m A V nmyHilPI/l nkl CVLI 1I/ provokacija HHmUllijKI UNCTNIK .__________________ PLAŠILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEIHLIE Leto VI - Ste V 292 (1Poštnina plačana v gotovini \17QVJ Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, torek 11. decembra 1951 Cena 20 lir j^__ZASEPAMJE GLAVNEGA ODBORA OF ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRŽAČANI MORAJO ODLOČATI o bodočnosti svojega ozemlja Osvobodilna fronta bo nadaljevala borbo za samostojnost in neodvisnost Tržaškega ozemlja vztrajno delovala v skladu s politiko narodne enotnosti vseh tržaških Slovencev PROTI REVIZIJI MIROVNE I> O G O O B E ! iv, y. nedeljo dopoldne je bilo V. zasedanje glavnega odbora gVobodilne fronte za Tržaško ozemlje. Na podlagi političnega VPRAŠANJE SUVERENOSTI PRED EVROPSKIM SVETOM Francija, Zahodna Nemčija in Italija se zavzemajo za ustanovitev naddržavne oblasti, ki bi upravljala evropsko voisko, države Beneluxa so proti vsakemu omejevanju suverenosti »Močila predsednika tov. BRANKA. BABICA in organizacij-j,j®^Por°čila tov, S. BOLETA ter diskusije so bili sprejeti SKLEPI 1. Osvobodilna tronta bo nadaljevala borbo za samostoj-“•‘si in neodvisnost Tržaškega czemija ter se v tej borbi povedala z vsemi političnimi skupinami in strankami, ki imajo » svojem političnem programu isti cilj in ki se dejansko in “kreno zavzemajo za njegovo Vresničilev. 2. Osvobodilna fronta bo dosledno in vztrajno delovala skladu s politiko narodne enotnosti vseh tržaških Slovencev. 3. Osvobodilna fronta zagotavlja, da bo vsako pobudo in krep občinskih svetov in svetovalcev, posebno slovenskih "»cin, ki ima namen braniti in uveljaviti pravice in enako-jravncst Slovencev Tržaškega czemija, vsestransko podprla in 2»htt° Vl0i‘la svoj vpliv ln vse nspcre za uresničenje teh 4- 2a cim popolnejšo prilagoditev Osvobodilne fronte razmeram zahtevam na terenu, zlasti pa da se osnovni odbori bolj približajo občinski problematiki, se izvede reorgani-1J_a Osvobodilne fronte po upravno • politični razdelitvi, cii iT °5Vcbcclilna fronta si zadaja nalogo nadalje organiza-za-i krepiti okrajne, posebno pa osnovne odbore OF; organi-uo' ° zajeti dc-ežene uspehe in pridobitve v tem letu z ncvitvijo novih osnovnih odbcrov, kjer še ne obstajajo, in * Pntegnitvijo novih članov v vrste OF; doseči čim pravilnejšo politično - organizacijsko orientacijo odborov in članstva. Poročilo tov. B. Babiča na za obstoj Tržaškega ozemlja. Danes se tudi mnogo govori o sporazumu med Ital. jo in Jugoslavijo o tržaškem vprašanju. To je sicer posebno vprašanje, ki pa ravno tako življenjsko inte.esira Tržačane in še posebej tržaške Slovence. Tržaško vprašanje je torej še vedno odp.lo vprašanje. Na mednarodnem terenu se vedno močneje pojavljajo razne kombinacije v zvezi z njegovo bodočo rešitvijo, ki so v nasprotju z mirovno pog-dbo. Postavlja se torej vprašanje rev-zije mirovne pogodbe z Lalijo, ki j'e sklenila ustanovitev STQ. Najvtčji abvurd pri vsem tem pa j^, da na mednarodnem terenu se edino Sovjetska zveza formalno poteguje za spoštovanje mirovne pogodbe in ohra nitev STO. Ce oi lo pr.zadeva- vprašanja: združitev obeh con, umik okupacijskih čet in imenovanje guvernerja predstavlja najsigumejšo, in najh-trej. šo pot priključitve STO k Italiji. Zato bi bilo nevarno nasedati lepim besedam Sovjetske zveže, posebno kadar gre za Vprašanje in neoitv snosti nekega naroda ali ljudstva. Današnja Sovjetska zveza in njena vladajoča birokratlčna kasta Je največja sovražnica svobode in neodvisnosti narodov, je najbolj nasilna imperialistič- loča nasa usoda, da v prvi vrsti obvelja težnja in volja Tržačanov. Danes lahko zagotovo trdimo ,da v. čina Tržačanov noče več pod Italijo, da hočejo samost -j no Trž žko ozemlje in da se ta težnja v tržaških množicah vedno boli kropi. Za samostojnost Tržaškega ozemlja niso samo vsi Slovenci, ampak je danes tudi večina Italijanov, ki vedno bolj spoznavajo, da prikjučitev T sta k Italiji pomeni goprdarsko propadanje, brezposelnost, bedo in uničenje na sila. Nas anjati se na njo, našega mesta, kot trgovskega v borbi za samostojnost in ne- in pomorskega EMPORIJA odvisnost Tržaškega ozemlja je Srednje Evr pe in Balkana. 'TVcf \r ' 3:_ največja napaka, ki lahko drago stane. Iz vsega tega, tovariši, sledi da moramo biti budni na vse, kar se pri nas in v svetu dogaja v zvezi s Tržaškim ozem- nje Sovjetske zveze bilo iskre-lijem. Pravilno moramo gledati Ov ? ednik glavnega odbora rov. Branko Babič je uvo-„Lna poudaril živahno in bo-delovanje QF v letošnjem vj.oilejnemi letu. ko je Osvobo-rjh-a fronta slavila svojo deset, 'tttico. Nato je govoril o važ-"elsih političnih dogodkih po ®esepu avgustu tl., ko je bilo gonje zasedanje glavnega od-r»ra. Pri tem. je bil brez dvo-iJ .najvažnejši dogodek razpis wosnjih občinskih volitev, ki morale biti v oktobru, brni??" 1*‘ie a samovoljnim in otidemokratskim ukrepom ‘‘Lovnega conskega poveljnika Diskusija Diskusije o političnem in or-8«nizacijtkem poročilu s se “beležili člani glavnega odbora: phlko Furlan, Stoka Franc, Jo-Dekleva, Boris Race, Pahor Pertot, Colja, Samsa, -hlovriik, Jelinčič, Hrovat, Znj. t^šič. Novak in drugi. Tov-,/ulan je poudaril predvsem, ie- akcija za poitalijančenje .Jorežinsko-de vinske občine, ?"SU pa njenega obalnega pasu jtazlaščevanjem mnogo nevar. . «Jse kot se zdi. Iz vsega dose-.“hjega načina v; postopkih raz. Jjtodovalcev, je razv.dno, da cjJtaja dobro pripravljena ak-C"> proti kateri je potrebno rjteti prav tako vsestransko in je ““Oljeno borbo. Tov. Furlan |.5e dodal, da so pogoji za do- . SO r»t n n c t T t#ai nhitfinfi Ur- hzz- . enotnosti v tej občini u-tih L *,er da je potrebno prišlo, hi’ *» konkretnejšemu reševala u. asti kmečkih vprašanj, sehn?1 »e b‘la ustanovljena po-tJri gospodarska komisija ter Lih > CCa ustanovitev podob. či^Adtnisij tudi v drugih ob- ?!h •‘»»ah, ®tolca je v zvezi z glav-ir-.i,, »b.slimi -iz političnega re-riti. ,a govoril o no trebi za- bthiT 8®voril ._________________ _ *W. borbe proti iredenti- potrebi oti ired idr,V*,, Poudaril je potrebo Vene; vseh zdravih sil slo- ten. .a Dudstva na STO, pri h. hhttnHil cplrtnšt\;n Ir t ie obsodil sektaštvo. ki jv Ponekod pojavlja ir, ki ovl-h, d,°segQ enotnosti ter končno K-.sfiagal, nai bi izrekla -it ? priznanje vsem tistim, Chra 15 vsem nevarnostim ha«-?!* dragoceni material iz r°dnoosvobodilne vojne in fr fcrot; TOV »fašistične borbe sploh, , --. Boris Race je oDširno |.y°rii o Osvobodilni fronti J-, tisti politični organizaciji, «,» Iv od svojega obstoja dalje borH?e do danes vedno vodila lin za enotnost vsega slover«, br»3a nai'°da in sedaj to borbo Či n i*P1 na tržaških tleh tu-i ■ daljuje. «Zavedamo se na* L y.ei‘ke zgodovinske odgovor-t, j»» zaradi kritičnega položaja ln .. kih Slovencev. Zato bi bi-•»o i v°d-ti danes kakrš- hih t P°htiko ozkih in sebič-strar karskih interesov ter doslvdno postavljali vpra. tri ‘t en°tnosti kljub temu, da L* Jem pri naš.h političnih hij potnikih čestokrat naletimo »ih hegativne o'govore, ki vča- hr, Prehajajo tudi v žalitve,). - tem je tov. Race navedel »D"' Snmerov, zlasti iz pisanja he ??kracije» in poudarH, da “■ °t še nadalje vztrajali na še ruflOt m bja5,.akv»tvi enotnosti vseh • *nQ k »h Slovencev. C. ne ho-%v pr» tem imeli vedno uspe» te, j’ s« htoramo zavedati, da je or, 2 trenutno, kajti zgodovina i^čiu* prav nan». tiste pa, ki 0 lina 2,u dan jalove izgovore. .‘JUdstvo obsodilo. ■ili govorniki so se dotak-J kusiji vprašanja mla-L°dnV p'2»anjkanja zadostne na. N rjyv, n°sti' ki se pone-v,tesneUV ' P°treb« še večje .,!ln iri J5(- povezanosti s Slove-h« vn“,05l>vl)°; dalje: šol-Uk?Iisan^*1 diskriminacij-h *» obi-m 0v Clvlln‘h in voja-°blemov dru8'h perečih 3® i°v. Dekteva prečital fiaiii kl le V po ir »'kus»Ji delno smreme-ato soglasno sprejet. odložene. Nato je tov. Babič nadaljevali: Odgoditev volitev je z vso ostrino po davilo pred tržaške množce vprašanje STO, njegove bodočnosti in nevarnost, da bi STO ah pa vsaj njen glavni del s Trstom bil zopet nasilno priključen k Italiji. Italijanski irendentisti so se zbali vol tev ter sodbe tržaških volivcev, ki bi pomen da istočasno obsodbo njihovč iredentistične, poli tike, da co ne bi. •'■n° mogoči! v njihovi nadaljnji akc ji, bodisi na STO, kakor tudi na mednarodnem terenu za revizijo* mirovne pogodbe in priključitev STO k Italiji. Poraz iredentistov na volitvah b», Prav gotovo pomenil konec njihovi akciji za priključitev alt pa vsaj do minimuma zmanj. šal možnost kakršnega koli njihovega uspeha. Torej odgodi ev vol tev pomeni mnogo več k.ot pa samo neki notranji nedemokratični akt. Četudi so ^n za-padni zavezniki dejansko odpovedali tripartitni noti. na katero se sicer še vedno sklicuje italijanska vlada in posebno tf. žaški iredent sii, je takšna politika favoriziranja italijanskega iredentizma skrajno nevar- no, bi lo prav go ovo preds av-ljalo, močno oporo Tržačanom v nj.hovi borbi za samostojnost in neodvisnost Tržaškega ozemlja. Ampak na žalost vemo. kohko neiskreno je takšno stali, če S-vjehke zveze, kako ona dejansko izrablja Tržaško ozemlje za svoje mešetarjenje na mednarodnem terenu, za preprečevanje vsakega zbliža-nja med Italijo in Jugoslavijo in ustvarjanja stalne nap-tos.i v tem delu Evrope. Koliko ona spjštuje mirovne pogodbe kjer je to predvsem od nje odvisno, smo videli pri Romuniji, Madžarski in Bogariji, pri katerih je že davno raztrgala mirovno pogodbo in obor. žuje te d.žave. v nasprotju z določbami mirovne pogodbe, v funkciji svoje napa alne politike, v prvi vrsti p.oti Jugoslaviji, Sicer pa pcglejmo politiko ko-minformhtičnega vodstva italijanske Komunistične pa tije, ki odkrito zahteva priključitev STO k Italiji in tržaških ko-mintbrmistnv. ki to > zahtevo izražajo v formulaciji «boljše rešitve«. Da kominformisti vodijo iz.az to satelitsko polit ko in vedno izražajo, morda samo v drugačni obliki politiko Sovjetske zveze, o tem ni dvoma, ler mislim, da ni potrebno izgubljati besed, da bi to dokazoval. Dejan ko je takšna politika Sovjetske zveze še najbolj nevarna, ker ji mnogi v dobri veri nasedajo misleč, da Sovjetska zveza resnično stori, kar govori. Tudi pri nas smo bili priča tak:m naivnim naseda-njem. Praksa pa je že davno pokazala, da Sovjetska zveza eno eovori, drugo pa dela. Pa-jetta je v rimskem parlamentu najbolj jasno označil politiko Sovjetske zveze do tržaškega na razna dogajanja, ki zadevajo našo bodainctrt, predvsem pa moramo jasno in odločno zahtevati povsod in ob vsaki priliki, kadar se kjer koli do- Trst v 1‘ahji predstavlja lahko danes samo epor šče italijanskih, imperialistov za pripravljanje novih voinih pohodov proti Balkanu. Zato zahtevamo, da se spoštuje mirovna pogodba v njenem bistvu, to je. da ostane Tržaško ozemlje samostojno. Vsaka drugačna rešitev STRASBUBG. 10. — Na za-sedanju Evropskega sveta se je danes vnela bitka okoli vprašanja, ali se naj zahodnoevropske države odpovedo delu svoje suverenosti pri organizaciji evropske vojske. Na eni strani so večje države — Francija. Zahodna Nemčija in Italija (in obenem trije demokristjanski zunanji ministri — Schuman, Adenauer in De Gasperi) — kj zastopajo u-ritnovitev enotne evropske vojske, ki bi jo vodil evropski vojni minister; države, ki so prispevale kontingente v to vojsko, bi se s tem odpovedale suverenosti nad delom svojih o-borožemh sil. Na drugi strani stojijo države Beneluxa, za katere je danes govoril belgijski zunanji minister Van Zeeland, in ki se zavzemajo za koalicijo evropskih Vojsk, pri kateri bi y£aka država obdržala vso suverenost nad svojimi oboroženimi silami Vprašanje suverenosti nad evropsko vojsko in s tem v zvezi problem ustanovitve posebne zahodnoevropske naddržav-ne oblasti, se je z vso ostrino tržaškega vprešanja v sedanji | poJav-1 ze na zadnjem atlant- ■ ; - ------------------------ skem zasedanju v Rimu, kjer (Nadaljevanje na 3. strani) J sta obe nasprotujoči si stališči V Jugoslaviji so proslavili dan deklaracije človečanskih pravic Govor dr. Jožeta Vilfana na svečani akademiji v Beogradu Začetek petega zasedanja Donavske komisije v Galcu ■ Malo upanja za sporazum med Italijo in Jugoslavijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Dan deklaracije o človečanskih prav.cah, ki ga vse države članice OZN proslavljajo 1Q. decembra, so proslavili v Jugoslaviji s svečanimi akademijami v- vseh večjih mestih. V Beogradu so svečani akademiji prisostvovali člani pre-zidi ja Ljudske skupščine in vlade. ugledne osebnosti iz javnega življenja in načelniki diplomatskih predstavništev. Dr. Jože Vilfan, pomočnik ministra za zunanje zadeve, je govoril o pomenu splošne deklaracije o človečanskih pravicah, prvak Narodnega gledališča iz Beo-_grada, Ljubiša Jovanovič, pa je prečital besedilo deklaracije. Dr. Vilfan je v svojem govoru poudaril, da mora deklaracija o človečanskih pravicah navdihniti vse posameznike in vse državne organe, da s poukom jn vzgojo prispevajo k povečanju spoštovanja pravic in svoboščin, ki jih vsebuje deklaracija, in da postopoma z na- rodnimi in mednarodnimi ukrepi omogočijo njeno splosno in stvarno sprejemanje in izvajanje. Govornik se je dotaknil uresničevanja človečanskih pravic v Jugoslaviji ;n kršitev najele-mentamejšiib pravic v nekaterih deželah. Jasti v deželah sovjetskega LLo.A; Foudaril je, d-j pi,staja ta deklaracija vse bolj preskusni kamen stvarnega odnosa posameznih narodov in dežel do nekaterih najosnovnejših vprašanj današnjega časa. Ob koncu je dr. Vilfan poudaril. da Jugoslavija dela vse, da bi čim hitreje in čim bolj popolno izvajala načela splošne deklaracije v svoji deželi, da bi mednarodno sodelovanje ostalo čim tesnejše in čim bolj učinkovito in da bi na ta hačin deklaracija o človečanskih pravicah iz obljube postala stvarnest združenega človeštva. Današnja «Borba« posveča proslavi dneva deklaracije človečanskih pravic uvodnik, v katerem pravi, da pomeni bor- Danes bo pododbora objavljeno poročilo štirih za razorožitev Padilla Nervo je izjavil, da je še vedno spor o nekaterih temeljnih vprašanjih, da pa so vendar bili razgovori koristni - Predstavniki Vzhodne Nemčije bodo danes govorili pred posebnim političnim odborom PARIZ, 10. Poročilo pododt-bora za razorožitev bo objavljeno jutri zjutraj ob 10. uri. Popoldne pa ga bodo izročili političnemu odboru, da ga prouči na prihodnji seji. Delo pododbora se je namreč danes popoldne zaključilo. Današnja seja je bila najdaljša iti je trajala štiri ure. Po seji ,je predsednik Padilla Nervo izja-vil. da ao štirje člani pododbora soglasno odobrili poročilo za politični odbor, čz katerega je razvidno, da so se sporazumeli o nekaterih straneh razo-rožitve, medtem ko vlada o nekaterih temeljnih vprašanjih že vedno spor. Padilla Nervo je izjavil, da je mnenja, da bo poročilo lahko podlaga za nadalj-nje razgovore za razorožitev. «Kljub sporu O številnih vprašanjih poglavitne važnosti ki jih vsebujeta oba predloga, je jasno, da so nekatere točke, o katerih se strinjajo. Zdi se, da so bili razgovori v pododboru koristni v smislu, da se je razširilo področje sporazuma o nekaterih točkah obeh predlogov«, ja zaključil Nervo. Poročilo bodo s enodnevno zamudo izročili jutri političnemu odboru. Predsednik je tudi izjavil, da govori poročilo o vprašanjih, glede katerih je do-sežen sporazum, o vprašanjih, o katerih je mogoč sporazum, in q vprašanjih, ki so sporna. Dodal je. da Je še vedno ostal por o važnih vprašanjih. Na koncu Je predsednik še izjavil, da je prepričan, da bo imelo poročilo »važne posledice«. V poročilu pa r.e bo nobenega priporočila, ker se od pododbora to ni zahtevalo. Zdi se, da je najbolj viden uspeh pododbora ustanovitev komisije za razorožitev. Ta komisija bo imela nalogo iskati podlago za sporazum o programu za razorožitev. V poobla-ščenih krogih go mnenja, da vliva ta sporazum novega upanja. Ce se ustanovi komisija bo mogoče nadaljevati razgovore za sporazum, let ga pododbor n! mogel doseči- Glede prepovedi atomske bombe in znižanja oborožitve ter oboroženih sil, kakor tudi glede nadzorstva ni bil mogoč noben sporazum. Vendar pa so zahodni delegati mnenja, da njihovo‘delo ni biilo nekoristno, in so zadovolj-ni zaradi jasnosti razgovorov. Ce delo pododbora m imelo drugega rezultata — pravijo -— razen onega, da se je stališče posameznih vlad razjasnilo je delo Že napravil korištno V poročilu, ki ga bodo objavili jutri, bo predsednik Padilla Nervo verjetno poudaril voljo štirih delegatov, da pQ končanem delu pododbora nadaljujejo s poizkusi sporazuma o splošni razorožitvi. Delegati so poudarili, da nasprotujejo politiki, ki temelji na sili in uničenju. Tako s sovjetske kakor z zahodr.e strani izjavljajo, da so sporazumni o ciljih če že ne o sredstvih. Prav tako je važno, da je bilo mogoče v trenutku, ko vlade večajo svoje vojaške izdatke, mogoče za deiset dni zbrati k razgovorom Ruse in tri zahodne države, da govorijo 0 razorožitvi. S tehnične strani pa so rezultati manj vidni. Razgovori so pripravili ugodr.a tla za čas, ko bo mednarodno ozračje spremenjeno in bo mogoče izvesti v praksi načrte za razorožitev, ki so jih proučevali. Tedaj bo prav gotovo laže približati stališče posameznih vlad, če bodo Izvedenci medtem že napravili svoje delo. Vzhodnonemški delegati so prišli sinoči v Pariz na vabilo posebnega političnega odbora OZN. Ob otvoritvi današnje se. je je predsednik izjavil, da bi morali ti delegatje danes povedati pred odborom mnenje svoje vlade v zvezi s predlogom za izvedbo volitev v vsej Nemčiji. Ker pa, so prišli sinoči pozno, so sporočili, da niso še pripravljeni, ker niso utegnili pregledati tozadevnih listir.-. Zato je predsednik predlagal odložitev seje na jutri, kar so ostali delegati sprejeli. Ob svojem prihodu v Pariz je sinoči član nemške delegacije Ackerman Izjavil: «Naša delegacija predstavlja miroljubne Nemce ln smo veseli, da bomo govorili pred političnim odborom Združenih narodov«. Trygve Liea ob Dnevu človečanskih pravic PARIZ, 10. — Glavna skupščina ZN je danes proslavila tretjo obletnico dneva, ko je bila sprejeta »Splošna izjava o človečanskih pravicah«, s posebnim radijskim koncertom in z izjavo, tol poziva k vedno večjemu priznanju jn upoštevanju teh pravic. V glavni skupščini je ob tej priložnosti govoril glavni taj- nik Trygve Lie, ki je v svojem govoru poudaril, ji minister izjavil, da ni še izročil tajništvu Združenih naro. dov note o nasilnih dejanjih Angležev na področju Sueškega prekopa in da jo bo verjetno izročil jutri. Dodal je, da govori ta nota o razdejanju neke egiptovske vasi co britanskih četah. Izročili jo bodo tajništvu in članom vseh delegacij Združenih narodov kot uraden dokument. Na vprašanje nekega novi-nar ja je izjavil, da Egipt nima za sedaj namena soravlti spola z Anglijo pred OZN, ski minister izjavil: «Ne predt-videvamo proti napadu nobene druge rešitve ra2en one kl jo predvideva listina OZN, t-j. obsodbo napada«. Glede varnostne pogodbe, ki j0 je 6klendla Arabska liga, je izjavil, da mi stopila še v veljavo, ker je ni-so še odobrile vse pTizadete države. Glede prekinitve diplomatskih odnosov z Veliko Britanijo je zunanji minister izjavil, da lo zadevo sedaj proučuje egiptovski ministrski svet. Dalje je Šalah El Din, izročil tisku dokument, ki zavrača vse utemeljitve britanske bele knji-ge. Dokument zvrača na Britance vso odgovornost za sedanje dogodke, ker da Velika Britanija ni izpolnjevala obveznosti, ki izhajajo iz omenje- Na koncu poroča dokument o razgovorih egiptovskega zunanjega ministra ? britanskim poslanikom, pri katerih je ta izjavil: «Vede ti morate, da ate pred sledečo alternativo: 1. sodelovati pri uspešnem obrambnem sistemu, ki bo preprečil zavojevanje Egipta, ali 2. utrpeti dve invaziji, eno s se-verovzhoda zaradi zasedbe dežele in drugo z zahoda s strani zahodnih držav, zato da zavrnejo napadalca. To 'je povsem gotovo«. — «Vaše besede so besede hladne vojne ln invazije«. Je odgovoril Šalah El Dim «medtem ko bi morali kot člani OZN govoriti o miru in varnosti. Mislim, -1 vati vnaprej. ]e • salTn‘° ymesni il^?. me? činskega sveta. V začetku ' je! Med izdatši določa proračun: državnimi organi in občinami. | župan podal poročilo o pomoči nad 5 milijonov lir za upravno ! poplavijencem. ki so jo nabrali j osebje. 600.000 lir zg, vzdrževa-v občini. Županstvo je nabrane ' predmete z lastnimi vozili odpeljala v Rovigo in jih izročilo za občino Cavarzere. Izdatna . - • - - . pomoč, ki so jo zbrali, kaže, da ,„JCI naše ljudstvo ne pozna nobene-! svetljavo 1.230.000 lir. za oskr-^ šovinizma in da je njegova ! bo pokopališča 374.000 lir, za srčna kultura mnogo globlja od j občinske delavce 1.763.000 lir, kulture raznih italijanskih «kul- j za občinske poti 780.000 lir, za turoncscev«, ki so vedno polni | otroške vrtce 6 milijonov, za mržnje do vsega, kar je slo- občinskega zdravnika l milijon vensko. za bolniške stroške 1.800.000 lir. Seznam nabranega blaga je j za popravilo cest, poškodovanih naslednji: 90 zimskih plaščev, ravno tako veliko kot ozemlje «Province». Poleg tega je ostalo v uradih tega upravnega organa ravno toliko osebja, kot ga je že b:lo nje šolskih poslopij, 2.800.000 lir za obvezne prispevke za so. cialno zavarovanje obč.rukih uslužbencev, za poljskega čuvaja 471.000 lir, za -javno raz- obiin in precejšnje ozemlje. Na zgoraj omenjenih sestankih so poleg mnogih drugih, predvsem personalnih vp ašanj, razpravljali tudi o proračunu ustanove za 1952. leto. izjemoma so dali enkrat tudi nekaj — skopih »icer — pa vendarle zanimivih podatkov. Kot predvidevajo, bodo prihodnje leto potroš:li; 115.387.C00 lir za splošne stroške, 55.573.S75 Ur za saniteto in higieno, 25.923.151 za javno varnost, 68.818.850 za javna dela, 60.090.000 za javno vzgojo 140.000 za kmetijstvo in 923.577.000 za razne pomoči. Lastnih dohodkov ima ta ustanova le malo in so predvideli 623.327.462 lir, ostanek pa 118 jopičev. 249 parov hlač. 396 srajc. 520 maj, 203 oblek. 91 ženskih oblek, 321 kosov moškega in ženskega spodnjega perila, 8 dežnih plaščev, 208 parov nogavic 136 parov čevljev, 36 parov rokavic, 59 volnenih ovratnih rut. 6fi čepic in klobukov, 235 novih odej in 1 žimnica. v Večina tega blaga, je novega, vse pa je uporabno. Nato je župan prebral pismo komisije za «jave». ki je javila, da odstopa, češ da niso upoštevali njenih nasvetov. To pismo je bilo že objavljeno v «Delu» in ostalih konunformovskih listih. Končno so še sklenili, da bo občinski svet izrazil sožalje družini poveljnika nabrežinske civilne policije, ki se je preteklo soboto smrtno ponesrečil na nabrežinski postaji. Najvažnejša točka dnevnega reda je bil proračun za leto 1952. Odbornik za finance, ki je proračun na kratko povzel je v uvodu pojasnil, da so postavke izdatkov v primeri z letošnjim proračunom zelo narasle. Občina mora namreč skrbeti za večje število otroških vrtcev, za javno razsvetljavo v večjem številu vasi itd.. Skratka, občinska bremena so se zelo zvišala. čeprav so vnesli med izdatke samo najnujnejše potrebe. Predlog proračuna pa je moralo županstvo poslati ZVU že prve dni septembra, kar se gradi ta ustanova za svoje ' seveda nekam čudno sliši, saj'bi 15. im 16. DECEMBRA 1951 V AVDITORIJU KONCERT GODALNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE naj bi pokril splošni Tržaški proračun, ki naj bi prispeval 678 milijonov. Splošni stroški, to je stroški za provineijsko palačo in tam zaposleno osebje, znašajo kot vidimo zelo lepo vsoto 115 milijonov Ur. Seveda so samo na papirju to vsi splošni stroški, ker jih ima lepo vrsto še vsaka podložna ustanova zase. Tudi niso v načrtu natančneje obrazložena «javna dela». Gre tukaj morda za one 4 hiše, ki jih osebje? Za kmetijstvo niso od. lotili niti milijona lir! Najzanimii-pjše pa je de . tvo. da je letošnji proračun mnogo večji kot lanski in da bodo zato tud i zahtevali od ZVU kar 260 milijonov lir več kot lani. To povečanje je le slabo utemeljeno in daje upravičeno ponoje za sumnjo, da gre za rt "trtno zvišanje defici‘a Vesti o znižanju tržaškega pmračuna so verjetno razburile gospode pri «Provlnci». ker bi varčevanje zadelo predvsem take nepotrebne urade, kot je njihov. Zato so tudi verjetno vnaprej sestavili tak vro-raCun, iz katerega so razvid ni največji možni stroški. Saj celo sami priznavajo. da izvira povečanje predvsem iz večjih stroškov za plače in da proračun upošteva tudi vsa bodoča možna povišanja. moral občinski svet vendar prej razpravljati o njem. ZVU pa uporablja isti postopek tudi za druge občine. Dohodki pa se v primeri s prejšnjim proračunom niso znatno zvišali, kajti davčnega vijaka ni mogoče več stiskati, ker so davčna bremena itak že dovolj težka. Proračun določa 54.892.000 izdatkov in 30.580.000 dohodkov. Primanjkljaj 24.312000 lir naj bi krili s prispevkom ZVU. Med dohodki so glavne postavke: najemnina 2a kamnolome. lov itd. nad milijon lir. trošarina okoli 19 milijonov, razni občinski davki 2900.000 lir. dohodki živinskega sejma 60 tisoč lir itd.. Med predvidenimi dohodki pričakujejo za 1.200.000 več trošarine in 240.000.lir več povračil za stroške bolniške oskr- po zavezniških četah, 1.200.000 lir, za počitniške kolonije 2 milijona. itd.. V diskusiji je svetovalec ((italijanske skupine« Bandini kritiziral proračun in dejal, da bi ga bilo ireba znatno znižati ker cilj uprave mora biti ravnovesje. Njegova kritika pa je bila prozorno tendenciozna, sai je na primer proračun tržaške pbčine tudi močno pasiven. Bandiniju je žal, da bi dobivala podporo občina, ki ima veliko slovensko večino, ker gre pač ta denar v glavnem v prid slovenskega ljudstva. Zato je Bandini tudi predlagal, naj bi starši, ki imajo otroke v vrtcih, prispevali za njih vzdrževanje, da bi se tako znižali stroški za vrtce. Odtali odborniki pa sc videli, kam pes taco moli: zato so mu tudi odločno odgovor.li. Končno so proračun odobrili. Opazili smo, da se tajnik preveč vmešava v diskusijo, do katere imajo pravic samo izvoljeni svetniki in seveda odborniki. Tajnik ima pravico samo, da daje razna tehnična pojasnila. če ga za to prosi župan ali svetovalci. Ce tega- ne ve, naj gre poslušat, tako potekajo seje tržaškega občinskega sveta. Tudi ni prav, da je včeraj proti koncu potekala diskusija samo v italijanščini. Ce se jim že tako mudi, naj vsaj na kratko povzamejo v slovenščini vsebino diskusije, kakor delajo za intervencije v slovenščini. Mislimo, da je bilo »slovenske ponižnosti# že dovolj in da je čas. da, se poslužujemo pravice, ki nam gre. PODPORNO DRUŠTVO ZA STO — SPREJEMA PONUDBE ZA RAZNO BLAGO Podporno društvo za Tržaško ozemlje (Odbor za novoletno j jelko), ki ob novoletni jelki obdari več tisoč potrebnih otrok, sprejema ponudbe za sledeče blago: f tene la — zvezki (s črtami in kvadratki po 30 strani) — barvani svinčniki — bonboni — biškoti — pomaranče. Prosimo, da prinesejo ponudniki ponudbe skupno z vzorci najkasneje do srede 12. decembra do 18. ure na sedež «Odb0' ra za novoletno jelkon v Ul R. Manna 29. 11 Otvoritev novega mostu čez kanal se bo zakasnila SENTJAKOBSrCO PROSVETNO DRUŠTVO iiIVAN CANKAR# V TRSTU Vabi svoje članstvo na IV. redni občni zbor. ki bo v nedeljo 16. t. m. ob 8.30 v prostorih SHPZ v Ul. Roma 15/11 s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Izvolitev verifikacijske komisije in volilne komisije. 3. Tajniško poročilo. 4. Blagajniško poročilo. 5. Poročila načelnikov odsekov. 6. Diskusija. 7. Sprememba društvenih pravil. 8. Poročilo nadzornega odbora. 9. Izvolitev novega upravnega odbora. 10. Slučajnosti, Tajništvo PROCES o 0R02JU PRED ZAVEZNIŠKIM VOJAŠKIM SODIŠČEM PO MNENJU OBRAMBE so nedolžni vsi, razen Venierja Razprava zaradlj orožja protj Venierju in tovarišem se približuje svojemu koncu. Predvi. devajo, da bo obsodba izrečena v soboto, ker bo šele v četrtek govoril javni tožilec, na tar se bo predsednik maj. Bay-iiss zamudil pri stvari še najmanj en dan. Tako je namreč izjavil po včerajšnji razpravi. Odvetniki, ki so branili obtožence. so zahtevali, razen Ja-cuzzija, ki je priznal krivdo Marija Venierja v prvi točki obtožnice, opircstitev, ker obtoženci niso izvršili dejanja. Prvi se je oglasil odv. Gef-ter - VVondrich in začel svojo obrambo Fabretta, Fabretto točko obtožnice gg ni mogoče obsoditi zaradi delne slaboumnosti, za dru“0 točko pa tud'i ne. ker Fabretto ni prišel v stik s kupcem. Kar se tiče Cravera je odvetnik Gefter-Wondrich zahte. val oprostitev obeh obtožb. Craverc ni vedel ničesar o o-rožju. katerega je hranil za Venierja in tudi n-i sodeloval pri kupčiji. Stopil res v taksi, vendar z namenom, da si prihrani, oziroma prikrajša pot do vbiikame Ody. Jacuzzi je začel obravnavat; dfrugo točko obtožnice, fei obtožuje Marija Venierja ilegalnega trgovanja z orqž- Trgovce, obrtnike in gostilničarje opozarjamo, da bo imela naša novoletna številka večji obseg in višjo naklado, zato prosimo, da nam pošljejo svoje novoletne oglase in voščila najkasneje do 22. t. m. — Lahko tudi samo telefonirajo na št. 7338. UPRAVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA ■ res imer pri sebi brzostrelko, vendar ni bila njegova. t,emveč Venierjeva. Kar se tiče druge točke obtožnice, to je ilegalne-;a trgovanja z orožjem, pa Fa. bretto nj sodeloval. V dclkaz je prišel na dan s svojo staro tezo, da Fabretto kljub svojim 19. letom ni zmožen presoditi, ;ai j,^ prav in kaj ne. Nemogoče je torej, da bi se Fabretto pridružil skupini. Za prvo GORIŠKEGA Vzroki gospodarske krize v naši pokrajini Prebivalstvo je od leta 1936 naraslo za 17.814 oseb - Preveč trgovin in premalo industrijskih podjetij • Nad 12.000 brezposelnih Prebivalstvo je od leta 19361 ti vsak trgovec mora plačilo naraslo Za 17.814 oseb — Pre- J ! —i','~ več trgovin in premalo industrijskih podjetij — Nad 12 tise« brezposelnih. Nedvomno je, da je naše mesto in z njim vsa pokrajina doživelo i razmejitvijo gospodarski zlom. Meje so ga odtrgale od zaledja in mu tako izpodko. pale gospodarske temelje, ki jih nobena umetna podpota ne bo nikdar več utrdila. Poleg razmejitve pa so na naše gospodarstvo vplivali še nešteti drugi činitelji, kr niso bili sicer doslej nikomur neznani, vendar i>a so mr.ogo razjasnile točne številke zadnjega ljudskega štetja. Prebivalstvo je od zadnjega štetja 1936. leta naraslo v dvajsetih obe. na n. ki so od 42 osta le do razmejitvi naši pokrajini, za 17.814. Medtem ko je leta davkov in svoje življenjske stroške kriti z zaslužkom, ki mu ga nudi tistih nekaj odjemalcev. Zaradi pomanjkanja dela opravlja lahko vsak trgovec sam vse posle v svoji trgovini in se previdno izogiba trgovskih pomočnikov. Medtem ko se cene vsemu blagu dnevno višajo, je nizki odstotek industrijskih podjetij gl a vrvi vzrok brezposelnosti in obenem pomanjkanje sredstev za poživitev trgovine. Ljudsko štetje nam ni še dalo uradnih številk o brezposelnosti, s pomočjo katerih sl bo vsak lahko ustvaril najbolj jasno sliko gospodarskega stanja v naši pokrajini. Po neuradnih podatkih je brezposelnih nad 12 tisoč in se taka številka spričo krize, ki je zajela že številna podjetja in ki se obeta tudi našim največjim industrijskim kompleksom, vsak dan veča. 1836 b.la v naši pokrajini naseljenost 76 oseb na km2. se je sedaj zvišala za štirikrat toliko t.j. na 280 oseb r.a km2. Čeprav že sama prenaselje- . KJ„V1 mst vpi.va na, gospojtarstvo. Konferenca DFS v Standrežu j dneh. Travnik - Pevma bo veljal naslednji urnik: Ob delavnikih: s Travnika: 8.15, 10.30, 12.30, 13.50 in 16.45; iz Pevme: 8.30, 10.45, 12.45, 14.15 in 17. Ob praznikih: s Travnika: 8.15, 10.30, 12.30, 13.50 in 20.15; iz Pevme: 13.30, 15.15, 16.45, 18.30 in 20.30. Objava Goriško županstvo sporoča, da morajo vsi trgovci^ predložiti trgovske obrtnice protokol-nernu uradu na županstvu o-sebno ali pa po Zvezi trgovcev (Ul. IX. avgusta 11) za overov Ijemje za leto 1952. S trgovskimi obrtnicami morajo vložiti tudi kazenski list, ki ne sme biti izdan več kot pred tremi meseci. Dalje županstvo javlja, da je treba trgovske obrtnice vložiti najkasneje do 31. decembra t. 1. Padec kolesarja Ko se je v nedeljo zvečer vračal domov 54-letni Emil De-vetta iz Ul. del CaTso 8 je nenadoma nekaj metrov pred svojo hišo zgubil kontrolo nad ko. lesom in nerodno padel na tla. Rešilni avto Zelenega križa je ponesrečenca pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali globoko rano na glavi. Ozdravel bo v nekaj vendar bi nasa ekonomija tega tako ne občutila, če bi odvišek prebivalstva ne tvorili skoraj izključno neimoviti ljudje, istrski begunci itd. ki povečini živijo na ramenih naših davkoplačevalcev in odjedajo domačinom kruh. Ze naravni porast prebivalstva predstavlja težak problem o deželi, kot je naša ki ji primanjkuje rodovitne zemlje in industrijskih podjetij, ki naj bi razredčile naraščajoče vrste brezposelnih. Po še neuradnih podatkih je v naši pokrajini ■1400 trgovskih in 2800 industrijskih podjetij. Od skupnega števila 7200 podjetij je «>800 zasebnih in komaj 400, ki potrebujejo tuje delovne sile. Pri tolikih podjetijh je torej le malo takih, ki nudijo prebivalstvu zaposlitev. V letih po razmejitvi so se trgovska podjetja šP pomnožila za 967. in si porazdelila z ir obstoječimi trgovinami maloštevilne odjemalce. Porast števila trgovin ie povzročila zvišanje cen, kaj- V nedeljo 16. dec. ob 9. uri bo v kinodvorani pri Lutmanu v Standrežu konferenca delega. tov DFS za Goriško. Na njej bodo razoravljali o vseh aktualnih problemih našega ljudstva na Goriškem. Nova avtobusna proga s Travnika v Pevmo Avtopodjetje Ribi bo v kratkem postavilo novo avtobusno progo št. 8, ki bo vozila s Trav. nika v Pevmo, skozi Ul. Ober-dan, Korzo ‘Verdi, Ul. Tomma-seo, Ul. Don Bosco, Drevored XX. septembra če* Soški most in po Ul. Bellaveduta in tako vezala mesto z Placuto. Ul. Don Bosco in s Pevmo. Avtobusi bodo vozili petkrat na dan. Vsaka vožnja bo stala malo več kot pri mestnih avtobusih. Na novi avtobusni postaji Zimovanje na Ukvanski pianini Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira za svoje člane m prijatelje, ljubitelje zimskega športa, zimovanje na Ukvar.ski planini. Udeleženci zimovanja bodo prebili 9. dni, in sicer od 27, decembra do 5. januarja v prijetni planinski koči. Neveščim smučarjem bo na razpolago spiučarski učitelj. Za domačo postrežbo bo skrbela izurjena kuharica. Devetdnevna oskrba stane za člane 5500 lir, za nečlane pa 6000 lir. V omenjenih vsotah niso všteti potni stroški. Prtljago udeležencev bodo spravili na planino na saneh, zato naj vsak vzame s seboj vse, kar bi mu na zimovar.ju lahko služilo. Prijave sprejema Darko Šuligoj - urar na Travniku do vključno sobote 15. decembra. jem. Stvar ni tako huda, kot' hoče dokazati javni tožilec. Vse bi se lahko končalo z globo, ker nj bilo kupca. Insp. Ozebefc je pripadni/k policije in orožje, k,i bi prišlo njemu v roke, ne bi bilo več javnosti: škodljivo in ravno zato bi tožilec ne sirel govoriti o prodajanju. Seveda bi morali Venierja v tej točki oprositiiti. Za prvo točko pa priznava, da je imel Venier 3 brzostrelke, samčitares z ogluševalnikom in nekaj izstrelkcra Maj. Bayliss 83 je tedaj u-stavil in vprašal, kad misli o signalnem samokresu. Je al; ni orožje? Odv. Jacuzzi je seveda zanikali, vendar mu je Bayliss takoj odgovoril, da iP samokres izredno nevarno orožje in se ga lahko rabi v obrambi z u-spehoim. Ker obsega seznam zaplenjenega blaga v stanovanju Marija Venierja ozirom^ njegovega očeta celo vrsto pritiklin. ki so lahko deli orožja, vendar se jih kot orožje ne more smatrati, jte predsednik Baylis8 predlagal, da bi jih iz obtožnice črtali, na kar je tožilec maj. Grabb pristal, O Emili ju Venierju pia odv. Jacuzzi izključuje vsak dvom, da bi mož kai vedel o orožju. To so potrdile tudi nekatere priče, ki jih je poklical javni tožilec. Zatorej predlaga, da se ga oprosti in se kesa, da ni vztrajal že v prven, delu procesa pri svoji že ted&j izrečeni zahtevi o popolni oprostitvi. Razpirava je bila nato preložena na popoldne, ko je spregovoril od/v. Tamaro, ki je hotel ukazati, da nj bil Mizzan nikoli lastnik orožja, Ne more biti posestnik orožja, ki ni bilo njegovo, pa čeprav se je z njirri vozil v taksiju. Tedaj je bil prisoten tudi insp. Ozebek, ki iP pastel v tistem trenutku pravi lastnik, ker nihče odi prisotnih ga ne bi mogel več rabiti. Kar se tiče dmige točke obtožnice, in sicer ilegalnega prodajanja pa je stvar vzel v svoje rolke odv. Kezich. Na vsak način je hotel prikazati sodišču, da se o prodaji ne more govoriti, prvič, ker Mizzan ni predajal, temveč se je samo pogajal, vendar ni nikoli zaključil kupčije in drugič ker Mizzan ni ponujal, temveč je šele na zahtevo Candiolija začel isikati orožje. Brez Candio-lijevih zahtev bi se Mizzan ni. kakor ne spustil v to umazano zadevo. Precej časa je odvetnik uporabil tudi, da bi dokazal sodišču, kako je Mizzan deloval v strahu zaradi Candijolijevlh groženj in kasneje Inšpektorjevih. Iti se je izdajal za kupca o rož. jia na račun neke tajne organizacije. Stvar se je torej začela pri Candioliju in vpraša^ nje je, zakaj ni policija Candiolija aretirala ta postavila pred sodišče. Mizzan ni nikoli zaključil kupčije in to po zaslugi inšp. Ozeblca, ki se je vmešal in kot policijski agent odigral ■svojo vlogo. Ce obtoženec, iz enega ali iz drugega razlog zaradi vmešavanja policije ni mogel zoključit; kupčije, se proti njemu ne more postopati. V dokaz svoje trditve je odv. Kezich predložil sodišču 2 obsodb; kasacijsikega sodišča v Italiji, ki je podobna stvari obravnavalo jn obtožence oprostilo. Na vsatk način pa upa, da ho sodnik pravilno nresodil celo zadevo in je Prepričan, da bo pravici zadoščeno. Ker so vsi odvetniki svoje delo opravili, je maj. Grabb predlagali nekaj dni odmora, dr, pregleda dejstva, ker mera pač odgovoriti štirim odvetnikom* Na vsak način bo pripravljen za četrtek, ko bo imel svoj govor. Misli tudi, da bo trajal jrecei dolgo. Takoi n«to bodo odvetniki pfenovrao lahko spregovorili, vendar samo za znižanje kazrii Odveiniki so svojo nalogo izvršil; ediično. Hoteli so prika-zali svoje varovance kot nedolžne in so iskali vse mogoče izgovore za to ali ono stvar. Vsak je pač pu^ti] pri iniru dejstva, katera bi bilo težko za nikati. Za Fabretta so pozabili, da bi moral on sprejeti 49.000 lir za brzostrelke in municijo. saj je bil nekak blagajnik, o Cra-veru ni nihče spregovoril, kaj se je zgodilo v njegovem stanovanju ob Venlerjevi prisotnosti, za Mizzana pa se ni nih. če spomnil njegovih izjav, ki so seveda v zapisniku, da je iskal orožje, še preden ga je Candioii speljal aa led. Venier starejši seveda 'nj vedel o orožju. kar je možno, kljub temu, -Si je malo verjetno. Edino za Marija Venierja je odvetnik priznali krivdo. Dokazi so bili preveč jasni, da bi se mogel izmuzniti: brzostrelke so bile njegove in ni važno, če jih je imel še izza partizanskih dni. Imel jih je in jih ni oddal ter tako kršil proglase. On je tud, kriv, da so vsi prišli pred sodreče, ker so pač z njim' delovali. V pričakovanju govora javnega tožilca in obsodbe pa moramo tudi mi zaključiti, kakor odv. Kezich, da upamo, da bo pravici zadoščeno. Ze nekajkrat je bilo objav-.jeno in tudi rečeno, da bo mest čez .kanal že v kratkem dokončan ter je bil celo postavljen datum, kdaj naj bi bila svečana otvoritev. Precejšen diel prebivalstva je z veseljem poslušal te vesti, saj je pomanj. kanje omenjenega mostu v marsičem oviralo in motilo normalni avtobusni in predvsem tramvajski promet, ki je moral biti celo prekinjen. Toda vedno je prišlo kaj vmes in dela za postavitev novega mostu so se zavlekla prav do zime. Končno je til postavljen nov datum, ko naj bi bil most končno vendarle odprt prometu in sicer se je govorilo o koncu decembra ali pavih dheh januarja. Po najnovejših vesteh pa tudi ta datum ne bo držal ter se bo otvoritev zakasnila še za mesec ali več. Kot smo zvedeli, je prišlo do te raovp odgodiitve zaradi tega, ker so se podaljšala dela za postavitev tramvajskih in že- Nesrečno trčenje Včeraj, nekaj čez polnoč se je vračal na kolesu proti svojemu domu 51-letni Avgust Žagar iz Bazovice št. 135. Iz še nepojasnjenih razlogov se je med vožnjo zaletel v motor, na katerem se je vozil 18-letni Edvard Crociati, prav tako iz Bazovice št. 137, kj se je vračal tudi proti domu. Pri incidentu je bil Žagar ranjen, zaradi česar so poklicali avto Rdečega križa, ki ga je pripeljal v glavno bolnico, kjer bo mora] ostati približno 10 dni., S prstom v stroj za rezanje zelenjave Včeraj zjutraj je bila sprejeta na ortopedski oddelek glavne bolnice 42-letna Maria But-tignol iz Ul. Settefontune 53, ki je bila težko poškodovana na levi roki. Službujočemu stražniku je povedala, da se je poškodovala v občinski kuhinji, kjer je zaposlena kot kuharska pomočnica. Rezala je čebulo, pa ji je roka zdrsnila, med zobovje stroja za rezanje zelenjave ter ji poškodovala sredinec. Zdraviti se bo morala od 15 do 20 dni. Pri delu se je ponesrečil 26-letni Bellini Lazzaro iz Ul. Ponte 7, je bil ves zatopljen v svoje delo na parniku «ELIAT» ko je nenadoma padel s štirj metre visokega 0 700 dinarjev. Delavski svet gradbenega podjetja «EDILIT» je razdelil skupno 332.000 din, avtipre-voznega podjetja «AT RJ.A» skupno 340.000 din, tovarne pohištva «STIL» v Kopru pa 150.000 dinarjev. t Sporočamo ža’ostno da nas je v 92. letu 5 zapuiti) nnš dragi oče ‘n JAK03 MAVER Pogreb bo danes Pop°^ne Bazovici. ^ Žalujoči sinovi, hčere. v in ostalo sorodstvo- j, Bazovica, 10. decembra ADEX IZLEjS SILVESTROVANJE V Opatiji z izleti od 30. decem^e. do I. januarja in 31, cembra do 1. Vpisovanje pri Express», do 20. dec bra 1951. Puče Tatovi oljk na delu Clam kmečke-delovne zadruge so rmeli važen sestanek, ki se je zavlekel čez polnoči. To je izrabil ali je izrabilo več ljudi, ki so morali vedeti, kje hranijo zadružniki obrane oljke. V temni in oblačni noči so Prišli in odnesli iz skladišča o-koli 6 stotov oljk. Neka starejša žena je to videla in tatove prepodila. V begu so pustili vrečo in se izgubili V temno noč. Zadružniki so nameravamo tatvino, prijavili organom Narodne zaščite, ki zadevo raziskujejo. IM MSJIB itAdrls Express» Pr £ f DVODNEVNI I z h.b(i in sicer od 31. dec* . do 1. januarja «»52 Torre di Parenzo TRIDNEVNI iZXjE:^51 od 30. decembra y. do 1. jamuarja 1»9* Rovinj Novo Gofic° Kanal Sv. Lucij® Tolmin Kobarid Bovec Komen Štanjel Vpisovanje d° cembra l951- Od 23. do 26. deceffl«** IZLET v : Ljublj.»n° ^ Vpisovanje do cembra 1951. - (951 Od 31. decembra stvasa&s n* BledUdo * *• Vpisovanje au cembra 1951. primorski dnevnik 11. decembra 1951 Iz referata tov. B. Babiča na V. zasedanju glavnega odbora O F M VSF ZAH 0 enotno narodno fronto za uspešno borho za naš nacionalni obstoj (Nada! l‘!uac ji ■jevanje s 1. strani) Pomeni grobo kršitev lie frža£anov, pomeni i.asi-naa njimi. Mi smo danes I '^Sa*£i reviziji mirovne po-z Ita ijo. Kako naj Ita-noLreriamemo- da bo kakrš-Vai- P^gOubo spošto- liia V -• tud‘ se:ianjo krši. Ita-jii,Krsi Sedanjo mirovno poljem0V zvezi s Tržaškim ozem na vsakem koraku. Po-u“®° občutimo to mi Slovenci. siaka P°g°diba nam jamči W>pravnos-t na®e narodne jvice .katere pa nam današ-4.p ^.edentistični vlasiodržci i.u .ai-V SD na dnevnem redu. Vtet m°ramo ž lavo borbo za bflT0 ?ažo Pravico, kot da ni 5j mirovne pogodbe, kol da j* Wlo. nešteto žrtev ki jih narod dal v pretekli voj-osy°boditfcv ^zpoo fašUtič. Hj” za^ranja. Nasprotno, da-vršijo v Italiji procesi u. 1 antifašističnim borcem, • :,or da je bila borba proti nacionalno zatirane tržaške Slo. vence v enotno narod..o fronto, leer smo pač vsi nacionalno zadrani; Ponavljam tu, kar sem nekoč že dejal: borba nekega Aktivnost v letu 1951: 23 okrajnih in krajevnih proslav ob 10. obletnici OF - 19 razstav obiskalo nad 9,500 ljudi - Na osrednji razstavi v Trstu nad 10.000 obiskovalcev - Dobro o j i ^ , , obiskane predstave jugoslovanskih turno v - Sodelovanje OF pri vseh demokratičnih množičnih manifestacijah OF v borbi za pravice blovencev v coni A • Reorganizacija m krepitev osnovnih m okrajnih odborov zat.ranega naroda je lahko sa-1 nju in izkoriščanju. In končno Snvit>t*kn nnlitiltn mo napredna in nikoli reak- so celi narodi v Sovjetski zve- / poillina c.oriama in to v celoti velja zi enostavno izginili z zem- nima nič skupnesa tuci za tržaške Slovence. In | ljevida. ker so se upirali taks-1 . imnfnn k-rtn ito rva tiot; vi nam ni hegemonist.čni pol.t ki. Pa i s komunizmom te!?1111 zI°čin. Pripravlja se eetjp8 Proti beneškim Sloven- p0 da31?10 2ato >ker se jun je nacionalnega zn ti-?QJa zs^ ■ ■ - A Vse Nad °^am'i mirovne pogodfbej zahotelo narodne sv-obo-to jie tudi v nasprotju stii' °bsojenci posebnega faši-fr°znji sodišča stalno visi ^ ^l-da bodo morali ponov- a in ki jih že niso očsedeli list zapor in odsedeti še vsa !^bn *a’ na katere jih je podijo “Cistično sodišče obio- ii?®n(s ®^i ^°P lo d’Italia». In Pnr, n° sama italijanska vlada SWV?°-- oživlja in vzpodbuja »e t “Cistične in imperialistič-ozpmr po Jugoslovan'kem 5ov- in kliče na revanž \ Du 1 vojni pohod proti Balka Kako naj torej po vsem djj Verjamemo, da bo današ-i0i. lal ja spoštovala kakršno (Jr,1 drugo pogodbo. Italija ni lje s™ai pokazala nobene vo-°a ^i spoštovala prevzete ^ ezncsti. Dckler to ne doka-dejanj'- nima pravice, da eva revizijo tedanje mirov-Pogodbe. Predvsem pa • ni-6itB?r~vice >da zahteva priklju-tRu . Tržaškega ozemlja, ki se telcj^ 2 mirovno pogodbo od- Bačani za sporazum Jugoslavijo " Italijo Pozdiavljamo vsak spora-njed Jugoslavijo in Italijo k 1 0 tržaškem vprašanju, ker vsestP°razum' mimo sožitje in C,ran!'k0 sodelovanje poseb-sosednimi d.žavami nu. Ki^.Pogoj 2a krepitev miru ir iTj^bojnega spoštovanja. To Vis* ° samo v obojestransko H ,in v korist nas Tržača- V Vendar pa takš'en -pora-ni°ra upoštevati mirovno ikej o in voljo večine trža-Prebivalstva Po samostoj. iUjjj ■Tržaškem ozemlju. Spora-festr "ai torej sloni na obo-priznanju in spo-w samostojnosti Trža-< ozemlja. Takšen spora-ti ^5^d Jugoslavijo in Italijo «k0 askem vprašanju bi dejan-Ustavljal tudi največjo V J0 Jioleg volje Tržača-isomos tC>jriOsti Tržaškega ,Vs«1p: ln obenem enkrat za efe« r Preprečil tujim nvzain-* rst.otnlrn S *am mešetarjenje ^ a t ■" (&iiu •’ osnovi .tovariši, mo-5ltcijn ,razviti našo politično v končno kdo j'e pa tisti, ki nam to očita? Vodilna plast komin-formističnih plačancev veliko-ruske hegemon st čne politike, tiste politike, ki vihti bič okrut. nega gospodarja nad zatiranimi na.odi tako zvanih vzhodnih «ljudskih demokracij«, kakor tudi nad narodi same Sovjetske zveze in ki vsskega, ki bj se tej imperialistični politiki skušal upirati, ga lažno obtožijo nekega «bu žoaznega nacionalizma* ali pa špijonaže in na-11 zločinsko likvidira. Poglejmo samo nekaj primerov. Albanski revo'ucionarni heroj Koča Do-dža, Trajčo Kostov, resnični voditelj poljskega naroda Go-muljka, slavni partizanski borec Markos, Raik. Klementis in celo razni Slansky. ki so nekoč zvesto služili moskovskim imperialistom, da ne naštevamo na stotine in tisoče drug h, ker so bili krivi samo tega, da se niso hoteli podvreči zatira- nih ni potrebno, da gremo tako dateč naokrog. Poglejmo samo pri nas Vcxistv0 tržaških kominformistov, ki ima tako polna usta Q narodni enako, pravnosti, kjer le more podpira italijanske šoviniste in iredentiste v zatiranju sl venskega življa pri nas. Naj navedem samo en primer: Ko je naš občinski svetnik v Miljah zahteval spoštovanje slovenskega je-z.ka v občin kem svetu, so tam. kajšnji kominformislični svetniki planili po njem, češ da provocira ter mu nato skupno z ostalimi italijanskimi iredentisti zabranili govoriti slovenski. 2e samo ti primeri nam po. polnoma jasno govore, kakšno vrednost imajo obtožbe teh ljudi, da se mi cdjpovedujemo more b ti monopol enega naro- H n Arto /4v Inn ~li —„ U J - * jo. Neglede na to, da i>ri nas niso vsi kpmunisti, tak-no stališč« izraža tudi nazadn.aško in reakcionarno miselnost, ki odklanja vse, kar j'e napredr.o. Povsem drugačnega znača- X ^ .J11 ^ n osti se s ja je pa druga obtožoa. Ona n^otnikn«6”^ ^°gOV . nas'h predstavlja samo izgovor tisiih, > -K dosledno in na- ki zarad. s.ra k rske zagrize-! j 5^. ,komunizem z n sti odk anjajo vsako enotnost ° >75?^ikorusik° lmperiali- tržaških Slovencev in š tem l'e : • 1 ,->° .Y°, (.Yla' škodujejo skupni narodni stva- i biioirrat«T ? - kapital stična | ------- ri. Sicer so se nekateri pred- SOviet¥a • Da,?asnila i meni uPirati se vsakemu na- sovjet ka p litika nima nic več jpredku m krčevito d žati se starjh preživei.h form življenja, pomeni biti resnično na družbeno - reakcionarnih pozic jah. BHi pa proti današnji polit ki Sovjetske zveze, pa ne pomeni biti proti komunizmu, odnosno AVSTRIJSKA UPRAVA je Italijane vseskozi podpirala Slovenci in Hrvati v Primorju niso od avstrijske vlade prejemali nobene podpore K Uspeh jim je grenila okol-nost da n.so s svoj mi poslanci mogii couč. pOireb .ega kvo-luma 32 p s ancev, Jugoslovani jo s svojimi poslanci lahko onemogočili g a-sovanje s samo ods 'tnoš.jo, S tem je bi zadan sam-volji smrini udarec, nastopi je ča=, ko bi se moralj Ital jani s Hrvati in Slovenci v d.želnem zbo.u pogajati in sprejemati n dajati koncesije. Obdržali so sicer ve ik privilegij s tem, da da. ene države, ali’pa* boka”dr-!5(? obdržali predsedstvo. Dižel-žav, ampak deluje in se raz- i ni odbor je narasel od 5 čla- v ja v vsak državi posebej, nov na šest- I Juanom je pri- svoj.tveno k nkretnim prilikam I Padel Je P1^1 podpredsednik in posameznih držav, kot nujen | c:'va odbornika. Hrvati pa so zakon daljnjega druž’ben ga ' dobili s sporazumom le druge- razvoja jn napred'ka človeštva. I §a podpredsednika in enega od Biii proti komunizmu, kar pomeni isio kot biti proti socia-1 zmu. na takšn.h pozicijah kot so naši politični nasprotniki, po- stavniki os alih slovenskih skupin tudi izrekli za enotnost, seveda poč* pogojem ,da mi zapustimo naše pozicije in da se Odrečemo našim osnovnim političnim načelom ter pridemo kot skesane ovčice v njihovo naročje. Smešno! To ni nobena enotnost ,to je v najmanjši meri nepolitično, kolikor se za tem ne skriva želja, da 00 skupno ga § komunizmom, odnosna l'e V toliko, kolikor se poslužuje tega imena, da pri-kriva_ Pred svetovnimi demokrat čn mi množicami reakcionarno in imperialistično b stvo svoje politike. Komunizem dejansko predstavlja naprednejšo fazo človečke ČTužbe v daljnji bodočnost’ • ---------- 41 socialističnega raz-. ,. ^ voja. Socializem pa dane^ ixv enotnosti n_e pr.de. — Drugo staja last naiš rfh liudkih , . . - - taksno stališče naših nasprot-' množic vseh narodov Cim boli napredni poh+iki. Zato, se nas rakov je, da oni z nami ne mo- industrijsko naprednejša je de njihove obtožbe ne tjcejo, kv č- rejo sodelovati ,ker smo komu- žela, tem laže 4 socializem uti' jemu- nas utrjuj«jo v p epriča- n-st’. To le z pet samo izgo- ra pot v vse raSokeikuibZ. nju, da smo na pravilni poti. Ivor tistih, ki sodelovanja noče-1 nega življenja. Socializem ne Iz organizacijskega poročila bomika. V odboru bi bilo -orej razmerje 4:2. Pri volitvah v deželni zbor _______ __________________ le:a 1908. so dobili Italijani 24' asimilacijo podeželja. Tudi za ral deželni zbor prenesti iz Poreča v Koper. Z .radi italijanskega razsajanja je vlada leta 1910. razpu.tila dež-lnj zbor, ki se ni več sestal. Iial jani so se p -kazali n z.'el e za razumno sodelovanje z avtohtonimi Slovenci in Hrvati. B ij so v preteklosti preveč' razvajeni. Deželni zbor ni mogel koristno delovati. V istrskem reželrem zboru pa so v vs:j njegovi zgo-dov.n. ujivali I alijani je večje ko-ris-i kakor v državnem zboru izključno zaracu reakcionarnih vol.lnih redov in razadnje tuai zaradi volane geometrija. Občine Po uvedbi ustave je združil leta 1861. deželni zakon 360 istrsk h davčnih oibčin v 50 po-litič .ih obč-n. Italijani sQ se za ašali, da bodo mesta d volj močna žarišča Haiijanstva za mandatov in Slovani 18 Dva mandata s.a pripadla social -stem. I ali jani se niso mogli odreči absoutni oblasti, po njihovi krivd, so se vr.ile v deželnem zb ru divje scene. Zaradi na^il. obč n'e ,ie odločala davčna moč vol ln h upravičencev. Tak > so premjžnejši Ital jani dobili v roke občine, kjer je bila prav znatna sloven ka v.ečina. Siromaki ,ki niso plačeval; direktnega davka, niso imeli vo- ;*jo 'T.zii .-Ye 'n stremeti za tem, da Hai .- našo akcijo z vsemi 5llami na Tržaškem ‘ kai- - so Proti ^niu da WfJS8n k0*i del Tržaškega h v a z°Pet prišel pod Itali. r^iln;r7* vr^‘ Pa mora Osvo-t i kr,!k nta tež U za teni. da • „Us‘LVari enotn st vseh n Vu?ov'encev P :IeS raz-razlik, ki de-ijo Slovence na več poli- • pa imaino vs* ki r£kel osnovno Joj J* težnjo, ki nas druži: fk inn_na^0dni obitoj. Pri tem st>-n 1 ^asno stopiti v ozad-lS**ti^„ ska zagrizenost in kj žal še v ve-Prevladuje pri naših f stai i, nasprotnikih. To na-, ni novo. 2e za ob-ve' ki so imele biti A s. e?a okiobra, smo osta-Nm Verisk m političnim sku-vr'.i]f0nudiii skupen nastop Slo . ah in s tem najbolj iSosr1'82'1! na®° ieznJo P° i%V i’ Je obenem prav težnja ogromne večine t ^ Slovencev. Tedaj se .«■? 2arafli tega očitalo z ■ ar>'. da se s takšno poli- St?,3nUvP0vedujemo našim na-,»>11 n nač lom. da smo zaja- v w ~ luni, m d ouiu (ir,,®. reakcionarno pat itd., C s r,ani Pa- da ie takš' J Politika navačen ms- strani pa, da je takš-Politika navaden mati «v.„ katerim hočemo neko-A ..,ariti v izključno korist t> tie Iankarske polit ke. Ne #, Us!° ne odgovarja res- ^bn , • s°tiranpga M, nikoli c,ona kilo odstopa-^>0 ^dnlh načel, če po-CS bo?c/ano ljudstvo v Vi' Ali ni? za njegove pra-ske 0rialnr^ 1 tržaški Slovenci ,od llalijan-^ »•'e r . tične in imperia- b, ^13e? Seveda so. ta,, boriti e' bHo reakcio- ^e DTIitl *pm,, ... rtia ^ Mi temu za- S^e>ie.moSe r>V- -n’čemf'r n<‘ x nasim tmpred-• pozivam« vse Na seji glavnega odbora OF ie imel organizacijsko poročilo tov, Stanislav Bole, V njem je prikazal povezanost vseh demokratičnih at ganiza>zij, kar je o-snova za uspešno delo v borbi proti diskriminaciji slovenskega dela rjrebivalstva STO, za demokratizacijo upravno-administrativnih organov, za izboljšanje kmečkega gospodarstva za enakopravnost slovenskih šol itd. O delovanju OF pa je tov. Bole med drugim poročal. Poročilo ima namen prikazati v splošnih obrisih politično-organi-zacijsko dejavnost Osvobodilne fronte v preteklem letu, Ze v decembru 1950 so pričele živahne priprave za prireditev svečanih proslav ob 10-letnici OF ter za krajevne, okrajne in osrednjo razstavo. Ob sodelovanju in podpori lahko rečemo vsega slovenskega prebivalstva, si je bilo mogoče zamisliti in izvesti tako obširno in pomembno akcijo kot so bile razstave in proslave, ki so dale najkrepkejšl odgovor vsem iredentističnim in kominformistič-nim klevetnikom — starim in novim sovražnikom pridobitev slovenskega ljudstva izvojevanih v NOB in v poznejših letih. Tako je bilo 23 okrajnih in krajevnih proslav, katerih se je udeležilo na tisoče ljudi. Udeležba in najširše sodelovanje kulturno. umetniških skupin na teh manifestacijah pa je bil najlepši izraz vsestranske navezanosti najširših slojev slovenskega prebivalstva na Osvobodilno fronto. Se bolj svečano je bila priprav. Ijena glavna proslava dne 22. aprila 1951. na stadionu «Prvi maj», katere so se udeležile tudi delegacije iz Slovenije in zamejskih Slovencev. Zal, da zaradi slabega vremena ni bilo mogoče izvesti celotnega programa. Odbor za proslavo 10. obletnice OF je 8. aprila 1951 naslovil na slovensko prebivalstvo Tržaškega ozemlja proglas, v katerem poudarja pomen tega jubileja in poudari nujnost enotnosti vsega sla venskega prebivalstva za uspešno nadaljevanje borbe za nacionalne in socialne pravice. Glasilo OF «Primorski dnevnik* je izšel 27, aprila v večjem obsegu in z bogato vsebino posvečeno temu zgodovinskemu datumu. Za leto 1951 je OF izdala tudi jubilejni kole dar v 4.000 izvodih. Na terenu in pri Zgodovinskem odseku so zbirali dokumentarno gradivo o borbi našega ljudstva od 1918. dalje, zlasti pa onega iz dobe narodnoosvobodilne borbe. Pr; zbiranju gradiva in podatkov so posebno sodelovale matere padlih in njihovi svojci, bivši par. tizani in drugi. Prirejenih je bilo 19 okrajnih in krajevnih razstav. Skupno število obiskovalcev je bilo okrog 9.500. Zbranega Je bilo mnogo dragocenega gradiva, ki bi ga bilo drugače skoro nemogoče zbrati. Od 987 padlih borcev z našega ozemlja so svojci Izročili 983 fotografij In razne njihove osebne podatke, kar dokazuje, da so razstave zajele veliko večino demokratičnega prebivalstva STO. Okrajni in krajevni od. bori so bili samoiniciativni in iznajdljivi, tako da so z lastnimi sredstvi — prispevki Itd. krili iz-datke za razstave. Osrednja razstava je trajala tri tedne. Obiskalo jo je okrog 10.000 ljudi. Ze nekoliko nižje pa je bilo število prisotnih pri večernih filmskih predstavah na odprtem, vkljub izredno mrzlim večerom. Tem več mesecev trajajočim manifestacijam pa Je treba dodati še množični ogled ljubljanske razstave NOB, katero je obiskalo nad 1.300 ljudi s Tržaškega ozemlja, večinoma pristašev OF, bivših partizanov, in aktivistov, iz te razstave so naši ljudje odnesli najboljše vtise. K širšim manifestacijam OF, ki so bile v tem letu, moramo prišteti še dva okrajna tabora OF, ki sta po vsebini in odmevu med prebivalstvom najbolje uspela. Prvi je bil 16. septembra v Nabrežini, drugi pa 7. oktobra v Krogljah pri Dolini. Osvobodilna fronta pa je sodelovala tudi pri drugih širših manifestacijah kakor za praznik I. maj, pri žalni proslavi za počastitev bazoviških junakov in še pri drugih manjših prireditvah. Posebno je pripomogla k njlljovemu uspehu z mobilizacijo množic na terenu. nudijo vsestransko podporo pro-svetno-kulturnim društvom in kulturnim delavcem sploh za nadaljnji razvoj Kulturno-prosvetne dejavnosti, obenem pa konkretno sodelujejo v akciji za zgraditev Kulturnega doma v Trstu. Posvetiti morajo vso skrb In vsa svoja prizadevanja, ob najtesnejšem sodelovanju s prosvetnimi društvi pri iskanju iniciativ, da si uredijo svoje lastne prostore in domove, ki naj postanejo središča po-litično-kulturnega in gospodarskega izživljanja slovenskega ljudstva. Osvobodilna fronta pa Je v tem letu podvojila svoje napore in prizadevanja za rešitev vprašanja narodne enakopravnosti in v splošnem onih problemov, ki so tična prepričanja in celo proti volj’ svojih voditeljev. Osvobodilna fronta je kot dcsledna pobornica enotnosti to akcijo vsestransko podprla. Doseženi so bili celo konkretni uspehi s sestavo enotnih kandidatnih list. Tako razpoloženje našega ljudstva po enotnosti in čedalje bolj odločna volja v borbi za dosego enakopravnosti Slovencev z italijanskim prebivalstvom, pa je zajelo tudi občinske-svete slovenskih občin, ki se uveljavljajo v borbi proti iredentistični politiki in špekulacijam lokalnih in rimskih iredentističnih krogov, kakor tudi v borbi za uveljavitev jezikovne enakopravnosti Slovencev. Zato OF pozdravlja vsako iniciativo občinskih' svetov slovenskih občin, ki ima namen uveljav. Z nedeljske seje glavnega odbora OF. življenjske važnosti za vse tržaško prebivalstvo. Glavni odbor je na drugem in tretjem zasedanju izrekel ostro obsodbo proti vsem spletkam italijanske iredentistične reakcije, ki s svojo politiko, kj uživa podporo ZVU, navezuje Trst na Italijo. Zato je bilo poudarjeno: Da se bo OF še n?dalje vztrajno borila za razveljavljenje vseh dogovorov in ukrepov, s katerimi se vsestransko navezuje Trst na Italijo. Da se bo borila za vrnitev vsega premoženja, ki ga je fašizem oropal. Dalje se je OF zavzela in zahtevala, da se za demokratizacijo v upravno-administrativnih organih ter za okrepitev samostojnosti Tr. sta, izvedejo volitve od najvišjega organa tega ozemlja, ki naj nadomešča dosedanji Občinski svet pa do vseh drugih upravno administrativnih državnih in pol. državnih ustanov. Proti diskriminacijski politiki Na tej osnovi Je OF Izglasovala več protestnih resolucij In intervenirala pri anglo-ameriški upravi. 23. januarja je bila naša de-legaclja sprejeta pri namestniku generalnega ravnatelja za civilne zadeve polk. Marshallu. V večurnem razgovoru je objasnila položaj, v katerem so tržaški Slovenci, obenem pa je dala konkretne predloge in zahteve, da preneha diskriminacijska politika m da se uveljavijo načela enakopravnosti, istočasno, da se vrne vse ono, kar je fašizem izrapal in uničil. Naši predstavniki so še ob drugih prilikah samostojno ali z drugimi slovenskimi skupinami intervenirali pri ZVU za rešitev perečih vprašanj. Zlasti glede popolne enakopravnosti slovenske šole, proti 'red^ntističnim manevrom ob ljudskem šte‘ju itd. Pravkar nakazani uspehi doseženi v tem letu pa nam dokazujejo, da so prizadevanja OF in njena odločna borba proti taki diskriminacijski politiki vsestranskega zapostavljenja Slovencev imela najširši odmev med našim prebivalstvom. Rezultati odločne in dosledne borbe OF za vsestransko uveljavljenje pravic Slovencev tržaškega ozemlja pa so prišli posebno do izraza ob letošn'em razpisu volitev, ko je naše ljudstvo na terenu konkretno pristo- Okrajnl in osnovni odbori OF nost ne glede na trenutna poli- | dobi z delom za izvedbo Širokih Ijati pravice in enakopravnost svojih občanov in Slovencev sploh, kakor tudi demokratičnega prebivalstva Tržaškega ozemlja, ter zagotavlja, da bo take iniciative občinskih svetov slovenskih občin, kakor tudi iniciative in prizadevanja demokratičnih svetovalcev v drugih občinah vsestransko podprla in da bo vložila ves svoj vpliv in napore za njihovo uresničenje. OF se je v tem letu dosledno in vztrajno zavzemala za vsa druga vprašanja, ki težijo in spravljajo v nevarnost obstanek Slovencev Tržaškega ozemlja. S svojim načelnim stališčem, kakor tu. di s konkretno borbo, ki so Jo vodili in ki jo nadaljujejo okrajni in osnovni odbori, si je Osvobodilna fronta vsestransko prizadevala za ukrepitev vseh onih ustanov, ki Je njih namen krepiti samoobrambno moč našega človeka, zlasti pa kmečkega prebival- ’ stva. Po tem bežnem pregledu dela in uspehov doseženih v tem jubl. lejnem letu Osvobodilne fronte lahko rečemo, da je bilanca borbe Slovencev Tržaškega ozemlja pozitivna in da so za bodoče ustvarjeni ugodni pogoji za krepitev enotnosti na nacionalnem, gospodarskem in kulturnem pod^ ročju. S tem pa je Osvobodilna fronta v letošnjem letu še nadalje pridobila na ugledu in še bolj razširila svoj vpliv med slovenskim prebivalstvom. Okrajni in osnovni odbori postajajo čedalje pomembnejši politični faktorji v mestu m na vasi. Njihove sedeže je v tem letu obiskalo na tisoče članov in nečlanov Pri vsem tem gre za tri načelna vprašanja: 1. Vprašanje nadaljnje organizacijske okrepitve okrajnih, po-sebno pa osnovnih odborov in v tem smislu spopolnitev njihovega delovanja. 2. Po doseženih uspehih In pridobitvah tega leta je treba postaviti nove organizacijske temelje, kjer še ne obstajajo in pritegniti novo članstvo. 3. Doseči Je treba čim pravilnejšo politično - organizacijsko orientacijo odborov in članstva. Ne moremo reči, da so okrajni in osnovni odbori organizacijsko povsem odgovarjali pridobitvam tega leta In politični s tuacljl na terenu. Res je tudi, da so bili v mobilizacij in da se niso mogli v zadostni meri posvetiti organizacijski krepitvi odborov. Tako imamo nekaj osnovnih odborov, ki so delno zaradi neaktivnosti posameznih članov, kakor tudi zaradi pomanjkanja stalnega kontakta in pravilnih smernic okrajnih odborov zapadli v pasivnost. Pa tudi v splošnem se opaža nezadostna organizacijska urejenost; večina osnovnih odborov se neredno sestaja. Pri tem niso mišljene seje zaradi formalnega sestajanja, ampak zaradi stvarnih vprašanj, ki jih je treba na terenu sistematično reševati, v nadomestitev po-manjkanja sej osnovnih odborov Pa se okrajni tovariši zatekajo k posameznim Članom odborov ali celo k aktivnim članom, ki niso člani odborov. Naravno Je, da zaradj tega delo ne more biti uspešno opravljeno. Ostajajo pa nerešena tudi druga organizacijska vprašanja, kot so n. pr. obnavljanje izkaznic, urejevanje članarin itd., ki se Jih včasih napačno ima za vprašanja čisto administrativne narave, ki pa v res. nici zavzemajo važno mesto v katerikoli organizaciji, ker so neko merilo aktivnosti, ugleda in vpliva organizacije, in zavesti članstva. Ravno v tem pogledu so nekateri okraji ze'o pomanjkljivi. Dalje je potrebno omeniti, da so v dveh letih od Izvolitve odborov nastale iz objektivnih razlogov — smrti, preselitve, bolezni itd., občutne vrzeli v okratnih in osnovnih odborih, ki otežkočajo njihovo poslovanje. Sicer so bili tu pa tam kooptirani novi tovariši, ven. dar s tem stvar ni rešena. Tako imamo v več okrajih ko-optirane celo tajnike. Zato je Izvršilni odbor na svoji seji dne 9. novembra sklenil, da se skličejo okrajne, mestne pa tudi sektorske, odnosno krajevne skupščine za izvolitev novih okrajnih in osnovnih odborov. Doslej so že bile tri okrajne skupščine. Napovedane pa so tudi nekatere sektorske in krajevne. Na bodočih krajevnih in sektor, skih skupščinah je potrebno, da pridejo v osnovne odbore najboljši ljudje, ki imajo predvsem ug'ed med množicami, ki So že doslej pokazali s svojim delom in zanimanjem, da bodo odgovarjali novo poverjenim nalogam. Dalje je treba s pravilnim usmerjanjem osnovnih odborov doseči, da bodo sistematično reše. vali vsa nakazana organizacijska vprašanja, zlasti pa, da bodo na svojih sejah in v konkretni akciji zajeli in reševali življenjsko važne probleme vasi ali sektorja. Le tako bodo uspeli na konkretnih politično - gospodarskih, kmečkih, kulturno-prosvet"ih in drugih vprašanjih mobilizirati okrog sebe množice, krepiti enotnost vsega slovenskega prebivalstva in se uveljaviti na vasi ali sektorju kot odločujoči politični faktorji. soc al.zmu, ampak pomeni biti proti najrsikc onarn jši obliki današnjega imperializma. Mi nismo s temi ugotovitvami hoteli postaviti kot pogoj sprejetje teh stali č za kakršno koli sodelovanje z naš.mi političnimi nasprotniki. Se daleč i ne. To je stvar njihov' ga gledanja in spoznavanja neke nujnosti, vendar pa smo ho eli pokazati na prav0 bistvo njihove «prot komunistične p litike* r.a katero Se oni cb vsaki priliki tako r di sk icu:ejo, da bi z nio prikrili d lo_ene protinarodne cUje. pa tudi’sv,»jo protijugoslovansko pol t ko. Ne glede na vsa ta tfejstva pa bomo mi še nadalje zastopali politiko enotnosti vseh tržaških Slovencev v borbi zp r> ‘t-hpve naci nalne pravice ne da bi se odrekali naših osnovnih princ pov in itiej in ne da bi druge si1 ili, da morajo te naše ideje sprejeti. Kljub tem idej, nim razlikam pa mislimo, da je na nacionalnem polju mogoče ustvariti enotnost vseh tržaških Slovencev kot osnovni po. goj uspešne borbe za naš na-cior.-alni obstoj. Na teh osnovah, tovariši, moramo razvijati našo politično akcijo, če hočemo, da bo naša borba dovedla do pozitivnih rezultatov. Zavedati se moramo, da je predvsem od nas, od Tržačanov, od las ne borbe odvisna naša bodočnost. nega nas opanja italijanskega : liln'e pravice. Razen tega je bi-občinstva v zbornici, se je mo-j10 na začetku ustavne dobe na - c'ež-eli malo slovenskih ljudi, ki bi znali ali hotelj vodili občinske posle. Pri vsem tem s0 bile občine prvo politično tor.šče Jugoslovanov v Istri. Najprej sq dobili Slovane, in Hrvati občine v Severni Istri, ki je stoodstotno slovenska oz roma hrva ška. To so bile obč ne Dekani. Marezige, Pomjan, Dolina. Klanec, Materija, Kastav. Opatija, Ve-prinac, Moščenice, Lovran itd. Zelo pomembno v lilno zmago so dosegli Hrvati leta 1884. v Buzetu in leta 18-86. v Pazinu. Tj mestni obč ni nista nikoli več prišli v italijanske roke. Italijan ki prvotni račun s pričakovano asimilacijo je pokazal nevarne možn sti za italijansko politično posest v občinah. Zato so začeli misliti na reorganzacijo občin. Zato ni bilo po letu 1908. občinskih volitev. Do novega občinskega zakona ni p. iš o. Težava je bila v tem, da ni mogla nobena volilna geometrija izbri a i vtči-ne Slovencev in Hrvatov v V reškem pristanišču bodo dvignili štiri potepijene ladje Ekipa za dviganje potopljenih ladij podjetja «B odospas* bo pripravila čez zimo vse trebno za dviganje ladij v nekaterih pr stan-iščih. predvsem v reškem ter v bližini Jablanice in Raie. Ekipa ladje «La-bin» je nedavno zaradi slab. ga vreme., a končala poletna dela v zvezj z dvigr.njem luksuznega parnika «Karacijordje». ki leži v Zlari. skem zalivu 54 m gl iboko. Računaj >, da bodo to lač'jo dvgrli prihodnje leto sredi p 1 tja. Ladjo bodo odvlekli v sp itsko ladjedelnico «Vicko Kistulovič«, ki bo potem končala v gl ".vnem dela v zvezj z obnovo ((Partizanke«, bivš ga parnika ((Prestolonaslednik Peter«, ki so jo tudi la-,... ________________.4. 11 ^ d v i gn i i iz m or. a prav tako Ii.tr1. Noben načrt zakona ni v Zlarinskem zalivu. Is'a ekipa bo pozimi dvignila v zalivu Za-vra nica pri Jablancu nemški nosilec trnkov «Herta». ki so ga potop la zavezniška letala leta 1945. V Reškem zalivu pa bo dvignila bivšo italijansko in Hrvatov. Tutji pri občinah je torej igrala veliko vlogj volilna geometrija. Lahko strnemo sodbo o političnem stanju v Istri za časa avstrijske monarhije: Vsi avstrijski zakoni, na temelju katerih so se borili predstavniki v d ž-vni zb r, oež lnj zbor in v obč n .ke odbore so nujno po gospodarski in socialni sestavi ital.janskega dela prebivalcev silno podp.ral politično moč Italijanov na škodo Slovencev in Hrva.ov. Avstrij ka uprava pa je izredno po: p ra.a oz. dopuščala, da so ital janski uradniki in celo nemški podpirali ■ talijarjske kardi ate v državni zbor, v d.želni zbor in v občinske očtboro. Znan je pr-tisk na okrajne glavarje, da vplivajo na zmago ital janskih list v ra z. j ih o činah. Ko je postala očitna podpora nemogoča, zlasti po uvedb. sp’ošne in enake volilne pravice, se je zakonodaja in praksa trudila, da ohrani Italijanom vsaj ravno-pravnost. ko bi sicer morali izgubili v?o oblas\ kadar bi se zaključ 1 pro 'es narodne probu-je in gospodarske organ zacije H.valov in Slovencev v Istri. Tudi taka poli ika zadniih let pred p-vo sv tovno vojno je bita izrazita pomoč Italijanom in je zadrževala našo bujno rast, To so dejs.va. Italijanom ni b lo treba po okupac ji, oziroma po St. Germainski pogodbi prav ničesar popravljat proti Jugoslovanom. Za vlogo in namene Nemcev v celem Primorju ne morejo odgovarjati Slovenci in Hrvati. Nemci so č'e-lali v Primorju poli-ik0 izk iuč-n0 zase in lahko d pustimo, -da bi radi zavladali nad Italijani in Jugoslovani. Iz t ga na-s’ova ne dolgujemo Italijanom zaradi nem. ke politike v Primorju p av ničesar. Niti mrvice koristi nismo od njih imeli. Deistvo je tudi, da so razvijali Nemci v Primorju močne gospodarske postojanke, zlasti v Trstu, tudi na škodo Italijanov, ne da bj sie pri tem v najmanjši meri ozirali na nas. Slovenci in Hrvati v Primorju so izgradili vso svojo gosp darrko pozicijo z črob-nm zadmžnim delom in niso od avstrijske vlade prejem’ li prav nobene po-m či. Ta obračun z Nemc; prepuščamo v celoti Italijanom, Italijane za ovoljil in zato so . ta zakon zadrževali. Slovenci in , krivično pa je, ako .ščej-i Ita-Hrvati pa so medrsm r.a pome-1 lijani v naši politični pretek-nu zelo z a sli in ne bi bili večjlosti upravičenost za svojo po-spreje’i poli ičnega nas l'a. ki i lit ko proti Jugoslovanom v Ju. bi bilo . ohranilo italijansko 1 premoč tudi v dež lnih obči- ladjo ((Scerpaot"».in neki bivši inah. Leta 1908. je bilo od 54 nemški minolovec. J občin le 24 v upravi Slovencev lijski kraj ni po okupaciji leta 1918. V. R: KONEC NOVA PREMERA SNG JE BILA NENAVADNO TOPLO SPREJETA Btanti/au Iflufiic: § p D 1 m iiiiiiiiiiiiiiiiiii m mm m um 11111111111111111 m u! iiiiuit palo In uveljavljalo svojo enot-1 glavnem prezaposleni v poletni Upravno • administrativna reorganizacija odborov Ot Za razgibanje množic, pa se Je treba poslužiti tudi dobro pri pravljenih množičnih sestankov in predavanj, da se na njih objasnijo In proučijo vsa tekoča vprašanja, ki zanimajo članstvo in prebivalstvo sploh. Za osamosvojitev in aktivizaci-jo osnovnih odborov je Ivršilni odbor OF sklenil, da predloži da. našnjemu zasedanju v pretres In odobritev predlog za reorganizacijo OF po upravno-admlnlstra-tivnih enotah, seveda v kolikor ne bi to oviralo prosvetnih-kul-turnih in druge tradicionalne vezi raznih enot — vasi na današnje organizacijske centre, kakor je treba tudi upoštevati druge faktorje, kot maloštevilnost prebi. valstva občine itd. Zato pride v poštev za reorganizacijo dosedanji dolinsko-milj-ski okraj. Iz katerega nastaneta odbor OF za občino Dolino in odbor za občino Milje. Tako se organizacijsko osamosvoji tudi OF za zgoniško občiro. Dosedaj so bi. le osnovne organizacije občine Zgonik vezane na Nabrežinsko-Devlnski okraj. Reorganizacija pa je še posebel potrebna zaradi različnosti problematike občin, katerim bo morala OF zaradi važnosti posvetiti v bodoče vsestransko skrb. Zato je Izvršilni odbor mrenja, da se bo ravno s to organizacijsko preureditvijo doseglo večjo akti-vizacljo, zlasti osnovnih odborov v tej smeri. Veliki srbski komediograf B. Nuš č ni več nov trža.k .mu občinstvu. Spoznalo ga je po nje-g;3vih komedijah in »Sumlj.vi ossbi«. Toda zdi se mi, da je nj.gova «Gospa ministrican najbolj vžgala. Nušič v karakterj h in tipih, ki jih postavl^-a na oder, ne i če dušeslovnih globin in problemov. Postav’ja jih pred nas take, kakršne se kažejo v svojem vsakdanjem življenju. Toda dokaz, kako bistro zadene jedro značajev in kako so ti značaji vendarle občečloveški, je prav sprejem njegove «Gospe min-stricen pri tržaškem občinstvu, ki so mu okoliš, v katerem se komedija dogaja, ter politične in družbene prilike tiste dobe v prestolnici tedanje male Srbije tuje in ne la,hko umljive. Komedija se dogaja, v tedaj le majhnem Beogradu Obreno-vičeve Srbije. Življenje poteka patriarhalno, čeprav Urankar, sko bolj kot politično razgibano, Uradništvo je slabo plačano, povišanja so odvisna od sorodstvenih in strankarskih zvez, korupcija je domača slabost, ki se ji mgilokdio čudi in se za/radi nje vznemirja. Nušič pOs-avi pred nas družino skromnega ministrskega uradnika, ki živi v tesnih razmerah in v večnih denarnih stiskah. Nasprotna, stranka je na vladi in od njenega padca si družina Sime Popoviča ed no obeta izboljšanje srnjega položaja. Spritus mevens družine ni morda skrčmni uradnik Sima, ■marveč njegova žena Živka, ki je uvedla v hiši pravi matriarhat. Toda tudi njo Zadene nenadni padec vlade in povijanje njsnegq moža Sime v m niatra kakor strela z jasnega neba, da izgubi tla pod nogami in začne plavati v neznanem, razburkanem morju. Oblast ji je stopila v glavo, kajti vajena, da vlada doma nad vso druznb, čtt'i bolj, da je sama postala ministrica, kot da je postal minister njen mož. Slednje je zanjo samo povod, da se je sama pr'kepala do oblasti. Takoj sklene, da nji n zet Ceda ni več primerna partija za ministrovo hčer. Tej začne z vso naglico iskati primernega zenna. čeprav njena hči Dara ljubi svojega Cedo in je z njim srečna. Sebi najame uglajenega «uč'telja» dr. Nin-kotnča, uradnika iz ministrstva za zunanje zadeve, da jo uvede v «višjert družabno življenje. In tako pačenja norost za noros‘fo, d&kl r ni pris'ljen njen mož Sima zaradi vseh feh neumnosti in škandalov podati ostavko na svoj ministrski položaj. * * * Komedija daje zaradi svoje bogaie suuacijski in besedne kom ke t.ko režiserju kot igral, cem zapeljive in nevarne priložnosti za hrupne in burkaste učinke. Ljudevit Crnobori. ki je zdaj prvii nastopil v Trstu kot režiser, se je z igralci vred sko. zi uso predstavo držat prave mere in je pokazal zanesi j'v režiserski pri. em, katerega odlika sta p. avilna po tivitev in označba. karakterjev m tipov v njihovi komedijski funkciji in hiter, oster tempo v razpletanju igre. Dobra šola za igralce je bila tudi h tra komedijska konverzacija, ki je pustila gledalcem le ma okje čas za oddih. Jože Cesar, ki se koi scenograf dalje razvija, je ustvaril igri dobro odgovarjajoč scenski am. bient. V igralskem pogledu sl oni teža. komedije na vlogu ministrice, ki je središče igre in ki so-ma zapleta in razpleta dogajanje. Nada Gabrijelčičeva, ki je doslej nismo gledali v podobni vlogi, je zgradila svoja min'stri. co na zrelo pretehtanih karakternih osnovah. Pokazala je v izbiri karakterističnih detajlov veliko iznajdljivost in je na podlagi vel ke igralske in člo- veške izkušnje ter svojega daru za opaz vanje izdelala karakte. ren lik poln življenjske dinamike, ki je s svojo neposi ednos jo in s svojo ž.vo karak.erno ko-miko od p, v-ga početka csvo-j.l obč nstvo. Toda teža njene ministrice je bia bolj v psiho-loiki karakterizaciji kot v eksplozivni komiki. Okrog ministrice smo gledali vrsto večinoma dobro pogode-n'h karakterjev, in tipov. Modestu Sanotnu umbient okrog ministrice ni neznan. Nje. gov ujec Vasa je bil zrelo izdelan karakterno komičen lik z mnogimi posrečenimi detajli. Med najbolj živimi, najbolj pristnimi stvaritvami okrog mi-ništrce je bil min strov «sin-ček» Raka, ki ga je z naravnost presenetljivo igraltko ver-vo podata Liza Barbičeva. Tako sproščene, tako naopere' no komične in tako igralsko dodelane te igralke še nismo videli. Njen doprinos k skupnemu uspehu igre je bil med najpomembnejšimi. Vloga, ministričinega zeta Cede vsebuje v sebi nevarne kali za osladno ljubimčevsko interpretacijo. Jožtoo Lukeš je podal Cedo z možate strani in je s svojo sproščeno kiro, ki ji je vlU primeren temperament, dal življenjsko prepričljivo figuro. Prizor iz Nušiceve uGospe ministrice« Dobro zastavljena, vendar malce premedla se mi je zdela Zlata RodOškova v vlogi Dare. Sobarici Anki je dala Angelca Sancinova, dokaj živahne komičnosti, čeprav bi ji želel nekol-ko os.rejše karakterna ozna.be. Malce aparten Uk opor.uni-stičnega uradnika in vase zagledanega gizdaina je z ostro karakterizacijo in s svojo priznano igralsko spretnos jo podal Rado Nakrst kot dr, Nin-kovič. Risto Todoroviča, usnjarja in častnega konzula Nikarague. je v posrečeni marki in v zelo do-Uri karakteri:aciji podal Ernest Zega. Njsgov karakterno komičen lik je bil živa in uspela celota. S pravo nonšalantnoštjo pustolovca je igral Silvij Kobal nekoliko obskurnega in nedoločljivega lažnega sorodnika Pero Kaliniča, N j gova maska je bila malce pretirano burleskna. Pisarja Pero je /cemedijsko efektno in dobro karakter z ra-no podal Jos p Fišer. helja Reharjeva je učiteljico ang eš-ine dobro karakterno nakazala in ji dala pravilno komično interpretacijo. Opaziti sta bili rahla nesigurrnst v nastopu in premalo precizna izdelanost lika. Med t pi, ki tvorijo sorodstvo ministrice, je bilo nekaj izvrst. no pogoj.nih. Tako zlasti An-gila Rakar j eva kot teta Daca, Ema Starčeva kot Soja, pa tudi Ljudevit Cnobori kot Jova Pop-Arsin, Stane Raztre en kot stric Panta s sinom M le*om k ga je posrečeno pč ol mladi Aleksander Ju k’č. Prav dob ?r tip je p~dala Valerija SUova kot teta Savka. Po. srečen v zunanjem nast pu je bil Sava Mi'ič Antona Požarja in tudi Franc Pertot se je uveljavil z likom strica Jak ba. Malo, nemo ep zo '0 D'•c ine hčerke Kris’ine je T~a S n če-va izpolnila z ž:vo. paz o ig o Porrečeva figura v sv~j; toii dost^janstven-sti je bil Sr čko Koš:r kot minister Sima Popovi. Manjše epzode so d'bro odigrali še Julij Gvš‘iv, L' Stqrc, Marij Maršič in Darko D^neu. Nuš čeva tiG^spa mi^i^trient) je vžgala občinstvo, ki je do zadniega po-to-a v/m o’T'la dvorano. To'iko plo-ka. ja kli, canja igra’cev pr "d zastor zlepa nismo sl čali. l/sr^h, k krš-nega je drvela uGospa, mini. strica)), kaže, da si občinstvo ž»v dobrih V'se’^iger. Sni je dober humor knko-r sol. ki daje jedi šele prani okv.t VLADIMIR BARTOL t 1[• » i p Vremenska napoved za danes 1/ l/ L> h A L predvideva že vedno pretežno J |\LiV|L oblačnost. Napovedujejo tudi padavine. Temperatura se v glavnem ne bo spreminjala, možna pa je tudi ohladitev. — Dames smo imeli v Trstu najnižjo temperaturo 6.8 stopinje; in najvišjo 8.7 stopinje. STRAN 4 ŠPORTNA POROČILA .•II ■IBHF > m ,'Hilli1 iHiiiiii j I ' • flfll! IH im II sis® šasl gji=ia iisiij šilili! imrimrn—rniimimimTiii miiiiii i........ iiiiilt ; jijjjjj«*Kauxa:« sjjjJjjj Mil lili II. DECEMBRA 1951 f I-. fjjjjj | ,11 g I | i .ii' jiiiiii.. ri.i.il liiiiiii .'"i" : i ■ i 4iiBiiWuig«BHB^nna»»n=ra«i^li;;;;;:;;;;iiiin^m=-'tHii;:'imiit'HUB;:i^iiiii«Ki=;iiBuuaiita:iiiim:iiaWi;i;wmti;;Ui;ainii:iiiilian;uuHgniai=uiiiit=;-m=iiitt;'iiiiiiiiiiiini;ii:m>ini;-:iMlli!;:inilLiiJUfla RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 13.45: Smetana: «Vltava» in suite «Ma vlast»; 20.00: A. Boito: »Mefisto-fele«, opera v 4 de.ianjih s prologom ir.' epilogom. — Trst II.: 22.22: Slavni pevci; 23.00: Znane violin, ske skladbe. — Trst I.: 21.30: R. Strauss: Don Juan. in Till Eulenspiegel. — Slovenija: 16.00: Marjan Lipovšek: Simfonija za veliki orkester. TRIESTINA-LEONANO 1:1 (1:1) Gostje boljši od Triestine H tabo igro se domači ne bodo rešiti • Dober napad Legnana s Trei/isanom v odlični formi • Sodnih je krojil rezultat po meri Številno občinstvo je z zanimanjem sledilo prvim potezam nedeljske tekme med Triestino in Legnanom. da bi ugotovilo, kaj so igralci pridobili od novega trenerja. Igra je spočetka bila na vi Sini pričakovanj. Gledalci so zaprli eno oko pred na. pakarm in videli samo lepo. Navdušenje se je po četri minuti, ko je Triestina prišla v vodstvo, še povečalo in bilo je vi' deti, da bomo priča prve velike zmage, ki povede tržaško moštvo iz zahrbtnega močvirja nižin lestvice. O tem, kako je bilo kasneje, bomo govorili niže. Da se razumemo: igra tudi spočetka ni bila na tehnični višini, barvo ji je dajala le srčnost in požrtvovalnost obeh strani. Tržaški četverokotnik je zaigral dosti dobro, vendar sta Zgraduo kazili obe krili, poševno Boscolo, ki si ga našel povsod, samo na svojem mestu ne. Zogo so zato poganjali pred nasprotnikov gol le po sredini, igri niso dali razmaha, poteze so lahko uspele le po sreči, nikakor ne po preudarku. Igralci Legnana, v temnovijo-ličastih dresih, so bili nogometno zrelejši. Napad je bil boljši del moštva. Zadržali so začetni napad domačih in jih niti gol ni prestrašil; njihovo kolesje je počasi steklo. Trevisan (sladki spornim za navijača, Triestine!) ■je mazat tam. kjer je škripalo. Razdeljeval je zogo in v potrebnem trenutku spravil v tek z dolgimi predložki prodornega bi solidnega srednjega napadalca Ejdefjalla, premičnega Pal-merja. bivšega igralca švedske drždvne reprezentance, ali hitrega Filippimja. Razen začetne premoči Triestine, ki jo je spravila v ravnovesje četrturna premoč Legnana, je igra ves prvi polčas bila izenačena. Mnoge nadete situacije pred obema goloma in nekaj resnih šans za ge te, ki jim je odrezal peroti odlični Nuciari, so zadovoljili prisotne, zadnje čase malo razvajene. Drugi polčas smo zopet zavozili v sivino, kakršno letos kar naprej trp.mo iz tekme v tekmo. Trevisan se je povlekel v obrambo in ojačil včasih nesi. gurno obrambo Legnana, kjer je uspešno branil mrežo Angelini. Tržaške skupne akcije so se zaustavile ob obrambi, preko so prišli le posamezniki. Nereda je bilo včasih še preveč; zabeležili smo nekaj gneč. kakršnih ne vidlimo pogosto na tekmah. Zogo se je tedaj obdelovalo z vsemi štirimi in prav tako nasprotnika, a sodnik Cartei iz Florence je navadno službeno ignoriral podobne zapetljaje, pustil igri, da je tekla dalje in ni odgovarjal na proteste igralcev. Med drugim ni dosodil najhujše kazni za namerno «rofco» terimi je navdušila uprava, ob začetku sezone. Danes smo se vrnili na staro, a iz prekaljene enajstorice, ki je proti koncu hujše kazni za namerno «roko» prejšnjega prvenstva že šepala branilca Legnana; bil je škrat- letos izžmeš le zelo malo, vseka zadovoljen z neodločenim j kakor premalo za obstanek v rezultatom. V ta namen je po-; najvišji kategoriji. Znalo bi se svečena tudi enajstmetrovka, tako zgoditi, da ob letu zopet Legnanovega izenačenja. Naj-: pišemo o tekmi Triestina-Le-brž je na svojem listku Toto- gnano, seveda drugoligaški. Te-calcia pritisnil velik X. • mu bi odgovarjal tudi obroč Ko smo zapuščali stadion so \ občinstva. Eno vleče drugo In bila lica zopet temna. Ponovno : se pogreza v vedno hitreje. Ce je bila izgubljena točka proti j so enkrat iz političnih razlogov nasprotniku, žci je na lestvici1 potegnili Tržačane iz lige B in sicer za Triestino in celo na jim poleg tega za pogum napuli Dinamo-Crvena zvezda 1:0 (1:0) PO ŽENSKEM TELOVADNEM DVOBOJE TRST - ŽELEZNIČAR (BEOGRAD) Vojvodina je eliminirala Hajduka . Prva finalna tekma v nedeljo v Zagrebu zadnjem mestu, a ji je po igri nadmočen. Nedeljska postava, domačih je bila ona standardna iz lanskega leta, z izjemo branilca z milijoni žepe, se to drugič ne bo zgodilo. Trpeli bodo politikanti, ki jim je baje vsaka tekma eveter italijanstvas, športnikom pa bodo manjkale kvalitet- Bellonija, ki je sicer zelo dober, ne tekme. Iz tega edinega razlo-ne od tehta pa državnega repre- ga bi želeli, da igralci Triesti-zentanta Grossa, ki se je še la-1 ne v zadnjem trenutku zaobrni oblačil v rdeče-belo. ne jo voz. Približuje se dvanaj- To je tore) končni rezultat sta, senzacionalnih nakupov, s ska-' m. v. Izola io Piran nadaljujeta po zmagoviti poti Buje še vedno niso osvojile točke - Partizan preseneča i dobro igro Ce je še kdo dvomil v nadmoč vodečih moštev, se je po nedeljskih rezultatih v to prepričal. Najmapetejša in tehnično najvažnejša tekma je bila v Kopru, kjer sta igrala tradicionalna nasprotnika Aurora in Piran. Čeprav se je koprsko moštvo v zadnjih kolih znatno poboljšalo in doseglo lepe uspehe, je v nedeljo pred domačo publiko klonilo pred Piranom. O tekmi sami je pa potrebno spregovoriti še nekaj: Večkrat smo že naleteli na primere nešportnega obnašanja. To se je v še posebni meri dogodilo na koprskem stadionu. Graje so vredni posebno Della Valle, Perini in Dobrigna, ki zaradi svojih nespornih izpadov proti sodniku in publiki zaslužijo najstrožjo kazen. Izola je tudi iz Strunjana izšla kot zmagovalka, pa čeprav z enim samim golom prednosti. V nedeljo bomo videli kdo je boljši v najvažnejši tekmi prvenstva: Piran - Izola. Tudi Partizan je v nedeljo zopet prišel do zmage na račun Rdeče zvezde, ki ni izkoristila terenske premoči in več ugodnih prilik S to zmago se je Partizan ponovno povzpel na tretje mesto. Presenečenja so prišla iz Bujščine. Brtonigla je v Novem gradu dosegla prvo zmago v letošnjem prvenstvu, Rabar - šahovski prvak Jugoslavije Gligorič je šele sedmi, Puc med zadnjimi * Dober plasman Fudererja, Germeka, Andriča in Udovčiča Končan Je jugoslovanski ša- r tako uspeh premimih pa tudi hovskj šampiionat. Men prvaki se je pojavilo novo ime — Bra-siav Rabar. Njegova zmaga je popolnoma zaslužena, saj letos favoriti kar niso bili razpolo ženi za igro. Gligorič je šele sectmj, doetm si deli Puc šele 15-18. mesto. Na površje so splavali mnogi novi igralci, od katerih lahko omenimo Andriča. Germeka, in Udovčiča. ki so »e doslej mudili nekje v sredini; Fuderer pa je pc trdil svoj velik talent', plaanan Ma. tanoviča ni zadovoljiv. Zaradi cdpovedj nekaterih znanih i-pralcev, je bila letošnja sestava prvenstva nekoliko spremenjena v korist borbenosti, na J k o. do prefinjenosti. Igralci sc se borili za vsako točko. Trpel je tistih, ki so preveč tvegali. Rezultati zadnjega, 19. kola: Ivkov - Matanovič remi, Jano-ševič . Bertok 0-1, Germek-Udcvčič remi, Rabar . Kindij remi, Andric - Trifunovič remi, Milič - Tet remi. Puc - Fu. cterer 0-1, Karaklajič - Bajec remi, Longer - Nikolac 1-0, Glr-gorič - Nedeljkovič remi. Zaključna lestvica (zgleda takole: 1. Rabar 13 točk. 2-3. FU-derer in Trifunovič 12. 4-6. Andrič, Germe k in Udovčič 11, 7. Gligorič 10,5, 8-9, Karakljajič in Janoševič 10, 10-12. Ivkov, Tej in Nedeljkovič 9,5, 13-14. Matanovič in Bertok 9, 15. Nikolac 8 5, 16-18. Puc Mitič in Bajec 8, 19. Longef- 6, 20. Kln. I v 33. in Pichel v 42, dij 4,5. I drugega polčasa. Umag pa je premagal Soline z visokim rezultatom 8-1. Oba rezultata sta postavila na glavo prognoze prejšnjih dr.i. Nadaljuje se trnjeva pot Buj, ki je tudi v nedeljo kapitulirala na lastnem igrišču proti enajstorici koprske Meduze, Rezultati: v Novem gradu: Brtonigla - Novi grad 2:1; v U. magu: Umag . Soline 8:1; v Bujah: Meduza - Buje 5:1; v Strunjanu: Izola - Strunjan 1:0; v Ankaranu: Partizan - Rdeča zvezda 2:1; v Kbpru: Piran -Aurora 2:0. Lestvica: Izola 12 točk; Piran 10; Umag in Partizan 7; Aurora Tl, Meduza, Strunjan in Soline 5; Brtonigla 4; Novi grad 3; Rdeča zvezda 2; Buje 0. PNS V polfinalni tekmi za jugoslovanski nogometni pokaj je Dinamo "zasluženo premagal C r veno zvezdo z 1:0 (1:0) in se s temi vsaj delno maščeval za poraz v državnem prvenstvu. Rekli smo, da s* je maščeval samo delno in to iz enega razloga; Beograjčani so bili slabši nasprotnik in zaradi tega zmag® ne nudi onega moralne, ga zadovoljstva. V sredini igrišča sta igrali obe moštvi zelo lepo, v bližini kazenskega prostora pa so napadalci grešili prav po začetniško, čeprav o-brambj nista bili najboljši. Zlasti ni zadovoljil Drago Horvat. Igra je bila zelo ostra, a je sodnik Lemešič krotil vsakršno surovost. Odpovedala sta pri Crveni zvezdi Mitič in Ognja-nov. V drugem polčasu 1„ Zve. zda napadala, da bi izenačila. Gol je dal v 42. minuti prvega polčasa Woelf iz kazenskega strela. Woelf je nastopil po daljšem premoru in ni prišel do izraza. V dlrugi polfinalni teknil je Vojvodina nepričakovano porazila Hajduka z 2:0 (1:0). Igra je bila mlačna, napadalci so netočno streljali jn oba vratarja sta vila večji del igre brez dela. V vsem prvem polčaisu j P Hajduk bil v obramb;, a tu-di drugi del nj prinesel bistvene spremembe. Ko so Splitčani rrrf že dva gola deficita sr zaigrali bolje, a niso dosegli niti častnega gola. V prisotnosti članov nogometne zveze Jugoslavije je bilo izvršeno žrebanje, ki je odlo čilo da bo prva finalna tekma za pokal med Dinamom in Vojvodino prihodhjo nedeljo v Zagrebu. Povratno srečanje bo čez 14 dni v Beogradu. gestejn. Panajotovič, Radovanovič in Sedmak. Najboljša članica. Je Crnadak pred Ba Skorje vo ter Krstono-šičevo. Četrta je Slovenka Čopova. Prvi med junierji je Ja-gec. sledijo Bakov ter Nešič. Med mladinskimi vodj Winter-halterjeva, pred Milojkovičevo in Damjanovo. * * # Arsenai, - Manchester United 1-3. Aston Vil la - Newcastle 2-1, Blackipool - Tottenham 1-0, Chelsea - Chariton 1-0, Derby . Bolton 5-2, Huddersfield - Ful-ham 1-0, Liverpool - Preston 2-1, Manchester City - Stoke 6-1. Portsmouth . Burnley 2-2. Sunderland - VVest Brcmvvich 3-3. Volverhanvpton - Middles-'fcrough 4-0. BUENOS AIRES. 8. — Italijanski in švicarski kolesarski šampioni, ki sodelujejo na argentinski turneji, bodo nastopili 18., 22., 26., 29. decembra ter 2. in 5 januarja na velodromu ((Prezidčnt Peron«. Tržačanke presenetile Beograjčani si želijo mnogo takih gostovanj - Občinstvo protestiralo proti sodnikom, ki so prenizko ocenili Tržačanko (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — Z včerajšnjo športno akademijo v neki manjši dvorani Beograda, se je zaključilo dvodnevno gostovanja tržaških telovadk; gostovanje, kakršnih si bodo ljubitelji športa vedno želeli. Tržaške tekmovalke so v dveh svojih tekmovanjih, najprej proti e-kipi beograjskega Železničarja in nato na skupnem nastopu na akademiji, napravile kot ekipa izreden športni vtis. zaradi česar so bile tekmovalke nagrajene z navdušenim piosKanjem. Tekmo je gledalo maloštevilno občinstvo., običajno na tekmo-' vanjih t« vrste. To občinstvo Pa ima to odliko, da pravilno ocenjuje izvedbo, da pozna vse rezultiate letošnjih telovadnih tekmovanj in da lahko istočasno daje prognoze kakor tudi možnosti iznenadenj. In ravno to poslednje se je pripetilo na nastopu tržaških tekmovalk. IVA miŠKlIH PBVKKSTVU VKTOKIK Branovič najboljši jug. teniški igralec BEOGRAD, 10. * Na sestanku teniške zveze Jugoslavije so medi drugim določili ran g-I isto najboljših teniških igralcev države. Na prvem mestu je' Milan Branovič. sledijo mu: 2-3. Mitij in Palada, 4. Petrovič, 5. La-s zlo, 6. Milojkovič, 7. Sarič. 8. Nikolac, 9. Plečevič, 10-13. Le- NA NOGOMETNEM PRVENSTVU ZDTV Inler in i r*’ 1* jiuliar la sigurno vodila Študenti osvojili prvo točko • Dober odpor Sv. Ane GIULIANA - ZARJA 3:2 (2:1). Prisostvovali smo danes na openskem igrišču lepi tekmi, kakršne bi si še že'eli na turnirju ZDTV, Posebno je bil dober prvi polčas, ko tehnika še ni bila zamenjana z včasih prehudim navdušenjem. Zmaga Giuliane je zaslužena. AURORA . ŠTUDENTI 2:2. Študenti so imeli veliko srečo, da so dosegli neodločen rezultat. Samo dvakrat je prodrl njihov srednji napadalec Sfiligoj pTed nasprotnikov gol. dvakrat je bil uspešen. Aurora svoje nadmoči v akcijah in številu igralcev ni znala izrabiti. Zdi se nam vredno graje, da so študenti v svoji drugi službeni tekmi prišli na igrišče s samimi osmimi igralci. INTER . SKEDENJ 2:0 (for-fait). Igralci Skednja se niso pojavili na igrišču, zato je sod. nik po predpisanih minutah ocivižgal zmago Interja. POLET - OLIMPIJA 3:1 (0:1), Za zmago Poleta jma največ zaslug slab napad Olimpije, ki je bil v nedeljo popolnoma nesposoben, da bi zabil gol. Polet je zmagal, vendar ni zadovoljil. Gole so dali: Pieri-nl (O.) v 28, minuti prvega polčasa; Brazzanj (P.) v 12. minuti po enajstmetrovki Lecas (P) minuti ILIRIJA . SV. ANA 5:3 (2:1). Sv. Ana se je dobro branila zlasti ako pomislimo, da je novinec na tekmovanju ZDTV. Igra je bila precej izenačena, a se je pri zmagovalcih videla večja rutina in izkušenost. Zmagovalci so igrali v postavi: Ban, Stoka I„ Stoka II., Trampuž, Husu, Bukavec, Starc, Puntar, Regent, Daneu, Meden. LESTVICA: Inter, Gluliana 6 točke; Zarja. Aurora 3; Polet. Ilirija 2; Skedenj, Študenti in Olimpija 1; Sv. Ana 0. KOŠARKARSKI TURNIR ZA POKAL »NAPREDKA)) Zanimiva borba za prvenstvo SV. IVAN — AURORA B 42:23 (19:13). Igra je pokazala, da je petorica Sv. Ivana zasluženo zmagal« na eliminapij-skem turnirju v Trstu. Najboljši na Igrišču je bil Gregoreli. Igra je bila na zadovoljivi višini. K. K. TRST — AURORA A 28:33. V izenačeni tekmi je K. K. Trst, danes brez Nicola duše mioštva, zmagal šele v zadnjih minutah. Koprčani so mnogo zgrešili v streljanju. Najboljši na igrišču je bil A. Bosco ter Peselli. Tekma je bila tipično prvenstvena. Sedgman zmagovalec Savittov poraz je dal Amerikancem povod, da so zamenjali Davis Cup moštvo proti švedski - Začetek v četrtek KOOYONG. 10. — Najboljši avstralski teniški igralec Frank Sedgmam je zmagal na teniškem turnirju za "prvenstvo države Victorie. Premagal je Dicka Savvitta z 8:6, 6:0, 6:4 v Igri, ki so jo mnogi imeli za nekako neslužbeno prvenstvo sveta. Avstralec je porabil za zmago samo 59 minut. To Je bila prva tekma med obema nasprotnikoma, ki sta trenutno najmočnejša amaterska igralca sveta. Med 3.000 gledalci je bil tudi ministrski predsednik Avstralije Menzies. Zaradi dežja so preložili igro za pol ure. Sawitt je začel zelo dobro in so avstralski navijači že bili v strahu za svojega miljenca; Sa-witt je še povečal naskok in vodil že s 4:1. Sedgman je potem vztrajno nadoknadil točko za točko in nato preigral Ameri-kar-ca vsako krat, ko je ta prišel na mrežo. Frank je tako izenačil v desetem gemu. Mokra trava je motila oba nasprotnika, ki sta si kmalu premenjala obutev. Sedgman si je nataknil čevlje z žeblji, Sawitt si je nadel galoše. Ozračje je bilo napeto, vendar Frank r.i bil toliko razburjen kolikor njegovi navijači. Se enkrat je razkazal vso svojo odlično igro na mreži, s katero si je zaslužil naslov najboljšega napadalca sveta; v 14 gemnu je osvojil prvi niz. Ob začetku drugega seta je pričelo deževati. Savvitt je izgubil svoj servis ir.- čeprav si je prislužil aplavz gledalcev za nekatere uspele udarce, ni uspel niti v enem gemu. V tretjem setu je Sawitt bil demoraliziran in je napadal brezglavo. To ni zmedlo Sedgmana, ki je s prefinjeno igro z cenovne linije odgovarjal z lahkoto na vse žoge. V zadnjih gemih je Sawitt poskušal s svojimi znanimi topovskimi servisi, ki so jih prej gledalci zaman čakali. Bilo je prepozno. V finalni igri juniorskega prvenstva je 17-letni Rosewall premagal rojaka Hoada s 7:5, 3:6, 7:5. Predhodno je v polfinalu Rosevvall premagal 18-let-nega ameriškega zastopnika v tekmovanju za Davisov pokal Hama Richardsona. Sporočili so pare za medeon-ski finale Davisovega pokala, med Ameriko in Švedsko: V četrtek 13. t. m. bo Tony Tra-bert igral proti Davidsonu, Schroeder pa proti Lennartu Bergelir.u. V petek ao na sporedu pari. Nastopili bodo isti igralci kot v Igrah posameznikov. V soboto še zadnja dva singla. Določitev Schroederja in Tra-berta je zelo začudila teniške kroge Melbourna, ker se je mislilo, da bosta ta dva igralca nastopila samo v dvojicah. S slnglu bi morala igrati Dick Sa-vvitt ter Vic Seixas. Kaže, da je slaba iera Savitta proti Sedg-manu ter Seixasov poraz proti Franku v polfinalu, prisilila zveznega kapitana, da je spremenil postavo. Poleg tega strokovnjaki pripominjajo, da pomeni imenovanje drugih igralcev le faza v oni živčni vojni, kateri niso tuji slabi nastopi švedskih igralcev na avstralski turneji. Vendar v glavnem mislijo, da je naloga Švedske proti Trabertu in Schroederju nekoliko omiljena. Čeprav smo predvidevali tekmovanje. nismo bi-i prepričani, da bo to borba- enakovrednih nasprotnikov in da se bodo Beograjčanke v povratnem dvoboju (prvo je namreč bilo tetošnjega februarja v Piranu) dosegle tako tesno zmago. Končni rezultat dvoboja je namreč 147 : 136 v korist beograjskih telovadk. Tekmovali so y prosti vaji, na gredi, dvovišinski bradlji in v preskoku. Najboljšo oceno v svoji vrsti je doseg.a v prosti vaji Lili Mrškulin z 9 točkami. Delila »i j« četrto mesto z Jugoslovansko Liljano Kostič, Lili Mišku lin }(, v te; kakor v vseh drugih disciplinah napravila to, kar so vri od nje pričakovali. Komentatorji beograjskih športnih rubrik so še pred tekmovanjem napovedali uspehe te mlad!? Tržačanke, ki telovadi komaj leto dni. Drugo najboljšo oceno za- Trst je z 8,70 dobila Jadranka Jankovič. Ostale Tržačanke pa so se zvrstile takole, , Bruna Lapajne 8,50. Milena Lavrečič 8,10 in Devana Lavrečič 6,50. V končnem plašni anu te discipline je dcsegla prvo mesto sedemnajsti etua Beograjčanka Vera Marič z 9,55 točk, poznej. ši zmagovalec dvoboja. Nadarjena. juniorkia je z izredno skladnimi in gotovimi gibi pokazala popolno uvežbanost, ki j i bo z nadaljn jo vežbo prav gotOVo preskrbela mesto v dr žavni reprezentanci, v kateri ic. sedhi nastopa. Drugo mesto je v presti vaji esvojila Nada Spasič z 9.45 toč. ke in to mes-to obdržala tudi v končnem plesmanu. Tretje mesto je dosegla, Beograjčanka Greta Klinar z 9,20 točke. Največja razlika je v korist gostov, v primeri s piranskimi rezultati, bila dosežena n,a gredi, Lili Miškulin Je z 9.50 točke bila druga za prvalkinjfc Vero Marič (9.65). Tretja Nada Spasič 9,30 tečke. V tržaški vrsti je Jadranka Jankovič dosegla 8,95. Bruna Lapajne 8.50. Milena Lavrenčič 8,10 in Devana Lavrenčič 6,65. Z vajo na dVovišinski bradlji je triumfirala Beograjčanka Ljubica Novičič z oceno 9-60. Kljub temu je v končni oceni dosegla šele šesto mesto za Lilj Miškulin in Jadranko Jankovič. Me^i Tržačankami je briljirala Jankovičeva z 9 osvojenimi točkami Vendar občinstvo z oceno ni bilo zadovolj-no. Ves Čas je pazljivo in mimo sledilo tekmovanju, tukaj pa je pričelo glasno izražati svoje nezadovoljstvo in zahtevati cd štiričlanskp. sodniške komisije, naj ji prizna višjo cceno. Voditelj tekmovanja je po zvočniku opozoril občinstvo, c!a ceeniu-:e'o vaje mednarodni sodniki, katerih kakovost je bila že večkrat potrjena. Naglasil jP tudi. da ima v njih popolno zaupanje. Neki beograjski kolega, ki je bil poleg mene, j- dejal, da bo v svojem poročilu omenil nepravičnost'. Nisem še prečital njegovega pore čila in zato ne vztn, če je bdlo tako. V vsakem primem pa je Jankoviče va pokazala pravo eksibicijo in neverjetno sproščenost gibov. Ce vzamemo v poštev dejstvo, da celo leto ni vadila, potem lahko razumemo, zakaj njen vaditelj in cela vrsta drugih polagajo vanjo toliko nad. V zadlnjem tekmovanju je dosegla pri preskoku 8,60 točke, kar je najboljši rezultat v njen; vrsti in tretji •- tej vaji. Zmagala je Beograjčanka Maričeva z največjo oceno 9.89 točke. Devana Lavrenčič je na dve-višinski bradlji dcsegla svoj najboljši rezultat 8,20 točke. Po kratkem in uspešnem gostovanju so si ljubitelji športa v Beogradu lahko zaželeli samo ponovitev in želeli mladim gostom, da dosežejo nove u-spehe, čeprav jim oblasti za to n® nudijo nobene pomoči, kot so to povedali v pozdravnem govoru pred pričetkom tekmovanja. Gostovanje nj tukajšnjemu športnemu občinstvu odkrilo samo športni duh tržaške mladine, ampak tudi dejstvo, da je praktično nemogoče, da goji telesno vzgojo, ker ti oblasti krat'ijo možnosti vežbanja v dvoranah. Težko je, zlasti pr,, požaru, ki je pred kratkim uničil edini telovadni proštor na stadionu «Prvi maj«. RADE RADOVIČ ZADNJA POROČILA V Teheranu in severnih pohrajinah se botin vnlitve pričele la leden Opozicija pravi, da jo «Mosadekov teroristični režim odstranil sleherno sled varnosti* - Pisanje »Financial Timesa® o posredovanju Mednarodne banke TEHERAN. 10. — Teheranski senat je imej za zaprtimi vrati izredno sejo, na kateri je predsednik Mosadek izrazil svoje obžalovanje zaradi četrtkovih neredov in dodal, da bodo krivci r.ajstrože kaznovani. Izvolili so tričlansko komisijo, ki bo sestavni člen komisije za petrolej in bo nadomeščala člane, ki so dali ostavko, ker se niso strinjali s prodajanjem petroleja državam sovjetskega bloka. Vladni glasnik je na jutranji konferenci dejal, da bo predsednik Mosadek v parlamentu razložil vladno stališče, da je treba pozivati stare odjemalce družbe AIOC, naj v desetih dneh prijavijo na podlagi člena 7 zakona od 30. aprila 1951, če bodo še nadalje kupovali njene proizvode, sicer jih bodo pričeli prodajati drugim. Zanikal pa je vesti, ki so se razširile v ameriških krogih, češ da Perzija in Sovjetska zveza sklepata sporazum o prodaji petroleja. Mosadek bo odpotoval v Haag r.a mednarodno sodišče, kjer bo zagovarjal stališče, da m pristojno soditi o anglodranskem sporu. Glede finančne podpore Med. narodne banke iranski petrolejski družbi piše »Financial Times«, da M pretirana misel, da bo prišlo po naporih Mednarod. ne banke do začasne rešitve v angleško - perzijskem sporu. Kljub temu meni. da se vsaj še šest mesecev stanje ne bo iz-premenilo. »Preuranjene bi bile govorice o r.ačrtu Mednarodne banke, kajti njen podpredsednik Je po Mosadekovih vvashington-ekiih razgovorih to vprašanje v Londonu samo sondiral. Treba je počakati, da bodo navedli nove podrobnosti o posojilu, ki bi ga banka dala Perziji, da bo mogoče soditi, ali bo načrt v dovoljni meri upošteval britanske interese«. Nekateri člani parlamentarne opozicije so se utaborili v poslopju parlamenta, da protestirajo proti vladi predsednika Mosadeka ravno na predvečer državnih volitev. Trinajst opozicijskih članov in sedem založnikov časopisov, ki Se vedno vedrijo pod parla-mentovo streho, so podpisali re- solucijo, v kateri poudarjajo, da je «Mosadekov teroristični režim odstranil vsako sled varnosti«. Podpredsednik Fatemi je izjavil, da bodo v Teheranu in severnih pokrajinah volitve ta teden, medtem ko bodo po dru-kih krajih kasneje. Imenovali bodo 116 novih guvernerjev in šerifov, ki bodo pripravili vse potrebne za izvedbo volitev. Izrael zahteva izselitev Židov iz SZ TEL AVIV. 10. - Iz tukajšnjih navadno dobro obveščenih krogov javljajo, da bo Izrael odgovoril negativno na sovjetsko noto od 21. novembra, Izraelski poslanik v Moskvi Shmul El lašiv je zahteval z tiromikom razgovor, in mu bo izročil dve noti. V prvi bo izraelska vlada potolažila strah sovjetske vlade in poudarila neodvisnost svoje politične linije; v drugi pa bo uradno zahtevala da dovolijo izseljevanje 2idov z domovinsko pravico v SZ v Izrael. KINO V T K S T L Rossetti. 16.0C: «Dogodiščine Marka Pola«. Gary Cooper. Excelsior. 15.15, 17.15, 19.30,1IWj>-«Pandora», A. Gardner, M#0" J. Mason. M Nazionale. 16.00: «Messalina», » rija FeHx. ,tnl Fenice. 16.30: «Napad na P°? vlak«, Mc Nally in A. sK Filodrammatico. 15.00: Lu, uslugo, gospa«, B. Hope, u. Arcobaleno 16.00: «B0bne6i' som«. J. Wayne in P. Neal. Astar Rojan. 16.30: »Divja deiew R. Taylor. E Alabarda. 15.30: «Male zene«, 7aylor, M. 0’Brien, J. Armcnia. 15.30: »Strah na odru . J. Wyman M. Dietrich. Ariston. 16.00: «Potepuhna, nju«, Mc Crea in W. Aurora. 15.00: «Zivele proS[e ce«, Croccolo in N. Taranto Garibaldi. 15.00: »Sijajni Ideale. 16.00: »Jezdeci s severo zapada«, J. Wayne. ve, Imuero. 16.00: «Poljubi mis in ,c|< del boš«, P. Foster in w Italia. 15.00: «Moje žiVlNnJe tvojega sina«, L. Scott. ^ Kino ob morju. 15.30: <,p,rVo. vzšlo sonce«, M. Serata, My, Moderno. 16.00: «Manon», A Savona. 16.00: «Roman . Gordon«, B. Stanwyck. . Vialc. 16.00: «Kozaškl napa ' Vittorio Veneto. 16.00: nikar se ne poročili). J- i, I, J. Iturbi. J. Donald, Azzurro. 16.00: «Dunajska ta«, N. Forst in Dora Con)«' Belvedere. 16.00: «Talec» E. fiynn DC1VCUCIC. JO.ua. ((JdiCV/r — Marconi. 15.30: »Sestre — b°r P. Goddard in V. Lake Mamimo. 16.00: »Smrt«** džungla«, J. VVelssmuller. Novo Cine. 16.00: »Na srehri1 ki«, E. Flynn. pi. Odeon. 16.00: «Dogodivščine * tana Bloda«, L. Hayvvafa- . Radio. 16.00: «Lassiiev Vittcria. 16.00: «Mlada Russell. L. THayward. RADIO JUUOSbOVAŠ«,^ c: O N IS 1 K S 'j A TOREK, 11. decembra !*•> Poročila ob 7.00, 13.30, 1 ' j 23.05. 7.15 Jucranja glasb*- ‘L, Smetana: «VItava» in su , nrKC-vlast«. 14.00 igra komorni ® j ster R. J. Trsta. 14.30 Od vc» & do danes. 14.35 Slovenske n» p, ne poje kvintet «Niko sl ig,l5 18.00 Skladbe za harmoniko. „(t. Kulturni pregled. 18.30 DV£ Jgr3 thovnovi uverturi. 19.00 ut-kmečki trio. 20.00 A. Bo-to: s fistofeles« opera v 4 čel*"1?ilr prologom in epilogom. 22.°" -j0k-ka in plesna glasba. 22.45 flae. turni. 23.10 Glasba za lahK -i nsr ii. 7.30 Jutranja glasba, bavna glasba. 12.00 Nov> jj.oO 12.10, Za vsakega nekaj. Fiasba po željah. 17.30 ‘.g,(5 glasba. 18.00 Glas Amerike- ^45 Bizet: Simfonija v C. -ijS- Veseli ritmi. 19.15 Komorna A|Je, ba. 20.00 Nepozabne m*L|n.v-20.45 15 minut s Phylom »P jem. 21,30 Beethoven: slTi pev-št. 1. v C-duru. 22.22 Sl»vi“ zn»' ci. 22.40 Večerni ples. & geter' ne violinske skladbe. 23.« 1 ne melodije. TltUT I• 7.45 Jutranja glasba, orkester pod vodstvom' ja. 12.20 Znani motivi. n: glasovi. 14.00 Tretja v or-14.10 George Barnes in nJ” kester. 14.50 Likovna “7 ork£ 17.30 Program BBC. 19.1» yod-ster modernih ritmov r, moštvom Francesca FerraSI i0 lij?« Kratke športne ‘0 str®9- • v^i. ta orkestra pod vodstvom ji.3 Cergolia in Franca R. Strauss: Don Ju*n’,rt khf, Eulenspiegel 22 30 Duet jcari ra 22.40 klavirski koncer Vidusseja. 23.20 Plesna s NIiOVKH I J a 12- ,4» 12.00 Valčki Cajkovsk«*^!-Zabavna glasba. 13.00 O je do melodije. 15-J0 _ glasba. 15.30 Želeli ste , <,»1*9, šajte. 16.00 MarJan L Simfonija za veliki brke ^ Glasbena medigra. l*-*jie|t vto moniko Igra Vili Lokoše , gJ Narodne pesmi poje vo tet. 18.30 Škerjanc: ^ 19.00 Mozart o svojin }j ,}. 19.40 Zabavna glasba. }o k, Strauss: Maurke Ravel- cTs‘^e je skladbe za klavir in n<:> 22.15 Nočni koncert simfonične glasbe. 23.«» glasba. -g**" iiii" ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIKI')""""""1' »Lepo, tako že. Toda, koltegnem odejo čez glavo in ste spoznali pokojnega in ko vam je to znanje kazalo prinesti tisti sedmi mesec poznanstva, mar tudi tedaj niste premišljevali?« »Nisem«, «Kako da ne?« «Eh, ob takih priložnostih človek navadno ne premi* Huje«. «Vi ste čez leto dni zakon skega življenja ovdoveli Znašli ste se brez zaščite, brez podpore, življenje pa Je tako težavno. Mar ste vsaj tedaj kaj premišljevali?« «Nit! tedaj«. »Kako da ne?« «Eh, bila sem mlada in lepa«, «Saj, saj. Toda, gospa Len. ka, od tlstihmal je minilo že mnogo časa: minila je mladost kakor lepota m vi bi bili zagotovo lahko že mnogokrat premišljevali«. »Lahko. Toda nisem premišljevala. Ne znam. Nisem se vadila pa ne znam«. »Kako da ne znate?« ♦Pač takol Cez dan sem pri delu pa mi še na misel ne pride, da bi premišljevala, marveč to odlagam do večera. Zvečer pa ležem, po- rečem sama pri sebi: E, hajd, zdaj, Lenka, premišljuj o tej in tej skrbi. In lepo pričnem pa že gredo misli vsaksebi, zavijejo s pota in krenejo na devet in devetdeseto plat. Da, tako Je, ne znam in ne znam premišljevati«. Pa ni tako samo z gospo Lenko, tudi neki načelnik ministrstva se mi Je pritoževal, da ne zna pr&nlsljeva. ti, o čemer me je sila lahko prepričal. Vseeno sem ga vljudno vprašal: ♦Kako pa to, za božjo voljo?« ♦Tako, gospod, ne znam. Vzamem s seboj domov spise, kakšno pomembno zadevo, o kateri bi moral dobro premisliti, preden o njej po-ročam ministru, rečem samemu sebi: e, o tem bom pa resno premišljeval, - razgrnem spise po mizi, naslonim glavo nn komolce m pričnem misliti. Toaa vrstni red misli se pri meni razvija na priliko takole: tale terjatev delniške družbe nikakor ni upravni spor, zatorej... Tale mladi inženir je danes šel spet mimo mole htse in mi- na 9knu; sicer pa... Ko bi vsaj vedel, kaj je Antoniju DJordjeviču šinilo v glavo, da je nadzidal na svoji hiši se tretje nadstropje! Kajti, ako človek upošteva... Jutri moram opomniti gospoda Paniča, naj ne vodi več svojega lovskega psa v pisarno, MOJA Li* ANISLAV NUŠIČ sleherno njeno rebro; z gni- J kor to vidiš skozi tole lečo bodo začeliPvslPuradnfkl\ko°- jj^lini"llllllllll"llllll"llll"""ll"IIIIIIMI"lll"lll JCCfM ilillilliililliiiiiiilliiiiliillllllliiliilliliiliililliilliliiliillii ditl svoje domače živali v pi samo, kar v ostalem... Zdaj. I ko všeč... Kako bi bilo, če bi le bi mi teknila ptška v pa prlki s cmočki. Moram Jutri zjutraj re'l Nati, naj mi Jo pripravi, saj bi lahko.. Pa dobro, zakaj je Petkovič Izročil ključe trgovskemu sodišču, ko mu je trgovina uspevala nenavadno dobro? AH pa je to morda... — in tedaj se Iznenada trznem in se domislim, da so pred menoj spisi in da bi moral o njih premišljevati. Pa »e zberem, se osvestim in Ja-mem vnovič premišljevati: tista terjatev delniške druž be nikakor ni upravni spor, zatorej... Nihče drugi ni mogel napisati ministru tiste ga pisma o nakupu drv za kurivo ministrstva, kakor ti-sti Arsa... Res je Skoda, dn sem razbil cigaretni ustnik slim, da je bila moja žena 1 iz jantarja, ki mi Je bil ta pričakal tistega inženirja na oknu in mu vlil vrč vode na glavo?... — Lejte, tako je to venomer. Kratko in malo, ne znam misliti, to Je tisto«. Oj kako blagodejno zdravilišče bi lahko bila Ječa za vse, ki ne znajo misliti! In ker Je državna ustanova, bi bila koristna vsaj političnim zločincem, vprav tistim, ki ne znajo misliti. Docela ločen od hrupnega življenja in od dogodkov, ločen od posvetnega vrveža in zmede robinzonsko osamljen kakor stražar na svetilniku, opa zuJoč viharje na morju, ki njega ne dosežejo, se človek med štirimi stenami ječe umakne vase in zbere vse misli, ki potem kakor svetil-niška lue obsevajo predmet, katerega dosežejo. Prekrasna je panorama, j dam docela drugačne Lejte, kadar iz samote ogleduje''1 svet skozi takšno lečo na daljnogledu, kakršna je o-ke-nce v Ječi. Kakor narasla reka teče življenje po širokih strugah; teče in ruši pregrade, razri-va bregove, podira Jezove, poplavlja doline in odnaša s 6eboj vse, vse, kar najde, vse, kar nabere. Pravcato sprehajališče človeških vrlin in človeških slabosti se vrsti mimo šlpice na tem čudovitem daljnogledu. O, koliko novega, koliko zanimivega in koliko resničnega, kadar tega ne ogleduješ s prostim očesom! Vse te podobe sem poznal, dokler sem še sam bil v tistih strugah, toda od tod I povečane skozi lečo, jih gle na primer, nedolžnost v kratkem krilcu iznad kolen, v svilenih nogavicah, skozi katere prosevajo mesnato rdeča meča, v prozorni^oble-ki, ki kaže obrise vseh očarljivih zgibov na životu, in z dekoltejem, iz katerega gledajo bujne grudi. Lejte poštenost, obleklo je norsko srajco, posadilo na glavo pisano čepico s trakovi in poskakuje prismojeno in se spakedravo reži. Lejte tudi dobrotljivost, nabuhnil se Ji je siti trebuh kakor porodnici, dvignila je glavo im se ozira na levo in na desno in pričakuje, da se ji bodo ljud. je odkrivali in priklanjali. In lejte takoj za njo domis. ljavost, ki je bolj gola kakor obleč^pa ih ji skozi tanko _________ _______ .... ______ kožo štrlijo kosti, da vidiš I se tudi ne obnašajo tako ka- liml zobmi in usehliml prsmi, našemarjena in namazana kakor tiste ženske, ki jih nočne patrulje pobirajo na ulici. In poglejte se bahavost, obesila si je vzad tri lisičje repe, zataknila ne. koliko pobarvanih gosjih peres za klobuk, dvignila glavo in stopa vsakemu tretjemu, ki ga sreča, na kurja očesa. In lejte tamle hudobijo, ki Je lepo m okusno oblečena, ljubezniva in ustrežljiva, s toplim nasmeškom na ustnah in z mač. jim pogledom. Tamle je tudi matora zarjavelo devica pravica; s ponarejenimi zobmi je nadomestila tiste, ki so Ji izpadli, dvignila je krilo, da vidiš umazano spodnje perilo. Posadila si je motne naočnike na nos, da bi zakrila škiljavost; zataknila sl Je povesmo volne v prsi, da bi pokrila usehle grudi, s katerimi Se dandanašnji doji Olovešstvo. In za njimi se mnogi, zelo mnogi. Rodoljubje, licemerstvo, sebičnost, vrlina, malopridnost, laž in resnica in vsi drugi, vsi, ki od blizu niti niso videti tako oblečeni in na daljnogledu. A tale daljnogled — oken. ce ječe — ima še tisto drugo, znano vrlino resničnega daljnogleda. Kadar gledaš skozi majhno m veliko stek. lo, se predmet, ki ga ogleduješ, poveča. Nasprotno pa, če daljnogled obrneš in gledaš skozi veliko in majhno steklo, se predmet zmanjša. Ta poizkus je nenavadno za-nimiv in se ti hudo lepo obnese vprav pri daljnogledu, kakršen je okence v ječi. Vidiš, na primer, skozi veliko lečo poveličanega politi-ka, velikega državnika, či-gar sleherna beseda pomeni razdobje v razvoju države; vsak njegov korak pomeni korak zgodovine; njegovi modrosti se množice klanjajo in mož nadomešča množici olimpijske bogove, ki so živeli med ljudmi. Ako pa obrneš tisto drugo stran daljnogleda in pogledaš sko-zi veliko lečo na majhno, zagledaš zmanjšanega državnika; vidiš seblčneža, ki mu je vsaka beseda preračunano licemerstvo; vsak njegov korak je grabežljiv gib: nje. mu se klanjajo in ga obožujejo tlačene množice, on pa je kakor kupčevalec . re zaveze stopil v V#*1 zaradi kupčevanja- veli Ali Pa vidiš skožl steklo poveličano ' tost znamenitega ib dobrotnika. Njegova ^0 ljiva roka ublažuje v0 p y bedo in tegobo. Nje8 j€ menlto srce je /, vsaki nesreči. O^^oiarf marsikatero solzo, upia • marsikatero , 001,1^ 1 mnogo revščine; 5Kega tbsT. Poštni tekoči račun ra STO . ZVU; Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokr: ''neEatisKa D.ZO.Z-' - Ljubljana T.vrSeva 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja založništvo trža: