ljudje na-pijejo alkohola in izginejo s svojega mesta. Le na dva načina moreš krotiti lo mešano ljudstvo; da jih primeš z najstrožjimi postopki, kar znajo so-vjetsko-ruski častniki in podčastniki in pa da so med čete pomešani »politični komisarji«. To po-slednje je poeneto po sovjetski Rdeči armadi. Komisarji niso le pri divizijah in brigadah, marveč tudi pri polkih, bataljonih, četah in poedinih skupinah. Njih naloga je, da sporočajo moštvu vsebino rdečih časopisov, da proizvajajo politične razgovore v boljševiškein smislu, predvsem |>a morajo ti komisarji čete večno nadzorovati, vohuniti ined njimi in slehern'- opozicijo že v kali zadušiti. Za pouk teh »jx)litičnih komisarjev« služi poseben list »Komisar«. Kake so mednarodne brigade odvime od povelj iz Moskve, je najbolj značilno to, da mora več ko 80 odstotkov teh komisarjev slušati naravnost Moeesa Rosenberga, torej vrhovno sovjetsko vodstvo v Španiji. Bodi da je bil strateški pomen mednarodnih rdečih brigad v Španiji res neznaten, vendar predstavljajo te brigade tudi politično nevarnost za vso Evropo in ne le za Španijo. Voditelji te svetovno-revolucijske armade so že večkrat izjavili, da se bo armada na povelje iz Moskve, vrgla tudi v druge države, če bo Moskva to zahtevala. Pisana družba raznih zločincev in obitpancev je pripravljena vsak čas, da plane na kakršnokoli že evro|)sko državo in povzioči ondi rdečo morijo, kakršna je zdaj v Španiji. Čaka le povelja iz Moskve. • ■ ' ' '^ јгУ-1 i "j 11 'i I *№•«*, liJLi-iV Malo prej. preden je izšla od ameriškega kongre sa prepoved za izvažanje orožja, se je španski tovorni ladji »Mar Cantabrico« posrečilo doseči odprto morje s tovorom orožja in letal za 3 milijone dolarjev. Na sliki je vprav oni hip, ko je I adjo neki ameriški čuvajski parnik zadržal in spet izpustil. Na krovu so vidni zaboji z letali. Л Od 352 milijonov Indijcev jih živi 315 milijonov [Xi vaseh, katerih jc okrog 750.000 Te številke kažejo, da je Indija v pretežni večini kmečka dežela. Posebna značilnost indijske vasi je njena osamljenost. Vsaka vas tvori ccloto zase, ki sama sebi popolnoma zadostuje. Zemljepisno znanje Indijcev je zelo omejeno. V splošnem Indijec evoje lastne dežele sploh ne pozna, razen nekaj božjih poti in nekaj bližnjih vasi, v katerih navadno poišče svojim otrokom zakonske druge. Vendar se v zadnjem času tudi po vaseh že kaže vpliv modernih sredstev, zlasti ob glavnih železniških progah in nekaterih cestah, ki jih gradi angleška vlada. Četudi se nova vlada zelo trudi razširiti obzorje kmečkemu prebivalstvu, se vendar ves ta vpliv razteza samo na majhen del prebivalstva. Reči smemo kar po pravici, da je vsaka indijska vas samostojno kraljestvo v malem. Zelo je zanimiv tloris indijskih vasi kajti še danes se pri gradnji novih vasi drže onih starih načrtov, kakršnih so se držali že leta 600 pr. Kr. Najprej določijo prostor za boga, zaščitnika vasi. Tukaj zgradijo teraso v obliki četverokota. V sredo zavale veliko skalo in izklešejo iz nje kip, ki predstavlja napol človeka, napol žival in ga živordeče pobarvajo: to je Hanuman. Tega ma-lika potem časte in mu od časa do časa tudi darujejo. Toda češčenje bogov v zadnjem času pojema in vera v bogove znatno peša. Večinoma se Indijska vas т&ж SI zatekajo k Vedami — filozofiji, ker jih vseh 33 milijonov hindujskih bogov ni moglo obvarovati onih, ki verujejo samo v enega boga. Kipi bogov pa še stoje na svojem mestu sredi vasi. Vsaka vas je razdeljena na več delov, v vsakem delu živi posebna kasta. Ker so bramani najvišja • kasta, zato imajo tudi najodličnejši okraj, ki leži vedno na tisti strani, odkoder piha veter. Šele ko ; so se oni naužili čistega zraka, naj ga dobe tudi ! parijci. Za te je vse dobro: pokvarjen zrak, stara obleka, raztrgani čevlji, ostanki jedil, razbita po-soda, voda iz jarkov, meso poginulih živali... V vsaki vasi najdemo pripadnike 10—15 kast. Vsaka kasta ima svoje poglavarje in svoje običaje Zakoni se smejo sklepati le med pripadniki iste kaste. Drugo strogo pravilo pa je, da smejo jesti in piti samo to, kar je prišlo iz rok pripadnikov iste kaste. V gospodarskem oziru se prebivalstvo deli na zemljiške posestnike, takoimenovane zemindarje, najemnike, obrtnike in parijce. Zemindar ima zemljo, a je ne obdeluje. Najemnik obdeluje zemljo svojega gospoda zemindarja, ki ga pa ne more odstraniti, če redno plačuje dajatve. Obrtnik mu izdeluje orodje, ki je potrebno za f>oljedel?tvo in dobi za to določen odstotek pridelkov. Tesar mu reskrbi pluge, vozove in streho, tkalec mu do-avlja blago, čevljar mu dela čevlje, biče in mehove za vodo, kovač mu izdeluje in popravlja orodje, lončar posode, pralec opere vsak dan njemu in njegovi družini obleko, brivec mu brije brado in etriže njegove otroke in nepokorne ženske. Po-metalec mu pometa hišo, pletar mu napravi potrebne košare, zvezdoslovec določi dan setve, žetve, poroke, napoveduje ugoden čas. dela dež in lepo vreme. Parijec nima ne zemlje ne pravic in ne deleža od pridelkov. Živi kot delavec in služabnik drugih. Ker nima ne zemlje ne pravic živi kot tovorna živina in je pripravljen vse storiti in pretrpeti za pest riža. Dandanes se pojavlja med parijci gibanje, da se ločijo od hinduizma, ki jih je preklel in izobčil. Ti ubogi ljudje so žrtev hinduizma, ki je temelj tudi vsemu eocialnemu življenju. Kdaj bodo rešeni iz svojega groznega položaja? Zgodovina I priča, da ne bo indijska vas rešena spon hinduistič-i nega socialnega reda, dokler ne bo sprejela krščan-i ske vere. ki edina more rešiti tako težko socialno vprašanje. Katoliško Cerkev čaka tu veliko nujnega dela. E: Zeissove tvornice v Jeni so pravkar izdelale za univerzitetno zvezdarno v Carigradu, objektiv • 300 niilimetersko odprtino, 1'/» metersko goriščno razdaljo in 24 X 24 centimetersko velikostjo plošče. Plošča leži na dolgi polarni «»si in ima dve aaljno-vidski cevi in električni pogon za ure in sekundno kontrolo, tako da more biti ta priprava natančno usmerjena na dotično nebesno točko tudi za delj časa obsevanja. Tako je torej gibanje zemeljske Lrc-ie jzločena med opazovanjem. Orjaška kâmera stoji v gibljivi astronomski kupoii 's premerom 6'/» metra. tlolandska kraljica Viljemina je prišla v tirolski kraj Igls. Če hočete vedeti V Ameriki, kjer je vse nemogoče mogoče —, trdi 14 ljudi, da ima okostnjak Krištofa Kolumba, čeprav je zgodovinsko dognano, da počiva v svoji španski domovini. Ko st je neki ameriški učenjak trudil nekemu starinarju, ki je javno razstavil »Kolumbov okostnjak«, dokazati, da je v zmoti, je bil obsojen na globo radi motenja trgovskih poslov. V nekem ameriškem muzeju je mimo drugega tudi voščena plošča, ki jo je angleška kraljica Viktorija z nekim sfioročiioin poslala abesin-skemu cesarju in ki so jo 4. maja 1833 predvajali cesarju na lonografu. Pisatelj knjige »Kako postanem miiijonar«?, katera je doživela velik uspeh. Tako v Angliji nabirajo novake za vojaštvo. Podoba je s trga v Rochlordu. Se eden, ki \e spregledal (Glas iz »obljubljene dežele«.) Najprej se je spreobrnil Roland Dorgéles, potem André Gide, nato Citrine, angleški delavski tajnik. Vsi ti so opisali svoje hude doživljaje v Sovjetiji. Zdaj je spet na vrsti francoski pisatelj, Céline, ki je nedavno izdal 6pis z imenom »Mea culfia«. Pred nekaj leti, ko še n; videl Rusije na lastne oči, je Céline navdušeno zapisal: »Torej — pro-lertarijat je svoboden. Nobene zmote ni: vse je njegovo, vsa produkcijska sredstva — od pipe do bobna. In zraven še tvornice in rudniki. Pa še z omako! Banka — potica! Zdaj pa na plan! Tudi vinogradi. Vstani. rudar, rudnik ie tvoj! Pelji se vanj! Nič več se ne boš pritoževal. Petnajst frankov na dan zaslužiš in ti so čisto tvoji!« V Célinovem sedanjem spisu: Mea cul pa — pa bereš: »Materialistični komunizem obožuje samo mamona in kjer ima ta besedo, ondi jc na vrhuncu Sanio tisti, ki je najbolj ciničen, najbolj zabit, najbolj surov nikoli pa ne tisti, ki je najboljši. Le oglejte si to Sovjetske unijo, kako ee je ondi denar spet lepo razšopiril! Kako naglo se je razkoračila tiranija! Zakaj |>a zasluži brhki inže-njer kar 7000 rubljev, a postrežnica samo 50? Mislim pri tem le na Rusijo! — Omama, sama omama! Zakaj stane par podplatov 80 trankov? In bolnišnice! Seveda ne pišem o tistih v Kremlju in za tujce. A po drugih kar vse piči same umazanosti. Rusi se preživljajo le z desetinko dohodkov, ki so potrebni za normalno preživljanje. Vsa Rusija — izvzemši policije, propagandnih ustanov in vojaštva, se preživlja samo z desetinko tega, kar bi bilo potrebno za življenje.« Célinove besede so jasne. Obžalovati je le, da so ti ljudje potrebovali toliko časa, j>reden so razumeli, kaj sta komunizem in boljševizem! »Žal, vam ne morem prebrati svojih pesmic, gospodična Metka, ker sem jih poslal uredništvu leposlovnega lista.« »Kadar Vam jih bodo vrnili, mi jih pa bœte dali brati, kaj ne? « Tudi omake imajo svojo zgodovino S pa rt an ci, ki pač ne slovijo za imenitn« kuharje, so bili vneti ljubitelji omake. Njih slavna črna »čorba« pač ni bila drugega ko iz krvi in vina zmešana juha, ki je vprav radi pikantne omake ostala vsakemu Lakedemoncu za zmeraj v spomi- zmešana juha, ki je vprav radi pikantne omake vsakemu Lakedemoncu za zmeraj vi. nu. — Razen soli in vsakovrstnih začimb je poglavitna sestavina vsakršne omake — mast, presno maslo, največkrat pa olje, olje v raznih oblikah, tja do ricinovega, ki ga Kitajci pvilivajo svojim omakam. Neskončno je število omak, ki eo naštete v kuharskih bukvah vseh časov. Njih kuha se je mnogo spreminjala in spremenila. Stari »mojster omak«- je delal omake z retortami in lonci in tudi moderno »omakarsko« umetnost primerjajo z delovanjem kemika. Na vladarskih in plemiških dvorih so imeli posebne »omakarje*. ki niso imeli drugega opravka, ko da so proizvajali te dragocene dodatke za k jedem. Kuhinja Filipa Drznega je imela tri omakarje in francoski kralj Karel VIL, je imel dva m ta dva sta imela štiri »omakarske pomočnike«. Za omake so uporabljali najdragocenejše začimbe in dišave tujih dežela. Mimo popra, ki 60 po našem mnenju vendarle premalo štedili z njim. so uporabljali tudi moštts in ambro, česen, muškat in čebulo, peteršilj, žajbelj, jesih in gorčico. Zlasti jesih je imel veliko besedo, zakaj omakarie so po njih stanu prištevali k tvorničarjem za jesih kakor je brati v določbah tega čudovitega poklica. Iznajditelji slavnih omak so bili jako ugledni veljaki in Rabelais ki ni niti malo zaničeval jedačo, ie prišteval tistega moža. ki je prvi pripravil »omako à la Robert« k velikim dobrotnikom «voje domovine, ker da je »ustvaril nekaj poživljajočega in razveseljivega«. Najvažnejši znak teh slavnih omak, ki so jih predvsem znali pripravljati Francozi, je bila njih pikantnost in ostrost, kuhar Friderika Velikega. Noel, je bil odličen mojster te stroke in ga je jako upošteval njegov gospod, ki mu niso bile omake nikoli dovolj hude in ki je jedel celo govedino v omaki iz žganja in česna. — Šele kasneje so bile omake bolj mile. — Tudi dandanašnji so omake na prvem mestu v kuhi, vprav omake na-rejajo jedi okusne in privlačne. Kadar si kak Škot na škotskem prižiga svojo cigaro. Pehr Svinhufvud, sedanji predsednik Finske. ZA LEDVIČNE BOLNIKE. Sirovi keksi (za eno osebo) 100 gr presnega masla mešaš, da se začne penili. Polagoma primešaš 1 jajce, 5 gr kravjega in 55 gr parmezanovega sira. Slednjič priliješ še 200 gr mleka Testo na tenko razvaljaš in izrežeš majhne, okrogle oblike in jih rumeno opražiš. Potem nastrgaš nekaj bohinjekega sira. pomešaš s presnim maslom in polagaš to mažo med dva in dva kekea. Pomarančni narastek (tudi za diabetike) Iztisneš sok iz 4 pomaranč dodaš nastrgano lupino 1 pomaranče. 2 |ajci, četrt litra belega vina, 2 tableti saharina To mešaš na ognju in dodaš 2 listka žeiatine in venomef vlepaž. Poieni napolniš kozarce s tem. Mednarodna razstava v Parizu Generalni komiearijat Mednarodne razstave v Parizu nas naproša, da objavimo: Opozarjamo javnost na razne namenoma neresnične vesti, ki se razširjajo glede otvoritvenega dne pariške razstave. Dan otvoritve le velike mednarodne manifestacije je in ostane 1. niajnik, kot je bilo sklenjeno. Zastopniki tiska so se iahko na lastne oči prepričali, da dola za pripravo razstave z veliko brzino napredujejo. Generalni komisarijat je tudi naprosil svetovni tisk, naj ž njim sodeluje na svoj svojstven način, da bo triurni francoskega ugleda tudi odgovarjal ogromnemu delu. ki ga zahteva organizacija razstave. VOZNE UGODNOSTI ZA 0BISK0VAI/4C RAZSTAVE Inozemski obiskovalci mednarodne razstave v Parizu bodo deležni mnogih ugodnosti, ki jim bodo olajšale vožnjo in bivanje v Parizu. V ta namen je bila izdana posebna legitimacija, katere nosilci imajo pravico do ugodnosti, ki jih bonu» navedli. Legitimacija bo izdana na ime udeleženca, bo imela svojo številko ter bo imela tudi polni naslov nositelja. Izšla bo v najkrajšem času ter bo razposlana po vsem svetu, kjer se bo lahko dobila pri turističnih agencijah in pri odborih za propagando za [>ariško razstavo proti plačilu 20 frankov (okroglo 40 Din). Legitimacija bo veljavna od dne' 15. aprila 1937 dalje. Svojo moč bo ohranila polnih 60 dni (od dneva, ko jo bila kupljena). To velja do vključno 15. novembra 1937. Legitimacija bo dala j>ravico do naslednjih ugodnosti: Videm ob Savi Kakor večina slovenskih občin, je tudi uprava našega lepega Vidina kljub večmesečnim poskusom naših nasprotnikov, da bi obdržali svoje postojanke, pri zadnjih občinskih volitvah prešla v roke naših zavednih mož. Izvolili smo si župana, ki s celotnim odborom odgovarja značaju in mišljenju naše občine. Delo, ki ga je prevzel novi odbor, ni bilo lahko. Treba je samo pomisliti na naše občinske poti, ki so v skrajno slabem stanju, za katera pa seveda prejšnji odbor ni imel časa, da hi jih vsaj za silo popravil. Novi odbor kaže dosti dohre volje, ne najde pa povsod razumevanja. Zadnji čas povzroča mnogo prahu zadeva tukajšnje pogodbene pošte, ki je bila svoj-čas odvzeta takratnemu poštarju g. Karlu Pod-jedu. Na tem mestu tolmačimo samo voljo ljudstva, ki želi in po pravici zahteva, da pridejo slič-na odgovorna mesta v roke mož, ki živijo z ljudstvom in se znajo zanj tudi žrtvovati. Obratno pa ljudstvo ne more imeti zaupanja do uprave, če ona dopusti, da se šopirijo in bahajo, češ. »kaj nant i>a morejo?, ljudje, ki so svojčas pripomogli Jevtičevemu režimu do zmage in ki še celo pri zadnjih volitvah niso sj>oznali časa. Od najvišje uprave pričakujemo, da bo upoštevala željo ljudstva in oddala to važno mesto ljudem, ki so za to sjaosobni, zaslužni in — potrebni. Rešitev Nagradne križanice i z dne 17. januarja 1937 Vodoravno: 1 ost, 4 Luka, 8 Aniur 11 bor. >14. igrob, 15 korobač, 18 soba. 19 lak, 20 vat, 21 ! otlrai' 22 kis, 24 god. 25 kino, 26 dir, 27 slak, 29 ■ »mola. 31 Natan, 33 opora, 35 riba, 36 dež. 38 tat. ; 40 azil, 42 ara. 43 rob. 44 ime. 45 vir. 46 oba, ' 47 Sara, 49 med, 51 sat. 52 plin, 58 dnina, 54 sklad, 57 vreča, 00 dinar, 62 zajec, 65 Eva. 67 lok, 69 kap, 70 log, 71 tat, 72 Italijani, 73 oče. 74 osa, 75, Nada. 76 Alah. 77 Mal. Navpično: 1 oglas, 2 sram, 3 tok. 5 ukana, 6 kolo, 7 korito, 9 Maks, 10 ličilo, 11 Bog, 12 obok. 13 Radna. 16 ruda, 17 Bara. 20 vila. 23 sapa, 25 Kobarid, 28 kozolec, 30 Miran, 31 nebesa, 32 navada, 34 ribič, 35 ras, 30 dom, 37 zid, 38 les, 39 Tit, 41 lan, 18 anilin. 50 mlatit, 52 prepih, 53 dleto, 55 krila. 56 Azija, 58 angel, 59 kvas, fil nota, 63 Jana, 64 koča, 66 ata. 68 kad. 69 kal. 70 Lam. j Izmed onih, ki so križaniro pravilno rešili, so bili izžrebani v četrtek, dne 21. januarja, ob 3 uri pop. sledeči: 1. Trošt Vladimir. Ljubljana, Gledališka ul. 3; 2. Petrlč Nika, Noršinci 36, čuvajnica, p. Ljutomer; Oblak Stanko. Karlovška ui. 28, p. Skofja Loka; 4. Brinše.k Ina. zavod za slepo deco, Kočevje; 5. Bačar Jakob, čevlj. pomočnik, Ljubljana, Apihova 28; 6. Mohar Jožef, Eberndorf, Krško; 7. Zorn Alojz, Pragersko 41: R. Kastelic Anton, posestnik, Velike Pece 18, p. št. Vid pri Stični; 9. Župnek Franjo, dijak III. giinn., Užice; 10. škofic Stanislav, dijak, Ljubljana-Moste, Prešernova ulica 18. 1. 10-kralni obisk razstave zn polovično ceno. 2.Znižanje voznine |K> železnicah izven Francije za 25% do 80%, odnosno od |x>saitieznih dežela in od tega, če bo obiskovalec potoval sam ali v skupinah, ali pa ob priliki kakšnega istočasnega kongresa. 3. Znižanje voznine |>o francoskih železnicah za polovico. Polnik si lahko izbere katerekoli progo in se medpotoma v Pariz lahko ustavi jioljubno-krat. Ako ostane v Parizu 5 dni, vključno dneva prihoda in odhoda, se bo polnik smel voziti za polovično ceno po vseh francoskih železnicah kamorkoli in se bo lnhko ustavljal poljubnokrat. 4. Znižana voznlna p« letalskih progah >Air France« za 10% za enostranske polne listke in 18% za obojestranske, kar predstavlja zadnje našteto znižanje za celili 28%. 5. Znižanje voznine za velike avtomobilske prevozne proge, ki izvirajo v Parizu. 6. Posebne znižane vstopnice za gledališča, koncerte, kine, muzeje, državne palače itd. 7. Na pariških kolodvorih bo na razpolago posebna pisarna, ki bo potnike z legitimacijo informirala o vsem, kar morajo vedeti (hoteli, prenočišča, penzije itd.). 8. Velika trgovska jiodjetja bodo v kratkem obznanila ugodnosti, ki jih bodo naklonila vsem obiskovalcem, ki bodo imeli pri sebi legitimacijo. 9. Legitimacija bo dala naposled tudi pravico do posebnih avtobusnih in železniških izletov — na pariško razstavo — s pavšalno ceno za vožnjo, hotele, prehrano i td.. ki jih bodo bodo organizirala razna turistična podjetja. Za prihodnjo pravilno rešitev križanice je zopet razpisanih 10 nagrad v obliki enomesečnega brezplačnega pošiljanja »Slovenca . REŠITEV ZLOGOVNICE Članek, eksekutor, sleme, voda, ejioha, tele, izgon, anoda. napis, tloris, oktet, Njemen. zemlja, drznost, eter, žamet, jelen, Erjavec., mlaka, ponev, Rjavina, izpad, hlače, Asjen, Joahim. — Ce sveti Anton z dežjem prihaja, se dolgo potem zemlja napaja. Radio Programi Radio Ljubljana t P,'.tik. 22. januarja: U Šolska ura: Kako so «I narodi delili svet-dinlog (vodi c. dr. Branko Vrčonl U! Iz naših logov in gajev (plošče) - 13.46 Vreme, Porodila — l.l čas, »porod, obvestila — 13.15 Oporna glasba (liadij.ski orkcsterl U Vreme, borz« — Id j Ženska ura: Zona po trnovskem in obrtnem zakonu ign. dr. Dnnata Capuder I - 18.3) Saint Sacns: Živalski karneval (plošče! 18.40 Francoščina IR. ctr. Sinnko ! Leben) — 19 f us, vreme, poročila, spored, obvestita — ! 19.3(1 Nne. lira: Srbska kraljica .Iclena Auiunaveka i (dr. llragoiuir Maric iz ll"lgradal — IS..VI Zanimivosti 20 1'renos iz Maribora: Simfonični koncert Glasbene i Matieo — 22 Cas, vreme, poročila, spored 22.15 Slo I venska glasba na ploščah 22.30 Angleške plošče. Orugi programi» Spod Petek, 22. januarja. Belgrad: an Zagreb. — Zagreb: 30 Dobroničev koncert. Dunaj: 20.15 Corneliii-snva lirična drama Oids. — lludimpeila: 20.40 Dohua nyijev koncert. Trat -Milan: 17.15 Plesne, glasba. — Him Bari: 20.40 Renstzkyjevn opereta fJntSL. Praga: 19.30 Kabaret. - I ar in vri: 20.15 Koncert filharmonije. — Berlin- Stuttgart: 20 Zabavni koncert. — 21 Vojaška godba. KSnigsbcrg: 211.10 Wulfova opera •Corrugidon. lApskn -Frankfurt: 20.10 Vctlk zabav ni. koncert. — Koln: 20.10 Vojaški večer. Uradna vremenska poročila Zveze га tujski promet r Sloveniji, Ljubljana. Tujsko-prometne zve^r p Mariboru, .1 ugiislovunskc zintxko-sportne zveze in Shrvenskega planinskega društva z dne ît. januarja 11*3:. Temperatur» sc je znižala, hurometer so dviga, lahen zapndni veter zmanjšuje oblačnost. V krajih, kjer ,io včeraj Južni veter ruzniočil vrhnjo plast snega, .ie smuka neugodna, v višjih legah, kjer temperatura ni prišla nad ničlo. Je smnk» ugodna, ker sc vrhnja mehka plast novega sne^a ne udira globoko. Bohinjska Bistrica, danes: — ;jo C, 10 cm juincgn snega, smnka neugodna. /Mm SPD va Kamni, danes: —in C. :(5 em novega enega lin 70 eni podlagi. Pokljuka, včeraj: - 2® C, Ir. cm novega snega na ■J5 cm podlagi. (iorjuSe. včeraj: le O, 5 cm novega snega na iï cm podlagi. Vogel, včeraj: —4® C, 141 cm novega snega na jO cm podlagi. Kranjska gora. danes: —K» C. 15 cm pršičii, san kolišče in drsališče uporabno. 1'rJič, danes: -4»C, 50 cm snega. Tamar, danes: 30 cm pršiča. Hateëc-1'ianica, dane«: —10« C, 16 cm pršiča, drsa lišče uporabno, skakalnice uporabne. Zeleniva, včeraj: --30 C, 15 cm pršiča na Ko cm podlagi. Državno prvenstvo v Mariboru odpovedano vsled slabih snežnih razmer Izbirna tekma za sestavo državne reprezentance. Maribor, 21. januarja. Ker ie prvenstvo v .Mariboru odpovedano, priredi J/S/ v soboto 23. t. m. in v nedeljo 24. t. m. izbirne tekme v teku in skoih, dostopne vsem verificiranim tekmovalcem klubov JZSŽ. Izvedba tekem je poverjena SK Iliriji in SK Rateče—Planica in se vrši pod nadzorstvom zveze. — Start za tek bo ob 13.30 uri v soboto, kraj bo objavljen na postaji. Skoki se prtčno v nedeljo ob 13.30 na skakalnici pri postaji (60 m). Prijave je na zaveznih prijavnicah izročiti do sobote do 11. ure v penzijonu Jalovec, kjer se bo nato izvršilo žrebanje, h kateremu imajo pristop zastopniki klubov. Za ločene skoke je možna pri- Občni zbor SSK Maratona Maribor, 21. januarja. Sinoči so sc zbrali zopet idealni Športni delavci SSK Maratona k svojemu šestemu rednemu občnemu zboru, ki ee je vršil v mali dvorani na Aleksandrovi 6. Kakor ob veaki priliki, so tudi pri občnem zboru pokazali Maratonci vso disci-pliniranoet. Udeležba je bila namreč rekordna ter se v tem pogledu ne more primerjati z Maratonom občni zbor nobene mariborske organizacije. Med drugimi sta poselila občni zbor tudi častni predsednik kluba dr. Wunkmûller in predsednik Mariborske zimskošportne podzveze kap. v p. Mi loš Gnus, ki je pozdravil zborovale« v imenu MZP Občni zbor je vodil predsednik kluba inž. Ivan Lah. Poleg njega so poročali še podpredsednik d-r. Josip Meško. tajnica Lovšetova, blagajnik Po-ženel, .jospodar Novak, za preglednike Grešak. nato pa načelniki sekcij: za lahkoatletsko Grmov-iek, za težkoatletsko Sapec. zaplavalno Rostacher. za kolesarsko Štrucelj, za boksarsko Šapec, za keglaško Strucelj. za šahovsko Zagoršek in za damsko Lovšetova mesto odsotne načelnice 2o!-gerjevc. Iz vseh poročil ie odsevalo veliko delo in pestro življenje v tej veliki naši športni organi zaciji, ki si ie v teku šestih let utrla pol v težkih razmerah ter zavzela trdno policijo v našem šj»or nem življenju. Tudi v preteklem poslovnem letu ee je vršilo delo v klubu v onem okvirju, ki je bil začrtan klubu j»red šestimi leti ob njegovi ustanovitvi. Vodilo je bilo: zdrav duh v zdravem telesu in se zaradi tega poleg šj>ortne vzgoje ni zanemarjala tudi vzgoja duha. Maraton izpolnjuje e tem važno poslanstvo v našem športu in vprav zaradi tega dosega zavidljive športne uspehe, kakor nobena druga naša športna organizacija. Delo kluba ne raste samo v globino, temveč tudi v širino. Ustanovile so se v preteklem poslovnem letu nove sekcije, ki eo zopet zajele nove plasti članstva, starim članom pa so podale možnost udej-st vovania tudi na drugih področjih. Omenjamo samo kegljaško sekcijo, ki jc prva pri nas začela a športnim kegljanjem tn pa šahovsko sekcijo, ki je pridobila klubu večje število novih prijateljev. V vseh panogah športa, ki jih klub goji, se kaže znaten napredek V lahki atletiki je v preteklem letu posveča! klub "osebno pažnjo vzgoji naraščaja ter se ponaša dane« z najboljšim ponilad-kom. V težki atletiki eo se zopet proslavili etari klubovi borci, predvsem Ivan Pirher, ki je zastopal našo državo v reprezentančni borbi z Grčijo, mladi Dolinšek. katerega je zveza zaradi njegovih îKspehcn- poslala na berlinsko Olimpijado. Poživela se ie lani tudi plavalna sekcija ter «e. pomnožila z velikim številom izvrstnih mladih moči. tako da je Maraton za ljubljansko Ilirijo danes v slovenskem plavalnem športu drugi. Od prireditev, ki jih je klub imel v pretekli sezoni, omenjamo samo državno plavalno prvenstvo, ki Kot et, včeraj: Ifl eni novega snega na .1* oni podlagi. y «lika planina, danes: —20 O, 7 odi novega snega na 50 cm podlagi. Dom na Krvavcu, danes: —3™ c, vi eni suhega snogn. Pesek, danes: —I*C, jasnn. 15 em pršiča na 10 oni uodlngi. Šenjnrjrv dom. danes: -fi" f, 25 eni pršiča na 30 em podlogi. Peca. danes: j» C, 30 «m pršiča aa se um pod lugi. java isto tako na zaveznih prijavnicah do nedelje ob It. uri dopoldne v penzijonu Jalovec. Kandidati za tek na 18 km in btateto tečejo progo 18 km enkrat, dočim bodo morali kandidati za 50 km tek teči 18 km progo dvakrat z istim startom in sc jih bo tudi pri prvem pasiranju cilja stopalo in klasificiralo tudi za 18 km tek. Kandidati za kombinacijo se klasificirajo skupno s skoki. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JZSZe Prijavnine nt. Na podlagi rezultatov se bo sestavila zvezna reprezentanca in bodo vsi tekmovalci, ki bodo določeni v reprezentanco, nato trenirali teke in skoke v Planici do odhoda naše ekipe je pridobilo klubu sloves najboljšega organizatorja takih nastopov v državi. Klub je širil smisel za Sport tudi na deželi ter je priredil več uspelih propagandnih nastopov. Zelo lepo se je razvijala tudi klubova sekcija v Rušah, ki je tako naj>re. dovala, da šteje 6edaj 24 aktivnih športnikov in 15 podpornih članov ter «i gradi laatno telovadno dvorano, ki ho stala okrog 35.000 Din. Za prihodnje poslovno leto si je izvolil klub naslednji novi odbor: predsednik ing Ivan I.ah. I. podpredsednik inž. Erik Eiselt. II. podpredsednik ,iože Planinšek. I. tajnik Ivan Sušnik. II. Poldka Lovšetova, III. Franc Čeloliga. blagajnik Joae Ma-lešič, gospodar Franc Seidler, revizorji ravnateli Franc Hrastelj, Jože Poženel in Ciril Grešak, člani razsodišč« dr. Josip Leskovar. dr. Alojzij Juvan in dr. Adolf Obrnn. odborniki: ravnatelj Jože Lc-kan, Kores Martin, Kramberger Franjo. dr. Josip Meško. Sekolec Franjo in inž. Skarabot France, klubova zdravniška služba: dr. Alton? Wankmullcr. dr. Jože Žitnik in dr. Jane/ Schrott; načelniki sekcij: lahkoallcteke Joža Smcrdel. težkoatleKkc Joža Vidic, kolesarske Strucl Franc, plavalne Rostachor Franjo. boksarske Medved I . kegljaikc Slrucl Franjo, šahovske Kolman L. zimskošportne Sajpec Fric. Na občnem zboru se je ustanovila šc table-tenie sekcija, ki io bo vodil Vrstovšck I. Ob zaključku občnega zbora eo sc napravili važni sklepi za bodoče delo kluba, s katerimi naj se reorganizira klubovo življenje v tem pravcu. da bo mogel svoje delo še v mnogo večii meri prenesli iz ozkih mej zgolj športnega udejstvovanja tudi na druga polja, da zajame in združi v svoji sredi tudi ono številno mladino, ki dnncs še stoji oh «irani Obenetn bo klub v bodočem letu posvečal vso skrb. da si najde nov športni prostor, ki bo zadoščal vsem potrebam kluba ter mu nudil večjo možnost udejetvovnnja na športnem polju, kakor dosedanji jirostor na Livadi. Z novim prostorom bi bilo rešeno vprašanje tudi za vsa druga društva, v kolikor ista potrebujejo šporine prostore. V tem svojem delu bo klub upravičeno lahko apeliral na našo javnost, ki ga mora podpreti z vsemi močmi, da zagotovi idealni nnš* organizaciji še večji razmah. LZSP iSluibeno). V petek, dne 22. I m. oh v ilamskiiu salonu kavarne F.uinriA sej« upravnega odbora. Točno in sigurno. Ilirija (Smučarska sekcijat. Vodstvo smn čarsko sekcije obve^čn svoj»1 članstvo, da priredi pod nadzorstvom zveze v soboto in nedeljo, dne 23. in 21. t. m., v Planici tekme v teku na IS km i rt v skokih. Start in cilj za teke bosta objavljena pravočasno. Skoki se vršijo popoldne na t,0 meterski skakalnici ftlt progi. Tekme tudo istočasno izbirne za sestavo drfnvne reprezentance 7,n naslednje člane je stnrl obvezen: Knap, Mrak, 1'ribolek, Istenlč. (Iregorl, Stolear, Zupan. Hfldcnik. Imenovani linj bodo pravočasno na starin. Tisti, ki pridejo v postov /.a bivanje v domu dobijo nakaznico v domu ob prihodu. Vsem ostalim članom se slarf priporoča. Prijave se sprejemajo v soboto do 11 dopoldne v hotelu Jalovec. V domu na Kofc.ih prično v nedeljo, dne ja nuarja. pod vodslvoni zveznega učitelja, 7 dnevni snuj ški tečaji, ki so vrše drog 7.11 drugim od nedelje do vštete s»bot«. Popolna oskrba tečajnikov za vsi li 7 dr /. dobro, domačo štirikratno prehrano nn dan, prenn čiščem v kurjenih solnih in honorarjem smuškega nči tetjn stane 100 Din. — Vozne olajšave nn železnici 50 od stoikov. Snežne prilike so zelo ugodne, 10 eni pršiča na trdni podlagi. Prijave -«prejemn Oskrbnica planin skega domu na Kofcah in daje tudi vs» tozadevna pojasnita. Naročajte in čitajte naša katoliška dnevnika »Slovenec« in »Slov. dom« Opis našega prvega zdravilišča ' (Po raznih virih sestavil dr. A. M0 (Konec.) fi. Še tri zdravilne reči. Poleg zdravilnih vrelcev so v zdravilišču gostom n« razpolago še tri reči, ki niso brez zdra- J vilnega in blažilnega jiomena zn gosta. Ne mislimo na restavracije z dijetično kuhinjo, dasi tudi to ni brez pomena; tudi ne mislimo na dostojne zabave in predstave v kinu in gledališki dvorani; enako nimamo v mislih knjižnice ali celo kegljišča, kjer se vedri in kratkočasi duh in telo. Zdravilišče ne sme bili brez veselja in veselih ljudi. »Bilo ni godu, svetovanja, semnja, da Ija ne bili bi vabili ga...« namreč veselja in veselega človeka, kakor misli naš |)evec Prešeren. Ko gledamo na zdravilišče v zarji zdravja, mislimo tudi na sledeče tri reči: Kopeli, gibanje v prostem zraku, glasba. I Zdravilišče ima tri glavna kopališka poslopja: Styria f., Styria IL in llvdrolerajujo. Razen teh je'še novo plavalno in sončtio-zračno kopališče. V Shria 1. in II. se oddajajo različne zdravilne kopeli v kopalnih kadeh, v jmslopju za Hydrotrra-ptjo pa raznovrstne procedure s tehničnimi napravami po zdravniških predpisih. Zdravnik dr. Matija Mâcher in z njim vsi vsakokratni kopališki zdravniki pri|ioročajo zmerno gibanje v čistem in zdravem slatinskem zraku. Prav zato je v zdravilišču toliko krajših in daljših, bližnjih in daljnih sprehajališč v zdraviliškem ozemliu in okolišu. Tudi glasim je zdravnica. Vsako zdravilišče, ki hoče nositi to ime, mora imeti zdraviliško god- , bo. Glasba je važen činitelj v zdraviliškem pro- | metu i 11 zdravstvenem predmetu. Glasba oživijo I goslii neugodne in mrtve trenutke njegovega bi- 1 vanja v zdravilišču. Zdravniki visoko cenijo vrednost zdraviliške glasbe. To umevntije je pokazala letin, uprava zdravilišča zlasti - prireditvijo dveh Izbranih opernih predslav in šesterih simfoničnih koncertov jio ljubljanski operi in njenega orkestra. Pohvala in zahvala gostov iz mednarodnega sveta je izzvenela v prošnjo in pobudo za stalno uvedbo teh predelav in koncertov v sleherni prihodnji sezoni. Dober zdravnik je umelnik in dober umetnik je zdravnik. O tem bi mogla mnogokaj povedati kronika Rogaške Slatine. Kadar je bila Rogaška Slatina gospodarsko močna, je bila tudi kulturno napredna. V svoje zdravilišče ni privabila samo uglednih zdravnikov, ampak tudi sloveče umetnike iz našega in mednarodnega sveta. Mogli bi našteti Imena glasbenikov in |ievcev svetovnega slovesa, ki so s svojim glasbenim nastopom kakor Liszt ali s svojem pevskim koncertom kakor Ri-javec počastili in vedrili zdraviliške gosto in j>ro-store Zdravilišče hrani nekaj lepili kiparskih in slikarskih umetnin. V zdraviliški kapeli, ki je lepo ! stavbno delo, ima podobo sv. Ane, zdraviliške zaščitnice. in podobo sv. Jožefa: oboje umetniško delo slikarskega mojstra Adama Weissenkirch-nerja iz 17. stoletja. V Zdraviliškem domu« v koncertni dvorani so štiri znamenite, na presno slikane Jiodobe, ki predstavljajo štiri zgodovinske dogodke v Rogaški Slatini: Odkritje vrelcev po , grofu Zrinskem. sprejem zdravilišča v deželno last ' po grofu Attemsu, obisk zdravilišča po pokrovite- j lju nadvojvodi Ivanu, poklonitev kralju Aleksandru po treh zastopnikih treh zedinjenih narodov: |)0 srbskem državniku Stojanu Protiču, po hrvatskem učenjaku don Buliču, po slovenskem pisatelju dr. Ivanu Tavčarju. Prve tri freske je napravil Sclirotler iz Gradca, četrto Vnvpotič iz Ljubljane. Prezreti ne smemo sobe sv. Janeza Nepomuka v zdraviliškem parku, doprsnega kipa ob izhodu sprehajališke.ga hodnika, na desni: Hygeia, 11a levi: Aesculap. Oboje iz leta 1854. Precej in preveč skrito med cipresnim gajem stoji spomenik grofa Ferdinanda Attemsa iz I. 1828. Svoje spoštovanje do slovenske kulture in slovenskih kulturnih delavcev je pokazalo zdravilišč«, ko je jio nagibu ravnatelja dr. štera 1923 sprejelo pod svojo gostoljubno streho pisatelja in pesnika Jofijia Stritarja na večer njegovega živ i ijenja. Stritarjev doni s spominsko jiloSco nom ohranja nnni spomin. Zdravilišče ni razkošno in polratuo podjetje, tudi ne podjetje za pridobivanje dobička, marveč je ustanova, ki je posvečena ljudskemu zdravju. To bi morala predvsem upoštevati država pri novih investicijah za zdravilišče. Državnemu in ljudskemu hlagru bi mnogo več neslo, ko bi se s sezonskimi dohodki predvsem razširile kopeli, zholj-Sale zgradbe, znižale cene: da bi bilo mnogim tu-zemskini in inozemskim gostom omogočeno in zaželeno posetiti zdravilišče in bi se lako tuj denar zbiral v naši državi. Zdraviliščem more obstanek in srečen razvoj omogočiti samo država Obenem bi morali vsi me-rodajiii činitelji skrbeti za to, du zdravilišče, svojemu namenu in imenu zvesto, ohrani človekoljubno zdraviliško smer. Vsem stanovom in slojem naj bi bilo mogoče iskati in najti ozdravljenja in okrepljenja v zdravilišču l'a tudi gostje naj ni' zahtevajo preveč letoviških in drugih manj potrebnih zahtev, zavedajo naj se predvsem prihoda in cilja v zdiavllišču: zdravljenja. In |>rav pri zdravljenju pomeni v tem in onem malo manj — v zdravju in odjiočitku malo več. Kdor prihaja v zdravilišče s pravim namenom, odhaja iz zdravilišča dušno in telesno okrepčan in obogaten z lepimi spomini. Najslahši gosi za vsako zdravilišče |e tisti, ki za čas svojega zdravljenja neprimerno razuzdano živi. Ako se taki zgledi le preveč in prevečkrat poni nože, utegnejo škodovali ne le ugledu takih zdraviliških gostov, marveč tudi jira-veniti smotru zdravilišča. škof Strossinayer je 1903 z. balkona svojega stanovanja v Rogaški Slatini pozdravljal spodaj zbrane slovenske in hrvatske množice ter med drugim, že leč zdravilišču najlepšo bodoînost, dejal besede, ki žare zares v zurji zdravja: Poleg milosti liožje se moram za svoje dolgo življenje zahvaliti Rogaški Slatini!' 7. Viri. Pričujoči zapiski so |>ovzeti večinoma po nemških viril», navedenih v besedilu samem, in le delomn linli po slovenskih, ki so: Kollerer dr. Fr.: Zdravilišče Rogaška Slatino, 1929: Kovačič Fr.: Nadlupitija Sv. Križa. Ljubljana 1911: Mal dr. .1. Zgodovina slovenskega naroda. Celje 1931: Ro gaškn Slatina. Zdraviliški Vestnik. letniki 1921, ! 1925 in 1926: Šorli dr. Ivo: Rogaška Slatina, drž. ! zdravilišče. 1922; Verk Miloš: Rogaška Slatino. I zleli. sprehodi, Maribor 1923; Silvin Sardenko: I Rogaška Slatina po vtisih -latinskega gosta. Celje j 1931. Žal, da je le malo slovenske literature o Ro-I gaški Slatini Slovenska javnost se je začela le 1 polagoma zanimati za to naše najmodernejše zdravilišče. Globoko je bila ukoreninjena mržnja do Rogaške Slatine Iz nedavno preteklih časov v src.u narodno čutečih Slovencev, d.-i jih ni moglo ra? veseliti niti dejstvo, da je to sijajno zdravilišče z vsemi neprecenljivimi svojimi zakladi prišlo v njih last. »Rimski Nnriruni je Slovencem jiremalo znan: spominja zgodovinar Mucliar ilr. Albert v enako imenovani knjigi, Gradec 1826. V cenitvi vrednol Rogaške Slatine so nam Nemci bodrilen zgled Posamezni pisatelji so napisali o Rogaški Slatini po ver kniig Glax roko 130 večjih ~|ii sov, na manjše razprave se nismo ozirali. Gotovo, da ima naša država veliko krajev, k1 so lepi kakor Rogaška Slatina in morda 5e lepAi. Ali bolj kn po svoji naravni krasoti pravično slovi Rognška Sbtlinn |к> zdravilni dobroti iu vrednosti svojih rudninskih vrelcev Zn Bledimi nima Slo veni ja lelovilča In nima Jugoslavija zdravilišča, ki bi našo ožjo in Sfrši domovinsko tako lahko In neprisiljeno seznnnjnlo in družilo s širokim svetom kakor Rogaška Slatina. Dodatek. Ot> sklepu Opisa našega prvega zdravilišča bodi pripomnjeno. da okvir teh zgo dovinskih zapiskov ni prav dopuščal, da bi se v nJem spisalo še vse to, kar se je \ najnovejšem času lepega, dobrega in za blagor gostov kakor zdravilišča koristnega zasnovalo in naredilo [>od sedanjim ravnateljem Iv. Gračnarjeiu iu ob nn-kionjeiionli sriiunjegii bana dr M Natlačeno. To vsr bodi prihranjeno za posebno poročilo, ki naj prilirno izide ob začetku letošnjo sezone, v malti. № I N O * 1 T Et. 22-21 UNION Ullllu km, itmafne - 16.,19.15oi 21." W Uprava »Slovenca« Maribor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova ti Sprejemam se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-uištva lista. MALI OGLASI V malih oglasih volja vsaka beseda Din I*—; ioni-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din lir—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inaèaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Vnajcm Trgovina in gostilna v zelo prometnem Industrijskem okraju se da takoj v najem. Vprašanja In ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod ét. 1031. (n) 1 Kupimo Lokomobilo 100 vvS k kondenzacljo kupimo. — Ponudbe poslati na: P-rromlin Kneževlč - Me-dari. (k) Vodna turbina za 1.S0 m padca, srednje kapacitete, se kupi v dobrem in kompletnem stanju. Ponudbe naj se poš-1 j™ na naslov : Ivan Kralj, tîadomlje 17, pri Kamniku. dO Jtanoianja Dvosobno stanovanje 4- sredini mesta se takoj odda. — Naslov v upravi -■Slovenca« pod št. 1047. [2EE0EH Prijatelj, kam pa na vse eg'xlajt Prodajat, kar imam naprodaj PoslutaJI Kdo» pri nat ponu-SI, proda * lahkoto In t« — tudi Na vsa zimska oblačila dajemo 15—20% popusta. Pri Preekerju, Sv. Petra cesta H. (I) Nogavice, rokavice ln pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodneje ln najcenejo tvrdka Kari Prolog, Ljubljana, židovska ulica ln Stari trg. (1) Prodam črno suknjo ln obleko — dobro ohranjeno. Florjan-ska ulica 19/11. (1) Meteor pade z neba 14. Stezosledec jo popiha. Petelinu pa je bilo nazadnje vsega tega dovolj. Pišite me v uh vsi skupaj! si je najbrž na tihem mislil. In je s kljunom kar na lepem preluknjal žepno rutico, ki je imel z njo zavezano glavo, 1er bojevito zakikirikal: kikiriki! in se spustil v divji beg. »Držite ga, držite!« je Tinček ves prestrašen zakričal in planil na noge. Med našimi junaki je nastala nepopisna zmešnjava. Sprva nikomur niti na misel ni prišlo, da bi stekel za petelinom. Obstali so na mestu kot vkovani in debelo zijali za begunom. In kar je bilo pri vsem tem najlepše: kuža Muki je bil najbrž prepričan, da se hoče petelin meriti 7, njim v teku, pa se je zaprašil za njim, kakor da mu hoče na vsak način odnesti svetovni rekord. Ko je ubogi petelin videl, da Muki teče za njim, je napel vse sile in tekel, kot da ga nese veter. >Za njim!« je zakričal Tinček. >Ujeti ga moramo za vsako ceno. Brez njega meteorja ne bomo našli!« Tovariši so si na njegov poziv nabrusili pete in jo ucvrli za petelinom, kakor da gre za življenje in smrt. Nekje sredi poti pa jim je petelin nenadoma izginil izpred oči. Dečki so presenečeni obstali in se ozirali na vse strani. »Ali se je v zemljo udri, kali?« se je čudil Tinček in vrtel glavo, kakor da jo ima nasajeno na drogu. Petelina ni bilo nikjer. >Zdaj pa imamo meteor!« je žalostno dejal Profesor. + Zapustil nas je naš nad vse ljubljeni mož, oče in stari oče, gospod Jelen Martin fin. rešpecijent v pokoju Dragega pokojnika prepeljemo danes v Maribor, kjer se bo vršil pogreb v nedeljo, dne 24. t. m. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežje. Celje, Trbovlje, Maribor, dne 22. januarja 1937. Rodbine: Jelen, Krotiš, To m an in Germ. Iш + Zapustil nas je naš dragi oče, brat, stric in svak, gospod Svent Ferdinand vlakovodja drž. žel. v pokoju Pogreb pokojnega se bo vršil v soboto, dne 23. januarja 1937 ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Karlovška cesta št. 24, 11a pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 21. januarja 1937. Žalujoči ostali. + Umrl nam je naš srčno ljubljeni mož, oče, brat, stric in svak, gospod Jože Kuralt sodavičar dne 20. januarja 1937 ob dveh popoldne, spravljen z Bogom. Pogreb nepozabnega bo dne 22. januarja 1937 ob treh popoldne izpred hiše žalosti na farno pokopališče v Domžalah. Domžale, dne 20. jnnuarja 1937. Žalujoči : Valentina, žena. Jože, Milka, Tinea, Micika, Srečko, otroci. Ivan, Franc, brata. k.1 + OKRAJNA HRANILNICA V KONJICAH SPOROČA TU2N0 VEST, DA JE NJEN TAJNIK, GOSPOD MIHAEL KOSTANJSEK V 4/. LETU SVOJE STAROSTI, PREVIDEN S TOLAŽILI SVETE VERE, V GOSPODU ZASPAL VESTNEMU DELAVCU OHRANIMO NAJLEPŠI SPOMIN OKRAJNA HRANILNICA V KONJICAH Barclay: venec Roman. Doktor je molčal in zamišljeno zrl predse. Čakal je, da bo nadaljevala, ker je vedel, da je najboljše, ako je ne moti. I11 res ni trajalo dolgo, ko je Jana spet spregovorila: »Iz važnih vzrokov sem se odrekla nečemu, kar mi je bilo dražje ko življenje, in zdaj tega ne morem preboleti. Vem, da je bilo prav tako, in vendar — ubita sem.« Doktor se je nagnil naprej, vzel njene roke v svoje dlani in vprašal: »Ali ne bi povedali tega bolj natanko, Jeanetta?« »Ne, nikomur ne moreni povedati — tudi vam ne.« »Ce bi pa občutili kdaj potrebo, da bi se izpovedali, ali boste prišli k meni, Jana? Obljubile mik je dejal doktor. »Z veseljem,«: je odgovorila. > Dobro,« je menil doktor Brand. »In zdaj nekaj zdravniških nasvetov. Vzemite popotno palico v roke, Jana, in odidite po svetu. Ne mislim morda na izlet v Pariz ali v Švico ter nazaj. Pojdite v Ameriko in si oglejte stvari, ki so vredne, da jih "vidite, n. pr. niagarske slapove. Pomudile se ob njih tako dolgo, da si dobro in za vse življenje vtisnete v spomin bobneči govor njihovih silnih voda. Pozneje vam bo spomin na veličastnost Niagare čudovito pomagal, da se ne udušite v osebnih malenkostih. In potem pojdite med ljudi vere in človekoljubja, med ljudi ljubezni in življenja. Obiščite mrs. Balling-ton Boothovo, velikodušno mamico ameriških kaznjencev. Poznam jo iu ji bom v pismu vas priporočil. Naj vas vzame s seboj v kaznilnici Sing-Sing in Columbijo, in poslušajte njene nagovore, da boste culi, kaj premore dobra beseda iz Bogr tudi pri takšnih obupancih, kakršni žive med tistimi žalostnimi zidovi. Ameriški Newyork s svojimi donebniki vas bo naučil, da zidajte tudi'svojo duhovno hišo, kar se da visoko do neba. V takšnem nastroju krenite proti Japonski, kjer boste videli, kako si njeni majhni ljudje neutrudno prizadevajo, da bi zrasli v pomemben narod. In če odidete potem čez Palestino, deželo božjega kraljestva, v Egipt, boste našli tu stvari, ki vam bodo povedale, da je sredi našega modernega sveta nekaj starin, ki nas vežejo z davno, davno preteklostjo v celoto, tako n. pr. v Kairu lesenega moža z očmi iz belega kremena; njegove iskreče se oči gledajo v svet že sem od časov praočeta Abrahama. In če se povzpnete nato še na najvišjo piramido, bo menda doživetij dovolj, tako da se napotite lahko spet proti domu in mi poveste, kakšen uspeh ste dosegli s takšnim zdravljenjem. Kaj boljšega vam ne morem svetovati, za to pa, kar sem vam povedal ne računam nič, naj bo zastonj med prijatelji.« Jana jc segla po Deryckovi roki in se zasmejala: »Menda imate v resnici prav. Zadnjo čase se je sukalo pri meni vse okoli mene in mojih osebnih tegoh. Storila bom, kakor mi svetujete, in daj Bog. da bi pomagalo.« Tedaj se je vrnila v sobo Flower in rekla: »Prejle sem cula, da si igrala Kožni venec, Jana. Od vseh pesmi mi je ta najljubša, in slišala je nisem že mesece dolgo. Ali je ne bi hotela zapeti?« Jana se je spogledala s doktorjem ter se nasmehnila — potem se je obrnila h klavirju ter zapela, kakor jo je bila prosila Flower. Se preden so izzveneli zadnji akordi, je čutil doktor, da je zadel pravo razpoznavo. »Najboljše bo, če odide na potovanje,« je umoval pri sebi. »Tako ne bo mozgala samo v sebi, pogled se ji razširi, to in ono pride spet v pravo razmerje — z eno besedo, našla bo spet ravnovesje. Mladi mož ji bo ostal zvest, in če ne, bo imel vsaj zavest, da ga ni krivo presojala. Ce je že nje j tako težko, koliko bolj mora biti šele n j e -m u ! T11 torej je vzrok, zakaj tako poveša glavo. Sicer pa res, Jano dobiti in jo spet izgubiti mora biti res hudo. Imeli mora železne živce, da ne obnemore. Toda kateri križ jima tako pritiska na ramena, kaj se je pripetilo, da ju je tako zelo razdružilo? No, morda, podre Niagara vso ovire, in pokliče Jano nazaj h Garthu.« Tako torej je Jana odšla na potovanje in po dveh letih, odkar je zapustila domovino jo najdemo vrli velike piramide v Egiptu. Sfingin odgovor Pustinja se je kopala v mesečini. Jana si je dala po večerji prinesti kavo pred gostilno, da bi ji ušlo čim manj čudovite lepote, ki jo je razgrinjala pred njo svetla noč. Sfinga in piramide so se zdele v mesečini še večje, kot so v resnici bile, in so se svetile v tajnostnein obstretu. I I I 4, I I • J K o S S ^ qQO O lili g s 8 m s»»* a0B< So'5 <Л Z 5 » »> it c b o n a « > N N N ^ « » 2* A > > » w »n* J o O O č? a -M ► ev > 0—0 ВЛ II " o s C 6 S v" \5 M Ф -JtMM m 5 tO -N E >0 a o B « fl o-; и o o o-=c-m o.,t; .S Za Jugoslovansko tiskarno v Liubijani: Karti Čeč Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenliiii