Političen list za slovenski narod.
P« pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 1 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2,11., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Letnik XTVI.
Štev. SNS.	7 Ljubljani, v soboto 15. decembra 1888.
Nova srbska ustava.
A V Srbiji ee dogajajo krasna iznenadenja. Najprvo kraljeva zakonska ločitev, dalje revizija ustave, in konečno nenavadni ukaz, da so prvotne volitve v skupščino neveljavne. Kateri namen ima zadnji ukaz? Drugega ne, nego da se zapreči radikalna večina. Od vseh strani so se čule pritožbe o pritisku na volilce, in kralj, odločen kakor vedno, je razveljavil volitve. Srbi sedaj vedo, kako naj volijo.
Toda prepustimo volilno borbo posameznim strankam in oglejmo si novo ustavo. Veliko veselje je bilo v Belemgradu, ko je kralj obljubil revizijo prejšnje ustave. Narod je v prestolnici priredil razsvetljavo in bakljado. Kralj je v svoji zahvali na pozdrav belgrajskega meščana Pavloviča zagotavljal, da je edina njegova želja, osrečiti narod, delati za blagor in velikost Srbije. Načrt nove srbske ustave je v glavnih potezah izdelan; važnejše določbe se glase: Kraljevina Srbija je ustavna monarhija z narodnim zastopstvom. Državna vera je pravoslavna, srbska cerkev je neodvisna. Kraljevina je razdeljena v deset županij, županije v okraje in ti v občine. Osebna prostost, hišno pravo vseh državljanov in tiskovna svoboda se razširijo. Izvrševalno oblast ima kralj po odgovornih ministrih. Oseba kraljeva je nedotakljiva, on je neodgovoren. Kralj mora biti pravoslavne vere; imenuje državne uradnike in je vrhovni poveljnik armadi. Kralj zastopa deželo v dogovorih z inozemstvom; on ima pravico, da napove vojsko, sklepa mir, trgovinske in druge pogodbe. Le take pogodbe, ki zahtevajo plače iz državne blagajne, in premembe deželnih postav morajo se predložiti skupščini. Kralj sklicuje in razpušča skupščino, vendar jo mora v dveh mesecih zopet sklicati. Skupščina se shaja vsako leto dne 1. novembra. Vladajoča dinastija v Srbiji je hiša Obrenovičev; prestolonaslednik je kraljevič Aleksander. Prestolonaslednik je polnoloten z 18. letom. Ako je prestolonaslednik ob kraljevi smrti mladoleten, izvoli skupščina tri regente iz šesterih od kralja v zadnjem volilu na-svetovauih kandidatov, oziroma mora velika skupščina v jednem meseci izvoliti tri regente. Dokler
je kralj mladoleten, ne sme se preminjati ustava. Ako izumrje kraljevi rod, prevzame ministerstvo kraljevsko oblast. V jednem meseci mora skupščina voliti novega kralja.
Volilno pravico ima vsak S r b i n , ki je star 21 let in plačuje 15 dinarov direktnega davka; 4500 davkoplačevalcev voli jednega poslanca. Kralj ne imenuje nobenih poslancev v skupščino; mesta volijo posebne zastopnike. Ministri, državni svetovalci, poslaniki in profesorji morejo se voliti v skupščino in obdrže kot poslanci svoje službe. Voljen more biti, kdor je star 30 let in plačuje najmanj 30 dinarov direktnega davka. Volitve so direktne in tajne. Ministri so skupščini odgovorni. Kralj imenuje po volitvah skupščine državni svet šestnajsterih članov, ki izdelujejo postavne načrte. Kralj sestavlja najvišje sodišče za administrativne preporne stvari in ekspro-prijacijske zadeve. Sodniki so neodvisni. Nagla sodba ali goreča pravica se odpravi. Razsodbe delajo le kompetentni sodniki. Za vse državljane velji občna davčna in vojaška dolžnost.
V obče torej nova ustava ni slaba, akoravno ima svoje pomanjkljivosti. Po dosedanji ustavi uradniki, odvetniki in beležniki niso smeli biti voljeni. To je veljalo tudi za upokojene uradnike. Poslanci so bili torej večinoma kmetje, obrtniki in trgovci. To je sicer v mnogem oziru opravičeno, ker ti stanovi plačujejo davek in nosijo državna bremena. Toda v Srbiji je mej temi stanovi premalo omikanih mož, ki bi bili zmožni za poslanstvo.
Dalje se je kralj odrekel pravici, imenovati četrtino poslancev. Volitve se bodo vršile dvakrat. Prvič bo narod volil tri četrtine poslancev; pri tej prvi volitvi bo smel vsakdo kandidovati. Pri drugi volitvi pa bodo kandidatje Ie birši ministri, višji uradniki in sploh možje, ki so dovršili katero višjih šol. Važna prememba ustave je tudi ta, da bo v prihodnje skupščina smela staviti svoje predloge; doslej se je posvetovala le o vladnih predlogah. Žal, da je srbsko razumništvo jako sprijeno. Želja naša je, naj bi se razne stranke združile v blagor nekdaj slavne Srbije.
Govor poslanca Pfeiferja
v državnem zboru dne 12. decembra 1888.
Ako predlog vlade in odseka v § 7 prestavlja začetek naborne dolžnosti od 20. na 21. leto in vladni nagibi utemeljujejo to naredbo s tem, da mladi mož še krepko raste v svojem 20. letu in da ne kaže nalagati dvajsetletnim možem pretežavno delo in ga s tem ovirati v vspešnem razvoju, pritrditi moram temu utemeljevanju, vendar pa je ob enem spopolniti tudi že z nadaljnim razlogom, kateri molče prezira vlada: zboljšanje vojaške hrane.
Primerno zadostna vojaška hrana poviša orožno moč države in krepkost naroda. (Tako je! na desnici.) Le dobro rejeni vojaki bodo premagovali izredno trpljenje v vojski, na vajah itd., nezadostno rejeni vojaki pa v odločilnem trenotku ne bodo kos silnim zahtevam ter bodo prezgodaj izgubili zdravje in življenje, namesto da bi postali ustanovniki bodočih rodov. (Prav res! na desni.)
Toda skrb za boljše telesno okrepčanje bi se ne smela samo z odlašanjem nabornega leta in s krepkejšim živežem kazati, marveč tudi pri skupni ljudski vzgoji. (Prav dobro! na desni.) Ako se je, kar se tega tiče, kaj zamudilo in grešilo v mladosti, zlajšati in zmanjšati se morejo sicer slabi nasledki s preložitvijo naborne dolžnosti od 20. do 21. leta in z boljšim živežem, toda nikakor popolnoma odpraviti.
V tem oziru bi opozoril slavno zbornico na lačne šolarje (čujte! na desnici); povod k temu mi je predlog deželnega poslanca za brežiške kmetske občine, ki ga je stavil dne 13. januarija 1886 v štajerskem deželnem zboru, da bi se sestavil statističen pregled po posameznih šolah, „koliko otrok, ki vsak dan obiskujejo šolo, ostane brez gorkega kosila".
Ako bi se te po imenovanem poslancu (Jermanu) predlagane, nikakor ne pretežavne preiskave vršile redno, pokazale bi žalostno podobo bede in pomanjkanja posebno v planinskih deželah z raztresenimi hišami, kjer imajo otroci dolgo pot do šole, zapuščajo dom ob 7. uri zjutraj ter dohajajo
LISTEK.
Raztreseni listi.
IV.
Admonere voluimus non mor-dere; prodesse non laedere; con-sulere moribus hominum non offlcere.	Erasmus.
Naravnost Vam povem, da ne vem, ali je še kaj ua svetu težje hvaliti od onega, kar najbolj zasluži človeško hvalo. Svet je tak, da zavist in druge take spake vzbujajo večjo pozornost nego krepost, dobra dela in požrtovalnost. Ako ženska hvali lepoto svoje znanke, gotovo čuti, da je sama lepša od one. Ako pesnik hvali dela drugega pesnika: smomo z gotovostjo staviti, da ona dela niso veliko prida. Ljudje so jako nečimerni. Sami o sebi mislijo najboljše in če hvalijo druzega, ne gre jim od srca. Svet je poln slabih iu smešnih vzgledov. Sliši se večkrat: Posnemajmo druge. Ali s tem nehottS trdijo, da morajo posnemati tudi slabe vzglede.
Ljudje so po svojih delih večkrat prej medvedje in divje mačke nego ljudje. Oe so pravični tudi drugim,
čemu so postave in tolika množica postavnih razla-gateljev? Čemu toliko tožba, o lastninskih pravicah? Ce so ljudje odkritosrčni, čemu toliko prepirov? Oe so trezni in zmerni, zakaj toliko umetnih izdelkov zdravniške umetnosti, ki je mnogim zlat rudokop ? Kolika škoda bi bila za postavodajalce, zdravnike, advokate itd., ko bi bili vsi ljudje pravični, odkritosrčni in pametni! Veliko poslov je na svetu, ki so postali potrebni le vsled človeških slabosti.
Vendar ljudi ne smemo soditi takoj na prvi pogled, kakor mrtvo podobo v prodajalčevi izložbi. Preiskati jim je treba srce. Pajčolan skromnosti večkrat zakriva mnoge zasluge; iu krinka hinav-ščine pokriva hudobijo. Le malo je število pravih poznateljev, ki morejo ločiti pravo od slabega, torej tudi izreči istinito sodbo. Popolno čednost in naj-gršo hudobnost spoznavaš s časoma, prilično.
Je neka vrsta ljudi, ki ne najdejo miru in so v vednem strahu, ker se pri vsakem koraku povprašujejo: „K a j poreče svet?" Ti ljudje se ne povprašujejo: „Kaj veleva dolžnost, kaj govori vest, kaj mi ukazuje srce?" Da, tudi javno mnenje je oster in večkrat pravičen sodnik. Vendar so mnogi, ki le zaradi javnega mnenja zatajujejo
svoje dolžnosti, ne poslušajo vesti in tudi ne pravih, blagih čutil svojega srca.
„Kaj poreče svet ?" vprašuje se plemenitnik, ki živi v bornih razmerah. Z ozirom na javno mnenje žrtvuje več, nego bi smel, in stori družino nesrečno. „Kaj poreče svet", govori devica v svojem poletji, „ako se ne omožim ?" „Aii mi bodo verjeli, da bi se bila lahko omožila, ko ne bi bila izbirala; ali ne bodo trdili, da sem ,obsedela'?" To vprašanje jo vznemirja, in koncem poletja dil roko — zaradi ljudi — človeku, kateremu odteguje srce. „Kaj poreče svet?" vpraša se nevesta, ki s strahom zapazi, da je mož ni vreden. Vede gre v nesrečo, kajti — „kaj bi rekel svet, ko bi se premislila?"
Še slabši značaj kaže oni, ki ga vodi le strah pred svetom, a ne tudi strah božji. „Kaj poreče svet?" vpraša se mnogi tudi-katolik, ko premišlja, ali bi šel v cerkev, ali bi se vdeležil sprevoda, ali bi pokazal s svojim podpisom, da je pravi katolik. „Kaj poreče svet?" ako javno govorim o krščanstvu, katoliški cerkvi in resnico zagovarjam proti neumnosti in ošabnosti?
On čuti krivico in neresnico, čuti, da sam dela krivično in nemoško, ako molči. A vendar molči
domov še-le zvečer ob 5. ali 6. uri, lačni, trudni, po zimi v svoji borni in lahki obleki pol zmrzli, in to otroci v nežni starosti mej 6. iu 14. letom.
V napominani deželno-zborski seji je dotični poslanec konstatoval, da ima na šestih šolah (Središče, Ljutomer, okolica Ptuj, Sv. Barbara, Šmarjeta in Sv. Urbau) izmed 2466 šolarjev le 240 gorko kosilo, 2226, tedaj 90 odstotkov otrok pa pogreša tega okrepčila.
Število revnih šolskih otrok je pa tudi t imo-vitejših mestih veliko, kakor je to glede glavnega mesta Prage razvidno iz »Politike" z dne 3. dec. 1877. Po županovem naznanilu se je na pražkih mestnih ljudskih šolah dognalo 883 dečkov, 1148 deklic, skupaj 1148 revnih šolskih otrok; mej dečki je bilo 144 takih, katerim je manjkalo hrane, 176 takih, ki niso imeli zadostnega oblačila, in 286 otrok, ki so pogrešali tako primerno hrano, kakor obleko. Zdravje teh otrok je bilo dobro pri 53, srednje pri 53 in slabo pri 330 otrocih. Dalje se je konstato-valo 173 dečkov in 235 deklic, ki so imeli preslabo kri, 20 dečkov in 33 deklic, ki so bolehali za kr-vico in 28 dečkov in 57 deklic, ki so bili škrofulozni.
Po izreku našega prevzvišenega prestolonaslednika Rudolfa je človek najdražji kapital države in družbe; vendar pa se to načelo ravno pri človeku prezira in ž njim divjaško postopa, ker pogreša 6 do 8 let kot deček gorko kosilo in pozneje kot vojak ne dobiva svojemu telesnemu razvoju primerne hrane.
Država sama skrbi za izrejo krepkih domačih živali in žlahtnih živinskih plemen, katerim je treba pa polagati obilne krme, ako se hoče dobiti rabljive koristne živali; mladim drevesom se donaša dosti najboljše zemlje, da se pospešuje njihova rast.
Tudi posestniki sužnjev skrbijo za rabljiv suženjski naraščaj, ker je le njihova korist, ako izrejajo krepke in vstrajne delavce.
Vprašanje lakoto trpečih šolarčkov je vsekako vredno, da se ga poprimejo higijeniki, je razmotri-vajo in se o njem poučujejo (prav res!), in ker je polje higijene v prvi vrsti delokrog ministra notranjih zadev, obrača se moj priziv tudi do njega, naj posveti svojo pozornost tej zadevi in se odločno potrudi ter tudi izvrši, da bo prenehalo to trinoštvo. (Dobro, dobro!)
Nikakor pa naj ne sme naučna uprava izrejevati namesto krepkih rodov le kandidate za bolnišnice in hiralnice (prav dobro! na desni), tudi naj se ne pričakuje preveč od zasebne dobrodelnosti in občinske pomoči.
Vojni minister naj skrbi že prej in ne še-le pri 21. letu, da bo dobil močne mlade ljudi, ojači naj jih z boljšo hrano zoper težave vojskine službe, da se bodo mogli kedaj telesno krepki povrniti k domačemu ognjišču in ne začno prezgodaj hirati vsled neprilične štedljivosti. (Dobro, dobro! na desni.)
Ker sta gospoda predgovornika obširno razpravljala vzroke dandanašnje vedno večje nesposobnosti za vojaštvo, ostanem pri teh majhnih opazkah z željo, da bi današnji opomini vzbudili pozornost na pristojnih mestih. (Odobravanje na desni — govorniku čestitajo.)
ker se boji, da bi ga svet ne imenoval ,,klerikalca41, nazadnjaka, in to ime mu je najhujše. Tak filister torej rajo sam požre marsikatero grenko in se kislo smeje, ko sliši, da se zaničuje, kar je pil z materinim mlekom, kar mu še živi v vesti in srci.
Ko bi taki filistri mogli le v srci moliti, v srci se izpovedavati in darove deliti: ko bi jim ne trebalo tudi pred svetom pokazati se katolike, bili bi najsrečnejši, najzadovoljnejši ljudje.
Marsikateri bi se naročil na časnik, ki pospešuje in naravnost zagovarja poleg druzih vprašanj tudi katoliške koristi. Toda stoj! V družbi prijateljev je slišal, da ta list vzdržujejo ,,klerikalci" in ,,ultra-montanci". Oblije ga kurja polt, kajti ..klerikalec" je takemu filistra strašna beseda, da se prekriža, ko jo čuje. Sicer on sam poznA več ,,klerikalcev" in ,,u!tramontancev" in ne najde na njih toliko strašnega. Morda pozni! one ,,klerikalce" kot pametne in poštene može, katerim bi se rad pridružil, ker je zasledil umazani vir, iz katerega teko obrekovanja. Pa ko bi se pridružil ,,ultramontancem"? Izgubil bi spoštovanje pred svetom kot ,,omikan, napreden mož". In tako je tak katoliški filister v stiski s svojo ,,omiko" in liberalno modo zaradi javnega mnenja. Tak človek je pomilovanja vreden ;
Politični pregled.
v Ljubljani, 15. decembra, lotrauje dežele.
Proračunski odsek državnega zbora je predvčerajšnjim razpravljal naučnega ministerstva proračutsko točko „centrale". Poslanec Lorenzoni jo predlagal, naj se ustanovi na Tirolskem poseben odsek deželnega šolskega sveta za južni, italijanski del kronovine. Poslanec dr. Kathrein se je izjavil, da s stališča pravičnosti nima ničesa zoper to resolucijo. Tirolska ima poseben oddelek namestuištva v Tridentu, tudi deželni kulturni sovet ima poseben odsek za italijanske pokrajine. Toda vravnava te zadeve je stvar deželnega zbora. Minister Gautsch pa je odločno pobijal ta nasvet, češ, v vsaki kro-novini sme biti le eden deželni šolski svet, in to v smislu postave z dne 13. maja 1868.
Iz Lvova se javlja: Dvesto črevljarjev, ki nimajo zaslužka, je šlo k županu, naj dela na to, da bo namestništvo preklicalo naredbo, s katero je dovolilo medlinški črevljarski tovarni, da sme otvoriti v Lvovu svojo zalogo in prodajalnico. V Krakovem je razjarjeni narod razdejal in oropal prodajalnico ravno te tovarne.
Tnanje države.
Neki dunajski list objavlja nastopno poročilo iz srbske prestolnice: »Izid volitev je jako potrl na-prednjaške kroge. Vesti o Krističevem odstopu imajo svoj izvir v radikalcih ter se dosedaj smatrajo le kot njihove želje." Mogoče, da ima dopisnik prav; toliko je pa tudi gotovo, da imajo radikalci pravico javno izražati svojo vsled volilnega izida merodajne želje in namere. Tudi ne more pri današnjih razmerah Kristie več trditi, da je njegovo stališče neomajano, tem manj, ker se jako veliko govori o zvezi mej radikalci in liberalci, kateri je namen spraviti Ristiea na vladno krmilo. — Vsled poročil o nezadovoljnosti z novo ustavo piše »Pester Lloyd": »Ako se potrdi ustava, mogoče je, da nastopijo v Srbiji kmalu ustavne razmere. (Do sedaj jih tedaj ni bilo?) Ako bo pa skupščina odklonila načrt, potem bo po našem mnenji gotovo kralj Milan primoran poslati poslance domov ter jim dati odloga, da se spametujejo in sprijaznijo z dotičnimi predlogi." Upajmo, da je kralja Milana domoljubje in narodna zavest večja, nego vpliv »Pester Lloyd"-ovih svetov.
Iz Peterburga se brzojavi: Razpor mej Jtusijo in Anglijo zaradi Perzije je malenkosten. Vladni krogi odrekajo temu dogodku vsako važnost. Angleška vlada je jako popustljiva ter se nikakor ni bati, da bi zaradi te zadeve navstala večja razprtija mej peterburškim in londonskim ministerstvom.
Bivši nemški minister Puttkamer se ne bo več povrnil v politično življenje. V seji kmetijske družbe v Stolpu (zadnja Pomoranija) se je izjavil: Pri mnogih neprilikah, ki so ga zadele, bila mu je edina misel tolažilna, da bo v domači provinciji našel mirno zavetišče, ki ga ne bo več zapustil; tu bo preživel_ svoje zadnje dni življenja. — »Freisinnige Ztg." piše: »Knez Bismarck se je izjavil, daje vsled narodovega naganjanja dospela naselbinska politika dalje, kakor je on to želel; vendar pa se ne sme misliti sedaj na povratek, kajti ta bi pomenil toliko kakor izgubljena bitka ob Beni. Seveda bo vlado posredovanje v Afriki stalo mnogo žrtev in konečno niti ne bo doseglo posebnega vspeha."
Švicarski zavezni zbor je volil radikalca Hausserja v zavezni sovet. Zaveznim predsednikom za 1. 1889 je imenovan konservativec Hammer, podpredsednikom radikalec Ruehonnet; predsednikom zaveznega sodišča za 1. 1889 in 1890 radikalec Stamm, podpredsednikom radikalec Bliisi.
nikjer mu ni prav. Na levi in desni ga silijo k odločnosti in doslednosti, a on omahuje „šviga-švaga čez dva praga". On hoče biti omikan in liberalen, ker je to v modi, ker vleče in miče, in tako se spre s svojo vero in vestjo.
Takemu človeku je treba v ogledalu pokazati podobo njegove smešnosti in reve. Jaz mislim, da bi se sramoval samega sebe.
Še neko vrsto ljudi imam ,,na piki", mislim namreč one, ki imajo vedno polna usta narodnosti, kedar so ,,iu cammera carstatis", sicer pa imajo vedno v mislih in na jeziku: ,,Kaj pa poreče svet?" Kdo je ta svet, je lahko uganiti. Nad prodajalnico mu visi ime v blaženi nemščini, a v ožjem krogu narodnjakov bije se ob prsi in tolče ob mizo, da je narodnjak od pete do temena. Da se izogne slovenskemu ,,iu" in nemškemu ,,und", stavi mej dvoje imen nepristransko znamenje ,,&". ,,Jos." je lahko ,,Josip" iu ,,Josef '. Da bi jih koklja zagrebla tri sežnje globoko v prst, da se omlade. Gospod vrednik, ponudim se Vam, da naberem v ,,beli" Ljubljani imena vseh onih narodnjakov, ki ponujajo raznotero svoje blago z nemškimi napisi, ker se boje nemškega mnenja.	z.
Francoska zbornica se bo v kratkem pričela posvetovati o revizijskem vprašanji. Poročevalec dotične komisije, Maurice Faure, je predložil poročilo, ki pravi, naj zbornica prevdari razne predloge, ki svetujejo premembo dosedanjih volitev z zapisniki in uvedbo volitev po okrožjih. Večina komisije je sicer zoper te nasvete, vendar pa jih zaradi važnosti ni mogla prezreti. V zbornici se bode skoro gotovo v tem oziru mnogo govoričilo za in proti tem predlogom, konečno pa bode ostalo vse pri 6tarem, to je pri volitvah z zapisniki. — Floquet je srečno spravil proračun pod streho, a moral je slišati mnogo ljutih napadov na vlado mej proračunsko razpravo. Francija si sme čestitati, da znova ni izbruhnila ministerska kriza. Veliko seveda k temu ni manjkalo, kajti sedaj poroča parižko časopisje, da se je mnogokrat ministerstvo posvetovalo o ostavki, ker je njegova zbornična večina postajala vedno manjša. Zbornica je prizanesla kabinetu le zaradi tega, ker je hotela hitro kakor mogoče rešiti proračun.
V angleški spodnji zbornici se je izjavil Fergusson, da se Portugal sicer ni pridružil Angliji in Nemčiji glede blokade ob vsliodui Afriki, vendar pa se je zavezal ovirati trgovino s sužnji in orožjem mej Fungi- in Pomba-zalivom ob nabrežji Mozam-bique-a.
Orispijeva zunanja politika in mišljenje italijanskega naroda sta si v ostrem nasprotji. To se je posebno pokazalo pri protiavstrijskih izjavah v Genovi dne 8. in 9. t. m., kjer so praznovali vstajo z dne 5. decembra 1746, ki je prognala avstrijske vojake iz tedanje republike. Vdeležilo se je te slavnosti veliko ljudstva, 140 zastav, mej njimi tudi ena rudeča »Oberdankova zastava", da, celo mestni sovet. V Genovi izhajajoča »Epoca" piše tem povodom: »Značaja te slavnosti gotovo ni nikdo prezrl; bil je strogo protiavstrijski. Dokaz je, da narod ne mara kreniti na pot Crispijeve zunanje politike. Avstro-ogerski konzul naj sporoči svoji vladi, da je genovško prebivalstvo očito pokazalo svojo mržnjo zoper viteškega zaveznika. Poročal bo resnico, dunajska vlada pa bo izvedela, kakošno je javno mnenje v Italiji." — »Journal des Debats" je pisal pred dvema letoma: »Spomenik Giordanu Brunu je proticerkven, obrača se v prvi vrsti zoper papeža. Giordano Bruno ni bil niti znamenit reformator, niti učenjak in pisatelj." To je gotovo nepristranska sodba. Rimsko mestno starešinstvo je, kakor znano, meseca junija odbilo prošnjo, da bi dovolilo prostor za ta spomenik. Crispi pa in njegovi zavezniki — prostozidarji in poulična druhal — delovali so toliko časa, da so dosegli svoj namen. Mestni svet je dne 9. t. m. dovolil dotični prostor. Crispi se lahko sedaj raduje; domovina je rešena, kajti finančna mizerija, nesrečna naselbinska politika itd., vse to je stranska stvar, glavni nalog vlade je le — boj zoper vero, cerkev in papeža.
Izvirni dopisi.
Iz Trsta, 11. decembra. (Ir reden ta.) (Konec.) Tukaj je ves ta trud policije za »dumme Jugend-streiche" — pač nepotreben — in vse preveč gorečnosti. Iu policija si sedaj lahko misli: no, drugič se bomo pa bolje premislili, da ne bomo toliko nepotrebnih potov imeli za par »neumnih mlade-niških šal", da nas ima potem tukajšnji nemški list »Triesterca" za norce. — Bomo pustili vse plakate v miru, nobenega se ne dotaknili, nobenega šli iskat v hiše k privatnim osebam, katere so nam znane kot dobro avstrijsko-patrijotične. Pustili bomo drugikrat vse tiskaue plakate, kakor so bili zadnjič, ali če bodo samo pisani, — bode vsaj vsak videl, kako lepo oni mladiči s svojimi »dumme Jugend-streiche" znajo po svoje častiti avstrijskega orla. Kako znajo lepo ti mladiči splesti cel soneten venec na mesto grba, kjer se bere »Absburgo" od vzdolej navzgor in potem še kaj zraven. Kako znajo ti mladiči s svojimi »dumme Jugendstreiche" lepo na mesto orlovih glav postaviti kaj druzega s svojimi napisi, — in na vrhu, kjer navadno stoji cesarska krona, nekako znamenje, ki se večkrat vidi pri nas pri sv. Ani, drugod pa po mnogih krajih okoli cerkve. — In kako potem ti mladiči s svojimi »dumme Jugendstreiche" napis »Viribus unitis" znajo prav po svoje razložiti — da more vsak precej spoznati, da imajo še nekaj fantazije. — In da so pokazali, kedo da je prav za prav njih patron, so se tudi podpisali, ali kakor bi naš tržaški Slovenec rekel, dali so svojo firmo: »Circolo di Garibaldi di Trieste" iu pritisnili tudi svoj pečat spodaj Vse to iu tako nekako bi policija odgovorila tetki »Triesterci". — Samo čuditi se moramo, kako da grešna tetka ni tudi prinesla posnetek onih »dumme Jugendstreiche" in pa zadnji dobro popisala, kaj vse se bere na njih. Potem bi tetka vsaj nekemu dobro pokazala tudi svoja suha rebra in kosti.
Drugikrat bi svetovali »tetki", naj raje mesto pranja in čiščenja zamorca prinese dotične
(Dalje y prilogi.)
Priloga 288. štev. „Slovenca" dn6 15. decembra 1888.
.durnme Jugendstreiche" posnete prav po uaravi, da se bode lahko vsaj vsak prepričal, kake da so oue otročarije; d jej pa ne bode treba pisati, uiti izgovorov iskati, katerih je včasih težko najti, — Da so v resnici to „dumme Jugendstreiche", je bila prepričana tudi policija sama, ker je pustila v nekaterih bolj oddaljenih in manj obiskanih ulicah in tudi proti sv. Andreja šetališči nekatere vzglede onih .mladeniških šal", da so jih videli in smejali se mimogredoči še v nedeljo (2. decembra) popoludne.
Zakaj je potem radi „dumrne Jugendstreiche" policija iskala tiskarne, kjer so one „mladeniške šale zbijali" ali delali — zopet nepotrebno delo. — Za .neumne mladeuiške šale" ne bi bilo letati treba cele dni okoli niti jeduemu, niti drugemu. Kaj si je pa državni pravdnik mislil, beroč „tetko", pa ve samo on in morebiti še kdo drugi.
Za „dumme Jugendstreiche" da bi bili dali tukajšnji mladeniči toliko deuarja! — Gotovo bi ga bili raje podarili društvu „Pro patria". Denarji so morali priti tedaj že od drugod in tudi precej jih je moralo biti za vse .dumrae Jugendstreiche", ker prav lahko delo ni bilo ono. Zvedeli se bodo pač zadnji členi dolge verige, nikjer in nikoli pa ne bodo dobili prvih, kateri so zadnjim za razne slučaje že dobro poskrbeli, da se jim ui treba bati, ako bi se jim kaj ,,pripetilo", za družino, za domače, bode že za-nje vse preskrbljeno.
Ko bi gospodje nič ne zakrivali in ne olepšavah, bilo bi tukaj marsikaj drugače, — tako pa ni, ker se bojijo Slovana.
Tetka „Triesterca" je hotela oprati zamorca, naglaševaje, kaj vse ui resnica pri onih ,,dumme Jugendstreiche", koga niso zaprli itd. Naj tudi jaz popravim, kar sem pisal danes teden, pa nikakor ne opirajoč črnega zamorca. — Zvonar sv. Justa je v nedeljo zjutraj idoč v cerkev našel vse polno onih „dumme Jugendstreiche" nabitih in prilepljenih na zidovih okoli cerkve in ua njenih vratih samih, iu ravno tako je bilo raztresenih vse polno onih „šal;i po tleh. On pobere vse „dumme Jugendstreiche" in jih nese cerkvenikom, sam pa gre policiji naznanit, kaj je našel in komu je dal. Policija o vsem tem prej ni nič vedela, in potem pride, pobere in potrga one ,,plakate" in gre še po hišah jih iskat. — In onega cerkvenika za plačilo, da je policiji to naznanil, je „list za babe" naznanil kot zaprtega, kar pa si je le izmislil, ker mu ravnanje cerkveuikovo ni bilo všeč. — In ko se je potem ta šel pritožit na policijo zaradi onega poročila, mu je policija dala svšt: ,,sam glej", — kar je tudi storil in šel dobro oštet vse one ,,jude" pri ,,Piccolo".— Ta list, ki prinaša vse babje čenče iu še neki drug italijanski sta prinesla uekaj o tej stvari, vsi drugi italijanski, tudi od vlade podpirani ,,Mattino", pa so modro molčali. — Tedaj tudi znamenje, da je bilo nekaj, kar ne gre v njihov koš, torej ne samo „dumme Jugenstreiche", katerih gotovo ne bi bili zamolčali.
Gospodom slovenskim poslancem bi pa dobro priporočili, naj malo poprašajo, kako je vendar to, da se tukaj vse zapisuje ua rovaš ,,mladeničem italijanskim" za ,,dumme Jugendstreiche". Morebiti bodo oni mogli kaj izvedeti o teh stvareh, kako stoje. — Ce bodo vedno le molčali, so oni sokrivci tega, kar se godi tukaj ob Adriji. — Mi sami si nikakor ne moremo in ue znamo pomagati.
Iz Prage, 4. dec. Od včeraj goste staroslavni Hradčani, opuščeui po odhodu cesarjevičevem in cesaričinje, zopet člena cesarske ooitelji. Dospel je z Dunaja le-sem nadvojvoda Franc Ferdinand od Avstrije-Este v spremstvu grofa Wurm-branda-Stuppacha iu se nastanil v kraljevem gradu, kjer so bile sobe vže pripravljene zanj, in baje ostane dolgo tu. Nadvojvoda Franc Ferdinand je prvorojeni sin cesarjevega brata nadvojvode Ka-rola Ljudevita. Porodil se je v Gradci 18. decembra leta 1868.
Predvčerajšnjim se je pa v avli Češkega Karolo-Ferdinandovega vseučilišča vršila instalacija novega rektorja g. prof. dr. Studničke običajnim slavnostnim načinom. Prisotnih je bilo mnogo dostojanstvenikov, profesorjev, docentov, lektorjev, gospej in vseučiliščnikov. Ko je novi rektor prisegel, vzprejel je insignije iu nato je imel predavanje o razvoji matematične vede na pražki univerzi od ujene založbe do početka sedanjega stoletja in zlasti o delovanji prof. Stanisl. Vydre iz reda oo. Jezuitov,
ki je t.rvi oznaujeval matematično vedo v češkem jeziku. Pri tej priliki bodi omenjeno, da je profesorski zbor vseh treh fakultet, kojim je izročena akademičua mladež, brojil početkom šolskega leta 1887—1888 skupaj 93 členov. Število vseučiliščnikov iznašalo je v zimskem semestru 2461, v poletnem 2361. Pri slavnosti letos v Bologuiji zastopal je češko vseučilišče dr. prof. Randa, in povodom štiridesetletnice cesarjeve založili so profesorji in docenti češke univerze j u b i 1 ej u i fund v znesku 3000 gld. rente, iz koje se imajo v dan 2. decembra vselej podeljevati ubogim vseučiliščnikom nagrade.
Bode li vojska ali mir? To vprašanje je tudi tu na Češkem na dnevnem redu. Iz verjetnega vira vam poročam, da v češke polabske pokrajine prihajajo letos v tolpah kupci in agenti z Laškega in Pruskega ter kupujejo v ogromnih množinah seno in slamo, ne da bi bili pri tem izbirčni, in je drago plačujejo; pošiljajo vse to takoj na Nemško po železnici. Vsled tega cene na pražkem trgu zelo rasto in budo še poskočile. Vse te dobave send in slame pa kupujejo za vojaška skladišča in so namenjene te zaloge za izredne slučaje. Tako so n. pr. pokupili v okolici Všetat nad 2000 metr. stotov sena po 3 gld. 75 kr. do 4 gld. Na desnem bregu labskem prodalo se je vse seuo po 4 gld., slamo so pa plačevali agenti po 4 marke za stot. Kmetje iz tega sklepajo, da je vojna pred durmi in bodo v ceuah še poskočili, kakor je bilo to leta 1870.
O svojem času poročal sem vam tudi, kako rogovili po čeških pokrajinah ponemčevalno šolsko društvo .Schulverein"; naznanim naj vam torej tudi
0	delovanji tega društva po sesterski Moravi, koje je za tamošnje čehe zolo poučno. Krajuih odborov ima ondi „Schulverein", kjer živi komaj četrtina Nemcev proti trem četrtinam Čehov, 139! Od leta 1881 pa do konca 1. 1887 je prejel .Schulverein" na Moravi 196.396 gld. in potrošil v tej dobi 236.641 gld., torej 40.245 gld. več. V poslednjem letu narasli so troški temu društvu v Moravi za 53.452 gld. Tekom sedem let je potrošil za lastne šole 64.526 gld.. za podpore drugim šolam 19.330 gld., za stavbe 64.339 gld., občiuam 24 550 gld., podpore javnim učiteljem, da bi ponemčevali, 9441 gld. itd. .Schulverein" je sicer založen za vse cesarstvo, toda osobito rogovili po Češkem in Moravske m, kjer pomaga izvrševati načelo onega prebrisanega staro-avstrijskega birokrata, koji neče pripustiti, da bi se Morava „poslovanila".
Iz četrtega letuika statistike čeških založen (vrednik Jos. Schreyer) v deželah korone svato-vaclavske, ki mi je bil te dui doposlan, posnemljem, da je bilo leta 1887 vseh založen na Češkem, Mo-ravskem in Šlezijskem s poslovnim češkim jezikom 625, in sicer 192 z neomejenim in 305 z omejenim poroštvom. Leta 1888 bilo je 5 založen v likvidaciji iu 12 novo ustanovljen ih. Na Češko pripada 362, na Moravo 254, na Šlezijo 8 iu na Dunaj
1	založna. Broj udov objavilo je 382 založeu, koje imajo skupaj 222.871 členov. Koncem leta 1887 imelo je 390 občanskih založeu skupaj 402.403 deleže z 6,861.999 gld., na koje se je vplačalo 6,789,608 gld. 37 kr., in pri okrajnih založnah bila je glavnica 5,319.205 gld. 60 kr., skupaj torej 12.108.813 gld. 97 kr. Rezervni zakladi, dalje zakladi za vsakoršne izgube brojijo pri občanskih založnah 6,808.695 gld. 62 kr., pri okrajnih 216.955 gld. 10 kr. Občanske založne imajo torej deležev in rezervnega imenja 13,598.303 gld. 99 kr.
Vložilo se je pa pri 390 občanskih in 61 okrajnih založnah leta 1887 skupaj 56,008 223 gld. 90 kr., nazaj izplačalo 52,148.941 gld. 69 kr., in je ostalo konečno leta 1887 vloženih 126.502 gld. 17 kr. Velikih založeu, kojih vloge presegajo milijone, je 24. Posojil bilo je dovoljenih 99,256.919 gld. 67 kr, in vrnenih 93,383.864 gld. 89 kr.
Te številke najbolje dokazujejo, kako močan činitelj so založne v narodno gospodarskem življenji našega naroda in koliko bede in nadlog bi prišlo v jednem letu nad naš kmetski ljud, ko bi ne mogel najti zaupne moči pri založnah, temveč je iskati pri dobrotnikih, ki se trudijo, da obogate iz zadrege in reve svojih soobčanov. In to je tudi glavni vzrok, zakaj sovražniki naroda našega vedno z zavistnim očesom pogledavajo ua naše založne, kojim mora vsak odkritosrčni rodoljub iz polnega srca želeti obilega uspeha, sreče, splošujega procvitanja in lepega dobička!
Dnevne novice.
(Nabiranje krajepisnih imen.) Ugodne rešitve poslali so v zadnjem času gospodje: župnik Povše: za Ježico; župnik Jakelj: za Orije pri Ljubljani; vikar Fou: za Kred pri Kobaridu: žel. uradnik Sterle: za Devico Marijo v Polji pri Ljubljani; učitelj J. Leban: zaAvber na Krasu; vikar Jeuko: za Podgraje pri Ilirski Bistrici; davčni uradnik J. Zazula: za Idrijo; vikar Grča: za Čepovan pri Gorici; župnik Feterliu: za Št. Lenart nad Škofjo Loko; rudar J. Jenko: za Dol pri Hrastniku; bogoslovec A. Pavlica: za Rifenberk pri Gorici; vpokojeni kaplan Žan: za Šmartno, Go-meljne in Uranšico; obč. tajnik D. Budna: za Ljubno v savinjski dolini; župnik Kutnar: za Bučko.
(Deželno gledališče.) Gospoda W a 11 e r in H r a s k y, ki bodeta izdelala načrt za deželno gledališče, odpotovala sta na Dunaj, Brno in Prago, da si ogledata razna gledališča iu nabereta potrebnih podatkov.
(Podporno društvo za uboge dijake na tukajšnjem C. kr. učiteljišči) bo imelo jutri, 16. t. m., ob 11. uri dopoludne, v konferenčni sobi napomi-nanega zavoda svoj letošnji redni občn: zbor, h kateremu se s tem vabijo vsi p. n. društveniki iu prijatelji.
(Pisateljskega društva) zabavni večer bode danes zvečer ob 8. uri v čitalničnem salonu. Predsedoval bode g. ravnatelj J. Šubic.
(.Narodna knjižnica") je pričela izhajati pod vredništvom g. A. Trstenjaka. Prinašala bode, kakor obeta, romane, novele, pripovedke in drugo leposlovuo berilo v celotnih zvezkih. Prvi zvezek, ki je že dotiskan in se ravnokar razpošilja, prinaša izvirni roman ,,Pobratimi" iz peresa g. dr. J. Vošnjaka. O vsebini več, ko dobimo knjižico v roke. Elegantno vezana knjiga stoji 1 gld. 20 kr. in se dobiva pri vseh knjigotržcib.
(Izpred sodišča.) Pekovski mojster v Trebnjem, J. Keržič, je bil zatožen hudodelstva uboja. Porotniki so ga s 7 proti 5 glasovom oprostili. — Janez V a d n a I je bil zaradi ponarejanja denarja obsojen na štiri leta težke ječe; Marija Bizjak, ki je izdajala ponarejeni denar, na teden zapora. — Janez S e t n i k a r je bil zaradi hudodelstva uboja obsojen na štiri leta težke ječe, poostrene s postom.
(V Žužemberku) je dne 12. t. m. zjutraj posestniku J. Pijelku pogorelo vse poslopje s pridelki. Prostovoljna požarna bramba žužemberška je omejila požar.
(Prepovedan semenj.) Zaradi osepnic na Raki, Studenci in Škocijanu je semenj v Škocijanu dne 20. t. m. prepovedan.
(Poziv) na božičnico, katero priredi načel-ništvo ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Trstu v soboto 22. decembra t. I. ob 3V2 uri popoludne v prostorih .slovanske čitalnice" (via Campanile št. 4) otročičem obiskujočim slovenski otroški vrt pri sv. Jakobu, katerim se bode ob enem delila obleka in drugi darovi.
Raznoterosti.
— Statistika avstrijske monarhije v minolih sto letih nam izkazuje jako zanimive podatke. Najhitreje je naraščalo mesto Plzn, kajti leta 1788 je brojiio 3000, dandanes pa ima 50.000 prebivalcev; v sto letih so se tedaj prebivalci tega mesta posedemnajstili, kakor so se v Zagrebu po-desetili, v Budimpešti poosmili, na Dunaji početvo-rili, v Pragi potrojili itd. Manj prebivalcev kakor pred sto leti imajo štiri mesta: Mikulov (na Mo-ravskem), Kremnica, Rovered in Sčavuica (na Ogerskem). Nastopna glavna mesta so imela prebivalcev
	1. 1788	1888
Dunaj . . .	. 250.000	1,200.000
Zagreb . . .	4.000	40.000
Brno . . .	. 16.000	82.000
Budimpešta .	. 41.000	366.000
Ljubljana . .	. 11.000	26.000
Lvov . . .	. 25.000	109.000
Line . . .	. 11.000	42.000
Olumuc . .	. 11.000	20.000
Praga . . .	. 79.273	255.000
Gradec . . .	. 35.000	100.000
Opava . . .	9.000	20.000
Habsburška monarhija je brojila pred sto leti 24,320.420 prebivalcev, danes pa jih ima okrog štirideset milijonov, akoravno je v tej dobi izgubila muogo dežel.
—	Požar tovarne. IzKiela se dne 13. t. m. poroča: V Neumuustru je sinoči pogorela Aalbt-ckova tovarna za izdelovanje sukua. Do dvajset delavcev, ki so delali v prvem nadstropji, ni se moglo več: rešiti ter je žalostno poginilo.
—	Trapiste v Kameruuu. „Kreutzztg." piše : Pred kratkim ,je trapista brat Oaharija iz Marian-hilla v južni Afriki itnel daljšo avdijenco pri nemškem naučuem ministru pl. Gosslerju. Minister je povpraševal, kako napreduje samostau v Kaplandu, ter izrazil željo, naj bi se ti redovniki nastanili tudi v Kamerunu. Trapista mu je odgovoril, da je za sedaj še nemogoče vstreči tej ministrovi želji, vendar pa ne bodo trapiste prezrli nemških uaselbin ter bodo v dveh ali treh letih poslali v Kameruu zamorce, katere sedaj vzgojuje napitninam samostan, da bodo širili kulturo mej svojimi kameninskimi črnimi brati. Minister jo bil vsled te obl|ube jako zadovoljen.
—	Amadej III., knez savojski, je bil tihega in miroljubnega značaja. Bil je zelo pobožen in oče revežev. Rekli so mu sploh „naš miroljubni knez". Nekega dne obišče kneza poslanec bližnjega carskega dvora. Pregleduje grad iu vse poslopje na okuii ter se zelo čudi, kako je povsod nenavadno tiho in mirno. »Kaj nimate prav nič veselja do lova, nagovori diplomat Amadeja, nikjer nisem videl lovskih psov, ki so vendar pri vsaki večji graščini?" Brez odgovora pelje knez svojegn gosta v prostorno dvorano, kjer je ravno pri dolgi mizi sedelo več ubožcev in se oteševalo s priprosto ju-žino. — »Glejte, te-le hranim mesto lovskih psov; pričakujem, da mi vse eno prilove dobro divjačino, mislim — nebesa".
—	Zverad v Sibiriji. Naslednje številke kažejo nam množino zveradi, ki živi v Sibiriji: Število zveri, ki se vsako leto pobijejo zaradi kož, je ogromno. Na zadnjem letnem semnji v Irbitu, kamor se le del sibirskih kož dovaža, bilo je na prodaj 3,180.000 kož od veveric; od teh je bilo ubitih 200.000 v okraji Jakutska, 300.000 v Zabajkalsku. Odtod pa se izvažajo kože tudi v Kitaj iu Rusijo. Dalje so pripeljali na trg 11.000 kož od višnjevih lisic, 140.000 od zvizcev, 10.000 od jazbecev, 1,300.000 zajčjih, mnogo medvedjih in volčjih kož.
—	Nemci se izseljujejo iz Rusije. Naredbe ruske vlade z ozirom na tuje priseljence so tako razjarile Nemce v južni Rusiji, da se izseljujejo v Ameriko, kar pa Rusov gotovo ne žalosti.
—	London stoji nasvetu, ki obsega 700 angleških milj, ter broji 4,869.000 prebivalcev, mej temi 260.000 tujcev. V njem stanuje več Židov, kakor jih je v Palestini, več Ircev, kakor jih je v Dubliuu, več Škotov, kakor jih je v Ediuburghu. Vsakih pet minut se rodi, vsakih osem minut umrje eden človek. Nesreč se pripeti povprek ua dan po sedem. Vsako leto se zgradi 15.000 novih hiš. Razsvetljava s plinom stane vsako leto 15 milijonov frankov. Dnevnikov in tedenskih listov izhaja v Londonu blizo 400. Požarov je povprek na leto 600.
—	Vino po ceni! V Leirii (ua Portugalskem) so pridelali letos toliko vina, da stane eden četrt litra 1 krajcar našega denarja.
—	Sedanja mladina! Mladi sinček materi: „Ne, kako dolgočasno je danes! — Mama, skregaj se malo s kuharico".
—	Praktično. A.: »Vi nosite pajčolau na klobuku? Po kom pa žalujete?" — B.: »Po novi in čedni obliki svojega klobuka."
Telegrami.
Dunaj, 15. dec. V vseučilišči se je slovesno odkril cesarjev kip. Zastopniki dijaških zvez so se v polni društveni opravi pripeljali pred vseučilišče v blizu 60 vozovih; rector
magnificus jih je spremil v slavnostno dvorano. Tu so bili zbrani celi profesorski kolegij, minister Gautsch in ostali gostje. Po slavnostnem govoru profesorja Zeissberga se jo odkrila soha mej živahnimi domoljubnimi izjavami.
Praga, 14. dec. Francoski veleposlanik na Dunaji, Decrais, jo dr. Riegru brzojavno čestital.
Budimpešta, 14. dec. Zbornica poslancev je potrdila predlogo o mostarski železnici.
Berolin, 14. dec. Državni zbor je z veliko večino sprejel predlog ^Vindthorstov o bojevanju zoper vzhodno - afriško trgovino s sužnji, potem ko je grof Bismarck naglašal soglasje zbornice nasproti temu vprašanju, imenoval odpravo trgovine s sužnji častno nalogo države ter obljubil, da se bodo ustanovile naselbinske vojne in da so bode izročila državnemu zboru primerna predloga takoj po njegovem zopetnem sestanku dne 9. januarija.
Glas s Tirolskega. Fiigen na Tirolskem. Z veseljem se žurim poročati Vašemu blagorodju, da so preparati, katere sem večkrat naročil, namreč lekarnarja Rich. Brandta švicarske krogljiee, izmed vseh rabljenih sredstev najbolje in brez bolečin koristile zoper zaprtje; jemal sem jih zvečer, pazil nisem niti posebno na dijeto ter me lečenje nikakor ni motilo v mojem poklicu. To izvrstno zdravilo mi je v navedenih slučajih postalo neizogibno potrebno. Josip p 1. IIaller.
Umrli ««:
V bolnišnici:
11 decembra. Ana Zabret, delavka, 40 let, jetika.
12.	decembra. Jožef Bregar, krojač, 51 let, jetika.
13.	decembra. Halena Stefe, kuharica, 50 let, jetika.
V vojaški bolnišnici:
13. decembra. Tomaž Waldman, topničar, 29 let, pyaeinia.
Dan I	Čas	Stanje		Vetei	V r e iu e	.S 3 » ■ŠS s s §
opazovanja		'rakumeru t mm	toplomera po Celziju			
14.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9 u zveč.	752.5 750 2 749'2	1 1 l_ co ^ o »Oif-	sl. sv/.li. sl. vzh. sl. svzh.	jasno n	0'00
Srednja temperatura —7-7° O., za 6-7° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
15. decembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100 .. „ 16% 4% avstr. zlata renta, davka prosta Pap;rna renta, davka prosta .... Akcije avstr.-ogerske banke . .
Kreditne akcije .........
London...... ......121
Francoski napoleond. . .	9
Cesarski cekini ..... ..... 5
Nemške marke ....	. 59
Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovščini in p. n. cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovojših in lepih oblikah.	(9)
Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike.
Staro orodje in posode jemlje v popravo.
ii I
m
i
1
il
1
m
žmmmMm^mmmmm®
Na najnovejši in najboljši način
-umetne	|p
um i n gl
i m
ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije, — odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje.	(50—3)
! Vsi strofi za kmetijstvo!
posebno za sedanjo <iol>o.
v
Skoporeznice
po najnovejših sistemih. Izdelovanje v 30 raznih velikostih in jamčeno izvrstnih sestavah; najceneje in pod jako ugodnimi pogoji jih prodaja
IG. HELLER, Dunaj, II. Praterstrasse Nr. 78.
Obširni katalogi na zahtevanje zastonj in franko. — Na vsalco vprašanje se radovoljno odgovarja.
'iftf Jamči se za najboljši materijal in izborro delovanje strojev.
Posredovalci se vsprejmo ter dobro plačajo, isto tako pošteni agentje.	(6)
■
■
J

V
TT T
Pfe^l—I—[—i—i—t—!—
KAMNIKU
priporoča se prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom
v izdelovanje
podob iz lesa, marmor-cementa in peščenca.
Altarje, leče, krstne kamne in obhajilne mize izdeljujem podobno pravemu marmeljnn iz najfinejšega angleškega marmor-cementa.
Prenovljenje lesenih podob, lesenih altarjev, lec itd. izvršim na željo marmorirano ali pa najbogateje polihromovano. — Vsa cerkvena dela, spadajoča v mojo stroko, kot: pozlatenje, prenovljenje itd. oskrbim po najnižji ceni in jamčim za trajnost
meni izročenih naročil.
Za častna naročila prosi najvdaneje
Matija Ozbie
(io-i)	v Kamniku.
■■ v.- r;y -:'r.rfV ■fVWf?. i
£ - v A-
m
1
m
30 il
Visokočastiti duhovščini
in vsem cerkvenim predstojništvom voščim podpisana prav veselo in srečno
=	lefeo =
ter priporočam ^s»€;«» atsal«j<«
a"M	za vsa-
koršno
e^rhi eno obleko
kakor tudi izgotovljen« mašne plašče, pluvijale in dalmatike, bandera, baldahine in bainlerčke pred sv. Rešnjim Telesom.
Blago za cerkveno perilo, pa tudi izgotovljeno cerkveno perilo kakor: albe, korske srajčice, korporale in raznovrstne rutice so čast. naročnikom obilno na razpolago.
Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo in prenovljenje starega cerkvenega orodja.
V zalogi imam tudi svetilnice, križe, svečnike, uiouštrance itd.
Vsa naročila izvršim pošteno, točno in po najnižji ceni.
Ana Hofbauer
(6-i)	v Ljubljani.
Spipipi
/frltgj lgi/>\igj [gi/i\i[gj [airtMrO
Za domačo rabo!
Tkano sukno najfinejšo in najmočnejše vrsto, platno od bele preje in polbeljeno platno za črevljarje in sedlarje, modro
Elatno, fino sivo platno, močno dvojno platno za požarne brambe, elo platno za posteljno perilo, damast in dvojtkanino (cvilili), platnen in volnat kanafas, beljeno polplatno, gorsko platno, močno platno za vreče, kakor tudi izgotovljene vreče, platnene robce od oksforta in širtinga, dvojtkaninske in damastne oprtače, servijete in namizne garniture od damasta priporoča po najnižjih cenah	(5)
društvo tkalcev v Vali pri Dobruški na Češkem.
Cenilniki in obrazci na zahtevanje zastonj in lranko.
Naše platno je po katoliško-obrednih predpisih popolnoma pripravno za «5«arli in l 4 5». «o i>ci»ilo.
Gospodu G. PICCOLI-JU , lekarju ,,pri Angelu" v Ljubljani.
Sprejmite izraz mojo naj-iskrenejše zahvale za Vašo esenco, katera me je rešila bolezni, koja me je spra-vila skoraj na kraj groba. V\ Strašno bolečine sem trpel I v želodcu brez vsakega upa ' i. na olajšitev. Vedno hujšej ; bolezni pridruži se šo zla-f. tenica. Ali jaz in mnogo lj mojih tovarišev dobilo jo zopet popolno zdravje, in to le po Vašej nedosogljivej ,,Piccolijcve.| Esenci", za kojo smo Vam do smrti hvaležni.	(10)
Josip Tomažič,
c. kr. orožniški vodnik v Pulji.
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti St. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
Mmmm epsme*
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe
po mogoče nizke} ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
n n
K *
*
n
n *
x n n n n n
Izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
IK4J ism/Htt ia.gSsa isiua, za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Viiharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot i znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnato barve v ploščevinastili pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše ' nego vse te vrste v prodajalnah.	' ',
Ceiiilio 11 a zahteranjo. ig^ i
Ustanovljena leta 1847.
za
J. J. NAGLAS-A
Hi j 11 bljana,
Turjaški tr<j št. 7,
priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa
cerkvene, hišne in gostilni-čarske oprave
!><> najnižjih cenah.	(102)
Cenilniki gratis in franko.
Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča
trgovina z železnino in
mestni trg 10„,
vsa vrtnarska orodja, kakor ir.di orodja za sadjerejo in obdelova 3 sadnih dreves, in sicer: drevesni .;terguljo, škarje za gosenice, ročni lopatico, drevesno žago, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ščetko; orodja so vsa na lep® po-pleskani leseni plošči vrejena, po prav nizki ceni.	(4i)
Št. 13974.
(3)
mladeničem, kateri stopajo v vojaško dobo.
Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bodo 1889. leta, mestni magistrat javno naznanja:
1.	Vsi tu prebivajoči mladeniči, kateri so se porodili v letih 1869, 1868, 1867 in 1866, se morajo zglasiti tekom
meseca decembra letošnjega leta
pri podpisanem uradu, ako ne, vsakega zadene kazen po § 42. vojinskega zakona.
2.	Kar je mladeničev, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, ti naj seboj prineso dokazila o starosti in pristojnosti.
3.	Začasno odsotne ali pa bolno mla® deniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščenci.
4.	Oni, kateri si mislijo izprositi začasn osvoboditev od vojaščine ali pa druge zakonito dopuščene olajšave pri spolnjevanji vo-jinske dolžnosti, morajo tekom meseca ja-nuvarija 1889. leta izročiti podpisanemu uradu rodbinske listine in druge potrebno svodočbe.
5.	Dolžnosti oglasa ne more izogniti se nihče z izgovorom, da za to dolžnost ni vedel.
Mestni magistrat ljubljanski
16. dan novembra 1888.
Fohnsdorfski premog
/J?^ priznano najboljše kurivo za domačo rabo
^■"T*^^®	priporoča so slehernemu, kojemu jo do prijetne, čiste
™ I	in koristne kurjave.
1 J Kurivna moč: 142 39 kg. = 100 kg. fohnsdorfskega
prem0ga
Zapečačene vreče — edino sredstvo proti primanjkljejem.
Cenik s poskušajo lia zahtevo. Naročbe s poštno dopisnico proti povračilu poštnine.
T. DEBEVEC
Ililšar-jeva ulica St. 3 (Hcher-jeva hiša), I. nadstropje. (3)
Sekana in cela drva na mero in vago.
T u j e i.
13. decembra.
Pri M ali/M: Josip Cioran, potovalee, z Dunaja. — Franc Pavlin, stavbeniuradnik, izTrsta. — Viktor Bajardi, računski re-vidont, iz Gradca. — Matej Wio-derinan, uradnik, z Dunaja. — Avgust Schantay, prodajalec pro-moga, iz Radeč. — pl. Vest, c. kr. stotnik konjiče, z družino, iz Celovca.
Pri Slonu: Novak, Wellor, Honkel in Kojer, trgovci, z Dunaja. — Prandstiitter, c. kr. major, iz Celovca. — grof Wallis, generalmajor, iz Maribora. — Perko, trgovec, z Ptuja.

Lekarna Trnkoczy,
zraven rotovža v Ljubljani
lia. velikem Mestii<;m trgu,
priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o uaših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trukoczyjevih lirmso: Na Du- S naji dve (in kemična tovarna), v Gradci (na Štajarskem) ena, pa ena v Ljubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani.
Marijaceljske kapljice za želodec,
katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, ursik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zabasanjc, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gl.
SV Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istinite marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trukdezj-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani.
MARtA=ZELLER TK0PFEN *
nur ECHT BEI
APOTHEKER TRNKOCZV LAIBACIi i STUCK 20i
Cvet zoper trganje (Gicht),
je odločno najboljše zdravilo zoper proti n ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpncle ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva naj se samo „cvet zoper trganje po dr. Malica" z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr. tucat , , „ 4 gl. 50 kr.	^Hmarf*.
Ce ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite.
mi mm
»i,
za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, liri-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 50 kr., 1 tucat 5 gld. Samo ta sirop za 56 kr. jo pravi.
Kričistilne krogljice
no smele bi se v nljednem gospodinjstvu pogrešati in so tisočkrat sijajno osvedočilo pri zabasanji človeškega glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, [obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden ■katljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
Iravila za živino.H
y
&tnpa za živino.
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev.
Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih bo-ieznij,kašlja, pljučnih in vrathih bo-leznlj ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja le »0 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet za konje.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri prctčgu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih,olrp-ncnjlvl)oku,vkiiži itd., otekanji nog, mehurjih nu nogah, izvinjenji, tiščali ji od sedla in oprave, pri sušiei itd. s kratka pri vseh vnaiijih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred
ViSnSut .^-V* -".-..-.f
■ ' *
stane le 1
5 stekl. z rabil, navodom vred samo 4 jjtI.
Vsa ta našteta zdravila so samo prava dobijo
v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani
zraven rotovža	(10)
&£' in se vsak dan s pošto razpošiljajo. "^0«
♦igrici. 3»-i ji.v.::
(gloj podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi lit dolgimi fraužainl iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejeno
Anton Obreza,
tapecirar in dekoratšr
•v Ljubljani, ŠclcnburjfOTO ulico št. -A,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago.^ Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroee na peresih (Federmadratzen) lO fjl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Ceniki s podobami zastonj in franko na zalitevanje.
DR- VALENTINA ZAKN IKA
ZBRANI SPISI.
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina: Životopls dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročni podpis. — Cena knjižici je 1 gl(l., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v »NARODNI TISKARNI" v Ljubljani.	(8)
Varujte svoje konje mokrote in mraza
O Glavna zaloga prve in največje tovarne
razpošilja svoje jako solidno in trajno izdelani masivne plahte po nastopnih čudovito nizkili
Konjske plahte najboljše vrste,7"
190 cm. dolge, 130 cm. široke, s sivo podlago in živimi bordurami, goste in gorke, komad samo
B «» B «B - O Jkcm--
Iste, 2 m. dolge, lJ/a m. široke, komad samo gl. 1.80.
Elegantne, žvepleno-rumene fija-karske plahte
s štirikratnimi širokimi, črno-rudečimi ali modro-rudo-čimi bordurami, blizo 2 metra dolge in 1 »/„ metra široke, komad samo
25 oiaB. ,"».«1» E*
Krasne, zlato-rumene double-plalite za gospodo,
ki se morejo porabiti tudi kot jako lične preproge, komad 3**" SK jiltl.	kv.
Na stotine priznalnili pisem. „Vaši uzorci so došli ter Vas prosimo sedaj, da nain pošljete 24 komadov po gld 1.50, 12 komadov it gld 2.50 in 17 komadov po gld. 3.50. Oskrbništvo vordcrnberSkcga rudnika".
Razpošilja se v vse kraje po pošti, železnici ali ladijah proti poštnemu povzetju ali poprej poslani gotovini.	Naslov:	(9)
Tovarniška zaloga konjskih plaht
A. GANS, Dunaj, III., Scidclgassc 4.
Posebna v deželi razširjena bolezen je slabo prebavljanje.
Sedanja kuhinja in sedanji način našega živenja sta vzrok tej nadlogi, ki nas napado nenadoma. Nektoro ljudi mučijo bolečine v prsih, na straneh, včasih tudi v hrbtu; čutijo so medle in zaspane, imajo slab okus v ustih,, posebno zjutraj; nabira so jim po zoboh nekak lepljiv sluz; tek jim jo slab, v želodci leži jim kakor velika teža in včasih čutijo v želodični votlini nedoločeno oslabljenje, kojega tudi no odstrani zavživanje jedil. Oči so jim vderd roke in nogo postanejo jim mrzle in vlažno; nekaj časa potem dobijo kašelj, začetkoma suli, v nekterih mesecih pa v zvezi s zelenkastim i .mačkom; dotičnik jo vedno truden in spanje mu skoraj ne dajo počitka; potem postano nervozen, občutljiv in slabe voljo ter ga napadejo slabo slutnjo; ako hitro vstane, zvrti so mu ter so mu zdi, da so mu suče cela glava; črevesa so mu zamašo, koža njogova jo včasih suha in vroča, kri postano gosta in zastaja! belina v očeh orumeni; voda grč pomaloma od bolnika, je temno barve, in ako stoji dlje časa, ostano na dnu goščava; dostikrat so mu riga in pri tem dobi v usta sladek ali pa kisel okus, in mnogokrat mu srco pri tem močno vtripljo \ vid njegov oslabi, črno se mu dela pred očmi in navdaja ga čut onemoglosti in velike slabosti. Vsa ta znamenja se menjavajo, in splošno so računa, da nadleguje ta bolezen skoraj tretjino prebivalstva te deželo v oni ali drugi obliki. Vsled „Shiiker-ckstrakta" pa zavro jedi v želodcu tako, da dobi bolno telo hrane in da so zopet povrne" prejšnjo zdravje. Učinek tega zdravila je v rosnici čudovit. Milijoni in milijoni stoklonic so že razprodani in izvanredno jo število spričeval, ki dokazujejo zdravilno moč tega leka. Stotino bolezni raznih imen izvirajo iz neprebavljivosti; toda čo jc to slednje zlo odstranjeno, zgube se tudi vsa druga, ker ta so v istini lo znamenja pravcato bolezni. Zdravilo jo „Shiiker ekstrakt". Spričevala tisočerih, ki pohvalno govoro o njegovih zdravilnih lastnostih, dokazujejo to v izobilji. Ta izvrstni lek so dobi v vsaki lekarni.
Osebe, ki trpe vsled zaprtja, potrebujejo „Seig6love čistilne krogljice'1 v zvezi s Shiiker-ekstraktom ..Soigjelovo čistilno lii-ojjfl jioe" ozdravijo zaprtje, zabranijo mrzlico in prchlajenja, oproščajo bolečino v glavi in zadušo rumenico. Kdor jih jo enkrat poskusil, opustil jih no bo nikdar več. Vplivajo polagoma in ne pro-vzročujejo nikakoršnih bolečin. — Cene: I steklenica „Shaker-ekstrakta" gld. 1-25, I škatljica „Seigelovih čistilnih krogljic" 50 kr.
Svari se pred ponarejanji, ki so brez vse vrednosti ter še celo škodljivo vplivajo.
Lastnik „Shaker-ekstrakta" in „Seigelovih krogljic"	»B . Wliite,
Limited London 35 Faringdan Road E. C.	(22)
V zalogi ima iu razpošilja „Seigclovc krogljice" Ivan Nep. Harna, lekarna „zum gold Lii\ven" v Kremžiru na Moravskem. Dalje v lekarnah: Koroško, Kranjsko, Primorsko: Ljubljana, Ub. pl. Trnkoczy, G. Piccoli; Celovec, Peter llirnbacher. Alf. Egger in \V. Thurnwald: Breze, Št. Mohor, Prevalje, Gostentschnig; Trbiž, Beljak, dr. Kumpf, Frid. Scholz; Velikovec, Volšperg, Ajdovščina, Idrija, Kamnik, Pulj, J. Cabuchio; Reka, G Prodam; Gorica, J Cristofolctti, Pontoni, A. Gironzoli; Trst, Suttina A., al Camelo, Praxmaror A. ai due Mori, J. Serravallo, al Rcdentoro G. Zaneti,' alla Šesta d'oro; Novigrad, Nik Bar. Gionovič; Spljet, Aljinovič, Foeiglj; Zader, Androvič; Susak pri Reki, Mali
Lošinj, O. Viviani, in v večini ostalih lekarn v cesarstvu.
Najboljši in najpripravnejši način ohranjevanja je gotovo
zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da dajo priliko vsakemu udeleževati se njenih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostale rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko jo uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej.
Vse te načine zavarovanja upeljane ima ^a^^s^-f «:»*■.:■». vrstili a*. 1».=« ■■ - a	W	H*	B katere
prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega Čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20°/0, 25% celo 48°/0.
Konci leta 1886. bilo je pri banki rSLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno	(73)
glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani,
v lastnej hiši (Grosposke ulice 12.)
ap
priporoča
Andrej Druškovič-a
trgovina z železnino, Mestni trg 10,
v velikem, izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in eveke, samo-kolniee, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Portland- in lio-man-eement, sklejni papir (Daelipappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in
njih posamezna dela.
H* 5 m C s*, -v H» a«, ]Sa_ 9
kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi so dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne eevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova.
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
gjagET Tudi se dobiva xmirom sveži dovslii mavec (Lengenfelder GgpsJ za
gnojenje polja.

s r