PRIMORSKI DNEVNIK lunina plačana v gotovini /i >. «•>• postale i gruppo - Lena 7U lir Leto XXVI. St. 274 (7768) TRST, četrtek, 3. decembra 1970 SKRAJNI POSKUS, Pfl BI REŠILI ŽIVLJENJA ŠESTIH BASKOVSKIH RODOLJUBOV Člani baskovske organizacije ETA ugrabili zahodnonemškega konzula v San Sebastianu V zameno za njegovo izpustitev zahtevajo osvoboditev šestnajstih baskovskih separatistov, proti katerim se bo danes v Burgosu začel proces - Španski, škofje posredujejo za obtožence MADRID 2. — Pripadniki ba-®?JVsk£ ilegalne organizacije ETA ®J*kadi ta Askatusana — Baskov-2J* narod in svoboda) so preteklo ^ ugrabili zahodnonemškega kon-pa v San Sebastianu Eugena Beih-* Schaefferja. V zameno za njego-'®. izpustitev zahtevajo od vlade, osvobodi šestnajst baskovskih ?®Ljubov, proti katerim se bo za-?*JUtri proces pred vojaškim so v Burgosu. Kot je znano, šestim obtožencem smrtna “»odba. Do ugrabitve konzula, ki je star .fet, je prišlo sinoči nekaj po 10. ?• Bedhl je okrog 10. ure telefo iz urada ženi, da se bo kma-•J^vmil domov; res je konzul s V°Mn »mercedesom* kmalu prišel ® vile, v kateri stanuje v sre-San Sebastiana. Ko je hotel wavi)j avto v garažo, se mu je režalo nekaj mladeničev (po ^•Viu policije vsaj osem), ki so P Prisilili, da je spet stopil v av-' * »mercedes* .je stopilo še pet 5f?*Jeničev, ostali trije pa so sle-j z malim rdečim avtomobilom h Evidenčno tablico iz pokrajine "avarra. Policija je kmalu zaprla vse ce-l®uktog mesteca, vendar ni našla r®uu_o ugrabiteljih. Konzulov avto našli nekoliko pozneje kakih petij™ kilometrov daleč od San Selana. španske oblasti so stro-P^astražile tudi vse mejne preste s Francijo, ker domnevajo, , °i se ugrabitelji utegnili zateči , sosedno državo. Domnevajo pa, ^ Jo konzul še vedno v Španiji. : v®o pokrajino Guipuzcoa, katere San Sebastian glavno središče, jjUapolnili vojaški in policijski ki so uvedli nekakšno ob-U®10 stanje. Španski zunanji mi-Lopez Bravo, ki se je mu-jj ha obisku v Zahodni Nemčiji, .Prekinil razgovore z bonskimi jhtelji in se vrnil v Madrid, j, n'° sporočilo ugrabiteljev je pri-tj, ,Več kot dvanajst ur po ugra-Sporočili so, da je zahodno-■^iski konzul v rokah baskovske jjjsanizacije ETA ter da ga čaka J3 Usoda kot šestnajst obtožencev jp Pj^cesu v Burgosu. To sporočilo (Rjavila organizacija »Anai Ar-iw’. *u v baskovskem .jeziku po-«med brati*. Organizacija, ki dir? Sv°'i sedež v Parizu, koor-^ Pomoč za baskovske begun-p,r v. Franciji in v drugih državah jo rt povezana tu<^ z organdzaci-i). ."A. Poročilo te organizacije da so dobili od ETA vest, da jj v^ul v njihovih rokah ter da do n^°.va usoda povezana ^obtožencev v Burgosu. a>> se jg tudi ponudila, da bi JJJj^dovala med ETA in španski-^oblastmi, «v skrbi — pravi po-hjau- — ^ rešili vsa življe- ’ *> so v nevamosfo. z uso-»Anai- ništvo v Madridu z zahtevo, naj v zameno za izpustitev konzula Špan ske oblasti osvobodijo vseh šestnajst baskovskih rodoljubov, ki so zaprti v Burgosu. Če ne bodo obtoženci osvobojeni — pravi sporočilo ETA, ki so ga poslali na veleposlaništvo iz francoskega mesta Bayon-ne — bo konzula Beihla čakala ista obsodba, ki jo bo vojaško sodišče izreklo proti baskovskim rodoljubom. Organizacija ETA je bila ustanovljena leta 1962, ko se je levo krilo odcepilo od baskovskega nacionalističnega gibanja, ki ga .je še leta 1893 ustanovil Sabino de Ara-na Goiri. Na nasilje fašistične vlada odgovorja ETA s sabotažnimi akcijami in z atentati, ki pa so biti zmeraj nekrvavi. Končni cilj organizacije je ustanovitev baskovske države, ki naj obsega vseh sedem baskovskih pokrajin: te so Alava. Guipuzcoa, Vizcaya in Navarra v Španiji ter Labourdi, Benabarra in Zuberca v Franci«. Ne glede na to, kako bo ugrabitev diplomata vplivala na potek procesa proti 15 baskovskim rodoljubom, ostaja dejstvo, da je sedaj pozornost vse svetovne javnosti osredotočena okrog zloglasnega posebnega sodišča v Burgosu, ki bo jutri začelo soditi skupini, v kateri sta tudi dva duhovnika. Proces bi moral biti po prvotni zamisli španske vlade za zaprtimi vrati, kajti konkordat med madridskim režimom in Sveto stolico iz leta 1953 predvideva ta postopek, ko so med obtoženci tudi duhovniki. Ta člen konkordata so fašistične oblasti po-gostoma izrabljale ter v skoraj vsak večji politični proces vključevale med obtožence kakega duhovnika, tako da javno mnenje ni moglo biti obveščeno o poteku sodnega postopka. Tokrat pa je Vatikan ža pred letom dni sporočil Madridu, da bi v tem primeru ne nasprotoval javnemu procesu, da ne bi oškodoval obrambe ostalih 14 obtožencev. še pred kratkim je fašistična vlada pozvala cerkvene o-blasti, naj spremenijo svo.je stališče, Vatikan pa je to odklonil. Zaradi tega bo proces javen ter mu bodo lahko prisostvovali španski in tuji časnikar.«, pa čeprav s številnimi omejitvami. Za šest od šestnajstih obtožencev pričakujejo, da bo vojaško sodišče izreklo najhujšo obsodbo — smrtno kazen. Te namreč obtožujejo, da so sodelovali pri umoru šefa politične policije province Guipuzcoa, Melitona Manzanasa. ki so ga ubila 2. avgusta 1968 v njegovem stanovanju v Irunu. Manzanas je bil znan v vseh baskovskih provincah zaradi nečloveškega ravnanja z vsemi nasprotniki fašističnega režima, ki jih je dobil v svoje kremplje, tako da so njegovo smrt mnogi pozdravili z neprikritim za- dovoljstvom. Dejanski avtor umora naj bi bil. po mnenju obtožbe. 29 letni tiskar Javier Izco de la Iglesia, ki ga je že lani neko vojaško sodišče obsodilo v odsotnosti na 39 let in osem mesecev zaporne kazni zaradi »teroristične dejavnosti*. Izco je bil aretiran januarja letos, ko je skupaj z Gregoriom Lopezom Irase gui.jem skušal osvoboditi iz zapora v Pamploni ženo svojega tovariša, 24-letno Arantzazu Arruti. Ta je bila obsojena na deset let zapora zaradi »prevratniške propa gande* ter je sedaj med obtoženci procesa v Burgosu. Drugi obtoženci, ki jim preti smrtna obsodba, so neki bančni u-radnik, dva študenta, neki profesor in neki mehanik. Med drugimi desetimi obtoženci sta dva duhovnika, tri ženske in pet moških, vsi stari med 21 in 27 let. Za te je vojaški tožilec zahteval skupno 752 let in šest mesecev zaporne kazni. Vojaško sodišče sestavljajo neki polkovnik in trije kapetani. Bra nilci obtožencev so protestirali proti sestavi sodišča, ker sta predsednik in eden od sodnikov znana po svojem popolnoma negativnem stališču do baskovskih nacionalistov. Branilci so tudi zahtevali, naj vojaški tožilec sam odstopi, toda vse te zahteve so ostale brez u-oinka. V Špani.« se medtem množijo protesti proti procesu v Burgosu. Po včerajšnjih silovitih demonstracijah v Barceloni in v Bilbau in po prijavi sodišču dveh duhovnikov, ki so se zavzeli za pomilostitev ob tožencev, je policija aretirala danes v Madridu devetnajst univerzitetnih študentov, ki so v nekem stanovanju pripravljali demonstra- cije proti procesu v Burgosu. španski škofje, ki so se zbrali danes na škofovski konferenci, sci naslovili na španskega pravosodnega ministra noto, v kateri prosijo vlado, nai bi bila milostna do obtožencev. Škofje {»udarjajo, da nikakor nočejo preprečevati dela sodnih oblasti ali se vanj vmešavati. Protesti pa prihajajo tudi iz drugih krajev sveta. V Italiji so včeraj protestirale sindikalne organizacije, danes pa je »Italijanska zveza antifašističnih prostovoljcev Španije* objavila protestno noto, ki ie naslovljena na »italijansko javno mnenje in demokratične stranke*. V noti se zavzemajo za široko amnestijo za vse španske politične zapornike ter počivajo italijansko vlado in cerkvene oblasti, nai uradno intervenirajo »v imenu človečanskih načel*. VČERAJ V LJUBLJANI Predsednik SZDLS Vipotnik sprejel delegacijo SKGZ Izraženo je bilo zadovoljstvo nad potekom sodelovanja med obema organizacijama Obisk predsednika lita v Italiji bo poglobil dobre odnose med obema sosedoma LJUBLJANA, 2. — Predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik je z nekaterimi člani predsedstva in izvršnega odbora republiške konference danes sprejel delegacijo Slovenske kultumo-gospo-darske zveze iz Italije, ki jo je vodil njen predsednik Gorazd Vesel. V pogovoru o aktualnih problemih s področja odnosov med obema organizacijama so sodelovali tudi predsednik Komisije za mednarodne odnose pri CK ZKS Jože Smole, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Leopold Krese, predsednik Komisije za mednarodne odnose Skupščine SRS Edo Brajnik in predsednik Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije Ivo Tavčar. V razgovorih je bito ponovno poudarjeno, da ležijo napori slovenske narodnostne Skupnosti v Italiji k čedalje večjemu njenemu uveOjoivtljainjii kot enakopravnega iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiimiiviiiniiiiiiuuiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NADALJNJA KREPITE« VOJAŠKIH ZMOGUIVOSTI Na zasedanju NATO so obravnavali način uporabe atomske oborožitve V Berlinu sestanek predstavnikov držav varšavskega pakta zlasti o berlinskem vprašanju BRUSELJ, 2. — Obrambni ministri trinajstih držav NATO (odsotni so obrambni ministri Francije, ki se je odtegnila iz Islanda ,ki nima vojske) so se danes sestali v Bruslju ter so obravnavali predlog skupine za načrtovanje nuklearne oborožitve, ki je zasedala v Benetkah 9. junija in v Ottawi 30. oktobra. V okviru te skupine so obravnavali stališča o taktični uporabi in o obrambnih ciljih atom-ske oborožitve ter so govorili o določenih kriterijih, ki jih je treba spoštovati v morebitni uporabi a-tomskih bomb. (Vse to z vidika, da sedaj obstaja okrog 7.000 atomskih bon* v Evropi). Ameriški državni tajnik za obrambo Melvin Laird je izjavil, da so po njegovem mnenju ti razgovori zelo pomembni, saj meni, da je v interesu vseh držav članic NATO, da ohranijo učinkovitost te organizacije ter da so ZDA odločno za NATO. Italijo je zastopal veleposlanik pri NATO Cario de Ferraris Salzano, ker je bil italijanski obrambni minister Tanassi bolan. Obrambni ministri so na današnjem zasedanju NATO ugotovili, da obstaja tesna zveza med obrambo in med širjenjem a tonske oboro- j^Srabitelji so se pozneje obrnili na zahodnonemško veleposla- *............I1III1IIHI1I.MII.IH...'""I.........................■•■■■■■ ^NEKOLIKO BOLJ UMIRJENEM POLITIČNEM POLOŽAJU Na današnji seji vlade na vrsti kazenski zakonik Na seji komisije senata obravnava o zakoniku o kazenskem postopku 2. — Jutri se sestane vla-jJ^R^bo nadaljevala s proučitvijo (ja 6. — Jutri se ki bo nadaljevala pfj^kega predloga, ki ga je pri-ivf* minister za sodstvo Reale o to ?^hi kazenskega zakonika. Nate®5 vlada obravnavala tudi neka-^ druge ukrepe. (jStP°htičnih odgovornih krogih so Ohrnvnnvnli DTKSlP- jj-T® obravnavali predvsem postenj; 3preJotja zakona o razporoki m C"«*, da je do tega prišlo iJ?. resnejših posledic in brez res-sporov. Obstajajo sicer sile, sl^^kejo pričeti z absurdno »ver-t^j. vojno», istočasno pa je treba rw' Ugotoviti, da gre za osamljene lw'ere' kot je primer škofa v Ta-■ ki je zagrozil, da ne bo po- h/vL______ !_} L! * ” hobenega, ki bi se izrazil za Vw**'°ko. Tudii pobuda, ki jo je skupina oseb za razporoko Naročniki! Bralci! Maročlte se na primorski dnevnik Poravnajte celoletno naroč-*e sedaj! fi^dor se na novo naroči na «IMORSKI DNEVNIK, bo Jemal list brezplačno ves jj*,ec december — vsak pa, Poravna naročnino vnaprej, vfejnie v dar slovensko knjigo. Celoletna naročnina, plačana uJ*P*«j, znaša 9.600 lir, meseč-^ Pa 950 lir. ni naletela na pristanek političnih in verskih organizmov. Očitno se KD in Vatikan zavedata, da gre za pomembne neznanke, ki jih lahko sprožil referendum, pa čeprav bi bil š pravnega vidika neoporečen. Zanimivo je tudi, da tako papež v svojem komentarju, ki smo ga že včeraj objavili iz Sidneya, kot tudi v ostri izjavi kardinala DelTAcqua, ne omenja referenduma in gre samo za omembo kršitve konkordata. Celotna zadeva se torej premika iz strogo verskega, moralnega in političnega značaja na raven meddržavnih odnosov. Po drugi plati pa poročajo ie Rima, da vse kaže, da bodo lahko v senatu odobrili zakonski predlog o vladnem zakonskem dekretu še pred 26. decembrom in da je tudi glede tega prišlo do določene pomiritve. To pa seveda ne pomeni pomiritve na drugem področju, saj sindikati z vso odločnostjo zahtevajo reforme socialnega značaja in so zaradi tega tudi že napovedali štiriumo splošno stavko, ki bo izvedena v deželnih okvirih in o čemer je menda bil včeraj govor med Colombom in Saragatom. Senat je danes zaključil razpravo o dodeljevanju sredstev za ureditev cest in je odobril spremembo člena 4 zakona od 21. aprila 1952 št. 181, tako da prenašajo določena sredstva za gradnjo cest s področja občin v korist ANAS. Danes se je sestalo vodstvo PSI, na katerem je tajnik Mancini poročal o političnem položaju ter so odobrili resolucijo, ki jo je sestavil Manca. V resoluciji je rečeno, da soeialisti z zadovoljstvom sprejema jo na znanje zaključek dolge bitke o dokončni ureditvi zakona o razporoki. V resoluciji je tudi rečeno, da priznavajo katoliškim demokratičnim silam njih umerjeno zadržanje in da so se izognile verskemu boju. Nato je govor o vladnem zakonskem dekretu, ki naj ga senat čimprej odobri ter da mora parlament v najkrajšem času odobriti deželne statute. Jutri bodo pričele komisije senata za finance in zaklad proučevati na posvetovalnem zasedanju vladni zakonski dekret o konjunkturi. Že danes je izjavil predsednik komisije Martinelli, da izhaja iz stališč načelnikov raznih skupin, da bodo skušali ta dekret sprejeti čim prej. Komisija za šolstvo senata je danes soglasno sprejela na posvetovalnem zasedanju predlog socialističnega senatorja Zuccalle, da se spremenita člena 135 in 304 kazenskega zakonika o pravicah branilca glede posvetovanja s svojim klientom, ki je v zaporu. Ukrep je v zvezi s primerom Chiari - Luttazzi in socialistični senator je dejal, da skušajo na ta način odstraniti najbolj grobe pomanjkljivosti obstoječega kazenskega postopka. Zvečer je senat pričel ponovno obravnavati zakonski predlog reforme kazenskega zakonika, s katerim se ukvarja že od aprila. Danes so se- renco- žitve ter da je treba ohraniti do- j je izjavil, da se ne strinja z oni- sedanjo politiko NATO z vsemi njenimi silnicami. Istočasno so tudi sklenili okrepitev konvencionalnih oboroženih sil z utemeljitvijo, da je treba zmanjšati neravnotežje med silami varšavskega pakta in silami NATO. Končno se v zaključni resoluciji ugotavlja, da je prisotnost severnoameriških oboroženih sil v Evropi odločilna tako na političnem kot na vojaškem področju za učinkovito obrambo in da priča o solidarnosti, za katero ne obstaja nobena veljavna alternativa. Ameriški obrambni minister laird je izrazil zadovoljstvo, ker so včeraj sklenili, da bodo evropske države za 260 milijonov dolarjev v petih letih povečale skupne obrambne napore. Nato je ameriški o-hrambni minister dejal, da gre za priznanje dejstva, da je bilo breme ZDA predolgo časa preveliko ter da gre istočasno tudi za napor evropskih držav, da nadomestijo pomanjkljivosti v njih obrambnem sistemu v prihodnjem desetletju. V Berlinu pa se je istočasno z zasedanjem NATO pričelo zasedanje odgovornih predstavnikov držav članic varšavskega pakta. Vzhodnonemška tiskovna agencija »ADN* je sporočila, da se je zasedanje začelo ob 10. uri in da so bili na zasedanju prisotni generalni tajniki partij in predsedniki vlad vseh držav varšavskega pakta. Niso sporočili dnevnega reda, vendar pa je znano, da gre predvsem za obravnavo vprašanj, ki izhajajo iz politike pomirjenja v Evropi ter zlasti glede Berlina, saj bi rešitev tega vprašanja pomenila korak k pomir-jenju. Na zasedanju so prisotni predsedniki vlad, generalni tajniki partij in visoki funkcionarji iz Sovjetske zveze, Poljske, Madžarske, Romunije, ČSSR, Bolgarije in Nemške demokratične republike. Delegacije je sinoči sprejel WaJter Ulbricht, katerega sta spremljala predsednik vlade Stoph ter zunanji minister Win-zer. Dopoldne so se nadaljevale težave glede prometa med Zapadno Nemčijo in Berlinom in so kasneje odpadle vse prepreke, tako da se je položaj po štiridnevnih preprekah normaliziral. Na današnjem sestanku v Bruslju je šest zunanjih ministrov držav članic Evropske gospodarske skupnosti in štirje zunanji ministri, ki so kandidati za vstop v EGS, obravnavali politična vprašanja. V poročilu je rečeno, da je med »desetimi* prisilo do soglasja o dveh osnovnih vprašanjih; evropska varnost in Srednji vzhod pa čeprav s pomembnimi razlikami. Italijanski zunanji minister Moro je dejal, da je že odločilno, ko se prihaja na sedanje razdobje brez notranjih trenj itd. lahko vzniknejo tehnična, ne pa več politična, vprašanja. Deset evropskih zunanjih ministrov se strinja, da lahko pride do evropske konference o varnosti, ko bo ustvarjeno ugodno ozračje in da brez rešitve berlinskega vprašanja ni stvarnih možnosti za konfe- natorji odobrili prvi člen z nekaterimi popravki, o katerih bodo razpravljali tudi jutri popoldne. Jutri d'■poldne pa bo senat obravnaval zakonski predlog o civilni zaščiti, ki ga je ie odobrila poslanska zbornica.- Francoski zunanji minister Schumann je dejal, da se lahko, in da se mora, najti kompromis na osnovi dejanskega stanja in to ob odgovornosti »štirih velikih* glede Berlina in glede svobodnega vstopa v mi, ki pravijo, da Sovjetska zveza noče rešitve berlinskega vprašanja. Glede Srednjega vzhoda je deseterica zunanjih ministrov mnenja, da je treba reševati to vprašanje ob spoštovanju resolucije OZN iz leta 1967. Na današnjem zasedanju so sklenili, da se bodo ponovno sestali maja v Parizu, kjer bodo poglobili politična vprašanja. V' tej zvezi komentatorji pravijo da je februarja 1969. leta Francija zapustila Zapadno evropsko zvezo kot znak protesta o političnem povezovanju in da je sedaj položaj bistveno spremenjen Vzhodnonemška agencija DPA je zvečer sporočila, da se je končalo zasedanje predstavnikov držav varšavskega pakta. Komentatorji podčrtujejo, da gre za prvo tovrstno zasedanje, ki je bilo v Berlinu in na katerem so bili prisotni generalni tajniki, predsedniki vlad in zunanji ministri držav varšavskega pakta. Po zasedanju je bilo izdano uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da so na njem obravnavali naslednja vprašanja: utrditev varnosti in razvijanje mirnega sodelovanja v Evropi; zaostritev položaja v Indo-kini; položaj na Srednjem vzhodu; kolonialistična agresija proti republiki Gvineji. Pdročilo zaključuje, da bodo kasneje sporočili resolucije, ki so bile sprejete v tej zvezi. pozitivnega subjekta v italijanski stvarnosti in k uresničevanju tako zaščitnih zakonskih ukrepov v okviru notranje ustavne ureditve v treh pokrajinah dežele Furlanije in Julijske krajine, kjer živi, kakor tudi na vseh področjih javnega in zasebnega udejstvovanja. S strani predstavnikov družbenopolitičnega življenja SRS je bila ponovno izražena popolna podpora tem upravičenim težnjam in zahtevam, ki jih je SZDL potrdila v svojih nedavno sprejetih smernicah na seji predsedstva in izvršnega odbora republiške konference, ki so bile ugodno sprejete tostran in onstran meje. Obe strani sta izrazili zadovoljstvo nad dosedanjim potekom sodelovanja na političnem in kulturnem področju, kar je Imelo ugodne posledice v življenju, dejavnosti In boju za pravice naše narodnostne tskupnosti v sosedni Italiji ter želita, da bi se to sodelovanje vsestransko še boilj krepilo. Bližnji obisk predsednika Tita v Italiji bo poglobil dobre odnose med obema sosedoma, kar bo pripomoglo Slovencem v Italiji k izboljšanju pogojev za dosego njihovih pravic. Dunajski dnevnik o pravicah slovenske manjšine DUNAJ, 2. — Ugledni dunajski dnevnik »Die Pressc* ugotavlja danes, da določila državne pogodbe, ki jamčijo pravice nacionalnim manjšinam niso izpolnjena. Nacionalne manjšine, poudarja list, vztrajajo na doslednem izvajanju člena 7 državne pogodbe, ki jamči Slovencem in Hrvatom iste pravice, vštevši pravice na lastne organizacije, tisk in drugo kot drugim avstrijskim državljanom. Manjšine imajo prav »tako pravico na pouk v materinem jeziku osnovnih in določenem številu srednjih šol. Na Koroškem in Gradiščanskem veljajo vsi ti predpisi, da roditelji lahko vpišejo svoje otroke v šole v materinem jeziku, oziroma v dvojezične šole, toda ugotavlja list, upošteva se večinoma druga alter- nativa. »Die Presse* prav tako ugotavlja, da so ostala neizpolnjena določila državne pogodbe, ki predvidevajo, da se v krajih na Koroškem, štajerskem in Gradiščan-kem, kjer živi mešano prebivalstvo, poleg nemščine uradno uporablja tudi jezik manjšine. V času, ko se politične, verske in rasne manjšine v svetu borijo za zagotovitev svojih pravic, poudarja »Die Presse*, ni nič čudnega, če tudi nacionalne manjšine v Avstriji zahtevajo, da se za njihov bodoči obstoj izpolnijo jamstva pogodbe, To se tiče predvsem pokrajin Koroške in Gradiščanske, toda dejstvo, da so v državni pogodbi posebna določila za manjšine, poudarja, »Die Presse*, nič manj ne obvezuje tudi zvezno vlado, da sprejme določene ukrepe. Tito bo uradno obiskal 12. XII. papeža Pavla VI. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Predsednik republike maršal Tito bo med obiskom v Rimu v soboto 12. decembra u-radno obiskal papeža Pavla VI. Predsednik Jugoslavije bo, kot smo že poročali, na vabilo predsednika Italije Giuseppeja Saragata 10. decembra s soprogo odpotoval na u-radni obisk v Italijo. Državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac .je ob dnevu republike 29. novembra sprejel brzojavne čestitke od mnogih zunanjih ministrov iz raznih krajev sveta in voditeljev diplomatskih misij a-kreditiranih v Beogradu. Mirko Tepavac je med drugim prejel brzojavne čestitke od zunanjih ministrov Danske, ZAR, Romunije, Japonske, Sovjetske zveze, Mehike, Sudan, Urugvaja, Argentine, Ko lumbije, Bolivije, Venezuele, Paragvaja, Brazilije, Mongolije, Konga Brazzavila, ZDA, Češke, Poljske, Vzhodne Nemčije, Bolgarije, Madžarske, Turčije, Grčije, Irana, Kambodže, Demokratične republike Vietnama in Laosa. B. B. Stavka gasilcev Dolge vrste vozil na meji med Vzhodno ln Zahodno Nemčijo, do katerih je prišlo v zadnjih štirih dneh zaradi zaostritve odnosov. Vse kaže, da se je včeraj položaj pomiril RIM, 2. — Danes se je nadaljevala stavka gasilcev, ki se je pričela po vsej Italiji včeraj ob 8. uri in ki se bo končala v soboto, 5. decembra. Gasilci protestirajo predvsem zaradi tega, ker se morajo podrejati vojaški disciplini in ker vladni predlogi o plačah in o organikih ne ustrezajo zahtevam, ki so jih postavile sindikalne organizacije. OZN o ravnanju z zajetimi borci osvobodilnih gibanj NEW YORK, 2. - Z 68 glasovi proti enemu (Portugalska) je družbena komisija generalne skupščine OZN odobrila resolucijo, ki jo je predložila Sovjetska zveza in ki določa ,da imajo bord osvobodilnih in odporniških gibanj v južni Afriki in v kolonijah pravico, da z njimi ravnajo kot z vojnimi ujetniki v skladu z določbami ženevske kon-vendje. Resoludja določa tudi, da je bombardiranje dvilnega prebivalstva in uporaba kemijskega in bakteriološkega orožja v nasprotju z mednarodnimi konvendjami, ki so bile podpisane v Haagu in Ženevi ■.i.............. PO PRIČEVANJU POVRATNIKOV IZ VIETNAMA Sile IDA načrtno ubijajo vietnomske civiliste da bi povečali število «ubitih sovražnikov» Vojaki so dobivali denarno nagrado za vsakega Vietnamca, ki so ga ubili WASHINGTON, 2. - Ameriški vo jaki v Južnem Vietnamu načrtno ubijajo dviliste, da bi bil seznam ubitih «sovražnikov> daljši. To je zaključek, do katerega je prišla posebna komisija nekega ameriškega odbora, ki si prizadeva, da bi prišlo do sodne preiskave proti ame riškim vojnim zločinom v Južnem Vietnamu. Komisija .je zaslišala včeraj šest vojakov, ki so se pred kratkim vmiii iz Vietnama: vsi so potrdili, da je ubijanje dvilnega prebl valstva načrtno ter da žrtve takoj proglasijo za »vietkongovce* ali »severne Vietnamce* in jih vključujejo v sezname »v boju ubitih sovražnikov*. Vojak Larry Rottmann, ki je pripadal 25. pehotni diviziji ameriških oboroženih sil v Vietnamu, je po mesto. Francoski zunanji minister vedal, da so vojaki dobivali po- sebne denarne nagrade za vsakega Vietnamca, ki so ga ubili. Tiste, ki so se lahko ponašali z največjem številom ubojev, so pošiljali na dopust v Hong Kong, v Avstralijo ali v Honolulu. »Vojaki so se večkrat prepirali med sabo — je povedal Rottman — o tem, kdo je največ ljudi ubil*. Rottman je tudi povedal, da je kmalu po partizanski ofenzivi »teta* februarja 1968 takratni vrhovni poveljnik ameriških sil v Vietnamu general VVestmoreland priporočil, da bi dali »večji poudarek številu sovražnikovih zgub*. »Hočem več trupel*, .je četo dejal Westmoreland poveljniku 25. divizije generalu Meamsu, te besede je slišal sam Rottmann. Tudi ameriško poveljstvo v Saj-gonu je takrat izdalo vojakom u-kaz, naj »najdejo čim več mrtvih komunistov*. »In prav to smo delali — je povedal Rottmann — po potrebi pa smo tudi izkopavali tru pla iz grobov.* Drugi vojak, ki ga je komisija zaslišala, bivši desetar marincev Kenneth Campbell, je povedal, da je avgusta 1968 njegova četa odprla ogenj proti dvema gosto obljudenima naselkoma blizu Con Thie-na, nekoliko severno od demilitariziranega področja med obema Vietnamoma. Po napadu je sam Campbell preštel dvajset mrtvih med civilnim prebivalstvom in 25 porušenih ali poškodovanih hiš. Tudi te žrtve so vključili v vojaška poročila o »ameriških uspehih*. Ostale priče so potrdile, da so tovrstne stvari v Vietnamu »splošna {H-aksa*. Dejale so tudi. da je poročnik Calley, ki sedaj čgka na sodbo vojaškega sodišča zaradi zna- nega pokola v Mi Layu, samo »grešni kozel* ter da je samo izpolnjeval ukaze nadrejenih. Komisij« je tudi ugotovil«, d« se Američani pri zaslišanju ujetnikov poslužujejo vsakovrstnih oblik mučenja, med katerimi je najbolj otai-čajno metanje ljudi z letečega helikopterja. To početje naj bi imelo namen tako prestrašiti ostale Jetnike, da bd končno odgovarjali na vprašanja. Neki bivši podčastnik, Stephen Noetzel, je povedal, da Je nekoč prisostvoval odletu helikopterja, na katerem Je bilo 16 ujetih «vietkongovcev«. Ko se je helikopter vmU, so bili samo še štirje. Na vratih helikopterja Je Noetzel opezU znake krvi ter koščke mesa, nakar so mu povedali, da se Je eden od Jetnikov skušal rešiti tako, da se Je oprijel vrat, M pa so mu jih zaprli s silo na roke. ili ZASKI DNEVNIK Z ZADNJE SEJE UVOZNIKOVIIVOINIKOV PRI SKZ Danes se v Milanu sestane mešana ital.-jug. zbornica V njenem okviru bo deloval odbor za razvoj gospodarsko-industrijskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo - V odbor predlagan tudi podpredsednik SGZ Dušan Košuta - Živahna razprava o problemih zunanje trgovine Predrvčenao.snjim se je na sedežu organizacije sestal odsek uvoznikov - izvoznikov Slovenskega gospodarskega združenja. Seje, ki jo je vodil načelnik sekcije Dušan Košuta, se je udeležilo izredno veliko Število članov *n operaterjev. Po pozdravnih besedah predsednika SGZ Stanka Boleta, se je začela razprava o glavnih točkah dnevnega reda, ki so se nanašala na trgovinsko izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo, na poslovanje po avtonomnih računih za Tržaško in Goriško in na gospodarsko-tehnično sodelovanje med sosednima republikama. O najnovejSem razvoju trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo se je razvila živahna razprava, v katero so posegli vsi prisotni operaterji. NaglasiiM so, da se je Italijanski izvoz na jugoslovansko tržišče v letošnjem letu še znatno povečal v primerjavi z lanskim prometom, medtem ko se izmenjava blaga v nasprotno smer ni razvila do mere, da bi dovolila zmanjšanje primanjkljaja na jugoslovanski strani bilance. Operaterji so se nato dotaknili težav, ki jih povzroča najnovejši stabilizacijski ukrep jugoslovanskih oblasti, po katerem so jugoslovanski uvozniki dolžni polagati na poseben brezobrestni račun pri domačih bankah poleg valutnega zneska za uvožene pošiljke blaga še 30 odst. (do nedavnega celo 50 odst.) omenjenega zneska v domači valuti. Ukrep se sicer omiljuje, saj se bo od 1. januarja dalje depozitni znesek zmanjšal na 20 odst., kljub temu pa bo ukrep še naprej zaviral razvoj zunanje trgovine. Deželni gospodarstveniki menijo, da bi bito mogoče še bolj omiliti težave, ki izhajajo iz tega ukrepa, če bi jugoslovanske banke na primer sprejele načeto, da bi brez vsakega odlaganja sporočale tukajšnjim operaterjem, da je Jugoslovanski partner za določen posel deponiral predvidena denarna sredstva. Danes se namreč dogaja, da obveščajo banke prizadete operaterje poprečno z enomesečno zamudo, kar pomeni, da bi s sprejetjem tega predloga poslovni svet na obeh straneh meje pridobil mesec dni časa in s tem tudii primemo pospešil trgovinsko poslovanje. Kar zadeva delež Furlanije-Julij-ske krajine v trgovini med Itahjo in Jugoslavijo, se je na seji izoblikovalo prepričanje, da gre letno skozi našo deželo najmanj 20 odst. vse medsebojne trgovinske izmenjave med sosednima republikama. Dežela naj bi zato posvetila primerno pas njo temu področju ter ga tudi po potrebi podpirala. Zelo dobrodošel poseg bi bdi v tej zvezi deželni ukrep, po katerem naj bi se na našem področju ustanovil poseben finančni sklad ali zavod, :z katerega naj bi dovoljevali trgovini srednjeročne izvozne kredite. S tem poslom se v Italiji že ukvarjajo posebne finančne ustanove, vendar pa so se možnosti za najemanje 1-3-letnih Izvoznih posojil v zadnjem času in Iz več razlogov dejansko zmanjšanje na minimum, oziroma celo na ndčlo. Kakšno obliko naj bd zavzel sklad, je seveda odprto vprašanje. Možna bi bila ustanovitev posebnega konzorcija med deželnimi bankami, možno pa bi bito tudi primemo sodelovanje med deželno finančno družbo Friulio in bankami. Razprava je zato zajela probleme, ki se nanašajo na poslovanje po avtonomnem računu ter so zbrani gospodarstveniki v tej zvezi naglasili, da se na tem računu danes nahaja aktiva okoli 3 milijarde lir. Za toliko je namreč vrednost jugoslovanskega izvoza doslej prekašala vrednost v nasprotno smer. Ker pa je avtonomni račun ostal po 6vojem poslovanju neokrnjen tudi po uvedbi omenjenih ukrepov za stabilizacijo jugoslovanskega gospodarstva, so možnosti za redno poslovanje po tem računu danes toliko bolj realne in tudi vabljive. Gospodarsko združenje v tej zvezi vabi vse poslovne ljudi lz naše dežele, naj se te možnosti v čim širši meri poslužujejo, hkrati pa opozarja na nevarnost, da bi se v to poslovanje vrnili* tudi podjetja iz no-tranjoett države, ki bi »leer lahko izkoristila ugodno priložnost s tem, da bi na primer odpirala ustrezne filiale v Furlaniji-Julljski krajini. Gospodarstveniki so nadalje vzela z zadovoljstvom na znanje, da 6« je v Kopru pravkar sestavil odbor za maloobmejni promet, pri katerem sodelujejo predstavniki gospodarskih krogov lz Slovenije in Hrvaške in da bo odbor izrazito poslovne narave in ne administrativen, tako da bo njegovo poslovanje toliko bolj elastično. Sedaj bi bilo treba na na« strani poskrbeti za primernega sobesednika, da bi ■kupno poslovanje lahko zadobilo čim »rte razsežnosti. Na koncu so ■e zbrani gospodarstveniki zavzeli m to, da bi pristojne oblasti odpravile razlike med tržaškim in goriš kim avtonomnim računom ter oba računa primemo združile. V zvezi s tretjem vprašanjem na dnevnem redu, to je z gospodarsko-tehničnim sodelovanjem med Italijo tal Jugoslavijo, so na seji pozdravili namero jugoslovanskih Oblasti, po kateri naj hi tuje družbe in gospodarske organizacije v prihodnje lahko prosto odpirale svoja zastopstva v Jugoslaviji, kar Je bilo doslej povezano z velikimi težavami. Dama se v Milanu sestane meša- ma prijateljskima republikama doprinesel k te izrazitejšemu sodelovanju na vseh področjih in tako tudi v gospodarstvu. Seja občinskega sveta v Miljah Sinoči je bila v Miljah seja občinskega sveta, ki je med drugim izrazil solidarnost z delavkami podjetja «Textil» in odobril prispevek v znesku 100.000 lir, ki ga bo stavkajočim delavkam izročila delegacija občinskega sveta. Podrobneje bomo še poročali. na i tali jansko-j u goslovanska trgovinska zbornica. Na dnevnem redu je tudi ustanovitev posebnega odbora, ki bo skrbel za razvoj gospo-darskotehničnega sodelovanja med pocy©tji iz sosednih republik. V odbor je tržaška delegacija mešane zbornice predlagala svoje člane D. Košuto, Nascimbena in dr. Colomi-ja. Sledila je razprava o nekaterih drugih vprašanjih s področja zunanje trgovine, nakar se je seja zaključila. Pristojni gospodarstveniki pa so v zvezi s skorajšnjim obiskom presodni ka Tita v Italiji izrazili pričakovanje, da bo ta novi sestanek na najvišji ravni med dve- ...................................................................................................i.................iiiiiininiiwiinnmniitiiiiiiiiiiiiiu« TEMELJNA ZAHTEVA: DEMOKRATIZACIJA NOTRANJEGA ŽIVLJENJA POZIV KMEČKE ZVEZE Enotna kmečka manifestacija danes na Trgu Goldoni Sindikalne organizacije CGI L, CISL in UIL, ACLI ter deželna Kmečka zveza (Alleanza coltivatori) prirejajo DANES, 3. DECEMBRA OB 10. URI NA TRGU GOLDONI manifestacijo kmetov dežele Furlani ja-Julijska krajina, da zahtevajo od deželnih oblasti: — deželni zakon za razvoj posestev neposrednih obdelovalcev; — odobritev deželnega zakona, ki naj prizna neposrednim obdelovalcem zdravila zastonj; — takojšnjo razdelitev prispevkov in posojil posestvom, ki so jih prizadele vremenske neprilike; — izvajanje področnih načrtov za razvoj kmetijstva s preosno-vo deželne ustanove za razvoj kmetijstva, ki naj se ji priznajo večje pristojnosti in ustrezna finančna sredstva — zakonodajni poseg za preosnovo spolovinarstva v kmečko posest. KMEČKA ZVEZA v Trstu poziva vse kmete tržaške pokrajine, da podprejo s svojo množično prisotnostjo na manifestaciji napore vseh stranovskih tovarišev naše dežele za napredek kmetijstva in demokratičnih odnosov v njem. Shod je na sedežu Kmečke zveze, v Ul. Geppa 9 ob 9.30. Včeraj pred 25 leti Sinoči je bila v Kulturnem domu predstava komedije «Jeppe s hriba*. Ena od tolikih predstav Slovenskega gledališča v našem kulturnem hramu, pa vendar ne takšna kot vse druge, kajti prav na včerajšnji dan pred 25 leti, 2. decembra 1945, se je z odra gledališča Fenice prvič po dolgih letih fašističnega suženjstva, o-glasila slovenska gledališka beseda skozi usta Cankarjevega cHlap-ca Jerneja*. Tiho in z delom je šel mimo ta jubilej, toda zato z nič manjšim spoštovanjem vseh, ki verujejo v veliko poslanstvo gledališke umetnosti, pri nas še posebej, ko slovenska odrska beseda ni samo poslanka umetnosti, temveč mogoče še bolj klicar narodne biti. Iz plamenov Narodnega doma je kot ptič Fenii vzletela pred 25 leti med naše ljudi slovenska odrska beseda, ožarjena v siju Jernejeve plamenice. Skozi 25 let se če oglaša in plemeniti naš živelj s svojo lepoto in še se bo oglašala, kajti kar se porodi iz krvi in trpljenja, kar se porodi v ognju narodnega boja, to živi večno. V tem smislu so tudi i zvenele besede, ki jih je član SG Danilo Turk - Joco izrekel sinoči po predstavi, ko se je spomnil 25-letnega povojnega jubileja našega Slovenskega gledališča, kateremu je letošnja sezona tudi namenjena. Srečanja novega predsednika COOP inž. Josipa Pečenka Novi predsednik tržaških delavskih zadrug, inž. Josip Pečenko, se je sinoči sestal z vodilnim osebjem konzumnih zadrug, med katerimi so bili podpredsednik Ruggero Battel-lini in predsednik nadzornega odbora Ludano Peloso. Danes popoldne se bo novi predsednik »COOP* srečal s predstavništvom osebja, ki ga bodo vodili člani notranje komisije. Sprejet je bil tudi sklep o sklicanju upravnega sveta, ki je z i-menovanjem predsednika bil izpopolnjen, za drugo tretjino tega meseca. Inž. Pečenko bo zbranim poročal o novih smernicah Delavskih zadrug v okviru triletnega razvojnega načrta, ki predvideva okrepitev distri-burijske mreže v vsej deželi Fur-laniji-Julijski krajini. Izhodišče tega poročila bo že sam namen, za katerega so bile Delavske zadruge ustanovljene; obramba delavskih plač pred draginjo in boj proti višanju cen. S. G. Dijaki so zasedli večino italijanskih srednjih šol Zasedene so šole: (Galilei*, «Petrarca*, «Carli*, «Dante», «Da Vinci*, * Volta*, «Carducci», navtični zavod in strokovna šola v Miljah - Solidarnost miljske občine, sindikatov in strank Dijaški protest zaradi poskusa ministra Misasija, da omeji s svojo okrožnico notranjo šolsko demokracijo, predvsem pa pravico dijakov do lastnih skupščin in da določi notranjo ureditev dijaških organizacij, ki že obstajajo in dalj 'časa deluje jo, je izbruhnil z vso silo tudi v Trstu. Zasedbi šol «Galilei», »Pe-trarca* in »Carli* so se včeraj, po nizu dijaških skupščin pridružile še druge italijanske srednje šole v Trstu. Slika položaja je sedaj sledeča: zasedene so poleg prej omenjenih še licej »Dante*, tehnični zavod «Da Vinci*, industrijski zavod »Volta*, navtični zavod, učiteljišče »Car-ducci* in strokovna šola za kemijsko analizo v Miljah. Dijaki liceja »Dante* so svoj sklep, podobno kot v vseh drugih šolah, sprejeli ob koncu živahne skupščine, z glasovanjem. Manjšina dijakov, ki so protestni akciji nasprotovali, je nezadovoljno odšla, vendar se je za zasedbo šole izreklo 228 dijakov, dvakrat več, kolikor je bilo nasprotnikov zasedbe. V svojem 'sporočilu prosijo dijaki za razumevanje in pomoč starše in šolnike, katerim naslavljajo poziv, naj spoznajo, da pretresa vse italijanske šole huda kriza. Z večjim odstotkom večine so dijaki v drugih šolah sprejeli isti sklep. V liceju »Galilei*, kjer traja zaaedba že drugi dan, so medtem že sestavili študijske komisije, ki se ukvarjajo z učenjem m proučevanjem specifičnih problemov, od šolskih programov do filozofije, od gradbenega položaja šolstva pa do splošne zakonodaje o njem. V šolah vlada na splošno vzoren red, ako izvzamemo neuspele poskuse redkih fašističnih izzivačev, ki jih muči spoznanje, da dijaki ne nasedajo na vabo šovinističnih gesel ki zavračajo diskriminacijo slovenskih šol. Do poskusa fizičnega obračunavanja je prišlo pred licejem »Petrarca*, kjer je škvadra desetih pretepačev poskusila raztrgati transparent, a so jih dijaki pognali v beg. Dijakom so medtem že izrazili svojo solidarnost sindikati, Id pozivajo delavce in predvsem družine, naj podprejo mladino v boju za spremembo krivičnega šolskega sistema. Enako so svojo solidarnost izrekli vsi miljsld občinski svetovalci na včerajšnji seji. Dijaški boj je podprla federacija PSU, medtem ko je senator Šema (KPI) naslovil ministru Misasiju vprašanje v zvezi s poskusom ravnatelja nekega zavoda, da preko staršev ustrahuje dijake v zasedeni šoli. Sporočilo o solidarnosti z dijaškim bojem so podpisali tudi sindikati CGIL, CISL, SINASCEL, UIL, šolski sindikat CCdL, društvo za obnovo šole, ACLI. Brezuspešni vsi posegi za «Trieste-textil» Čedalje ostrejši je položaj v zasedeni tovarni srajc v prosti luki, kjer so sindikalisti poročali delavkam, ki so v tovarni že drugi teden, da je tudi posredovanje odborni-štva za industrijo pri deželni vladi dalo negativen rezultat. Ravnatelj v odbomištvu za industrijo je namreč informiral sindikaliste da je zveza industrijcev povprašala med podjetniki v tekstilnem sektorju in da je večina odgovorila negativno, se pravi, da ni na razpolago delovnih mest. Edino »Teletra* bi bila pripravljena sprejeti v službo 20 delavk, toda le od februarja dalje. Delavke so na svoji skupščini odklonile vsakršno rešitev, ki bi ne veljala za vseh 200, ker so pač vse v istem položaju. Odklonile so tudi predlog vodstva «Lucky shoe*. da bi selekcija bila zdravniškega značaja in katere namen naj bi bilo ugotavljanje »delovne sposobnosti*. Odpusti z dela pri podjetju ITALUX Podjetje ITALUX je odpustilo z dela 4 delavce, 12 pa jih je vpisalo v dopolnilno blagajno. Zadeve je resna, saj je v podjetju za poslenih komaj 65 delavcev. Zaradi tega so sindikalne organizacije zavzele odločno stališče proti ukrepu vodstva podjetja. ■IIIIIIIIHIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIinilllllllllllllllHIHIIII Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 23. do 29. novem- miiiuiniimiHinniiiniiiiiHuiHMiniiiiunuiniiiiiiu bra zabeležili naslednje primere nalezljivih obolenj: škrlatinka 51, ti-foidna in paratifoidna mrzlica 1, ošpice 1, norice 27, epidermično vnetje priušesne slinavke 9, rdečke 2, srbečica 3 (izven občine), infekcijsko vnetje jeter 2. V Križu sestanek okoliške antifašistične mladine V nedeljo, 6. t.m. ob 10. uri bo v Ljudskem domu v Križu srečanje antifašistične mladine iz zgo-niške. devinsko-nabrežinske, dolinske in repentabrske občine, na katerem bodo razpravljali o učinkoviti medsebojni povezavi za organizirano obrambo proti fašističnemu nasilju. V letaku pravijo, da »naj se v ta nemen po vseh vaseh sestavijo obrambne skupine, pripravljene, da v vsakem trenutku preprečijo nadaljnje pohode izzivačev po naših vaseh*. • Komunisti v okraju Sv. Alojza so poslali zunanjemu minustru Moru brzojavko, v kateri tudi v imenu prebivalstva okraja zahtevajo, naj nemudoma intervenira pri vladi ZDA, da se prepreči zločin nad voditeljico ameriškega čmskego demokratičnega gibanja, Angelo Davis. PROTESTNA STAVKA GASILCEV Šotor • transpsren ti, U so g* postavili gasilci pred svojo vojašnico Tudi tržaški gasilci, kot njihovi delovni tovariši po vsej Italiji, stavkajo od torka do sobote. Pred glavnim gasilskim domom v Trstu (Križišče Nicolini) so postavili velik šotor in napise, s katerimi opozarjajo občinstvo na stavko in na svoje popolnoma upravičene zahteve, ki jih vlada noče še upoštevati. Med drugim je pa napisano: »Poiesine, Vajont, Latisana, Sicilija, Firence, Genova, Trident, Gornje Poattažje*. Spomnijo se na nas samo v teh žalostnih primerih, vlada pa nas poplača z ... nehvaležnostjo*. »V reformi so bili samo gasilci izključeni*. »Stavkamo, toda nujna služba je zagotovljena*. Meščani, ki gredo mimo, se ustavijo, berejo in izražajo gasilcem, ki jih vse mesto visoko ceni, svojo solidarnost. Jutri na praznik svojega patro- na sv. Barbare, bodo tržaški gasil d ob 11.30 v povorki po mestnih ulicah na Ul. Carducci, kjer bodo manifestirali pred sedežem deželne uprave, medtem ko bo njihovo delegacijo sprejet predsednik dr. Ber-zanti. Popolnoma smo na strani gasilcev, ki zahtevajo ureditev svojega staleža in izboljšanje prejemkov tajim želimo usipešen zaključek nji hove protestne akcije in stavke. GLASBENA MATICA-TRST V SOBOTO, 5. DECEMBRA OB 21. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU KONCERT OKTETA GALLUS Lovro Rešek, Matija Potokar, Janez Zadnikar, Albert Kariž, Jože Humer, Jože Požar, Stane Češarek, Stane Urbančič Beograjčanka ponujala policistu «gerovital» Policijski podčastnik Quirino De Sanctis. ki je bil v torek v civilni obleki službeno na Trgu Ponteros-so, se je okoli 11. ure nemalo začudil, ko sta mu dve Jugoslovanki v spačeni italijanščini ponudili nič manj kot. . . gerovital. Podčastnik ni pokazal presenečenja pač pa je ženskama dal razumeti, da ga za deva zanima. Tako je zvedel, da imata kakih 70 zavojčkov romunskega pomlajevalnega sredstva, ki so mu na razpolago po 700 lir. Takoj se je domenil za »nakup* in se domenil z ženskama, da se ponovno snidejo okoli poldneva v Ul. Valdirivo ob stavbi št 14, kjer sta imeli shranjeno »čudežno* zdravilo De Sanctis se je seveda nemudoma podal na kvesturo, kjer je zadevo prijavil. Na sestanek sta se tako podala še višji narednik Silve-1 stro Sossi in kaplar Giuseppe Cesar ia, katerima je ženska, ki so jo identificirali za 47-letno delavko Mi-roslavo Lazarevič por. Lazič iz Beograda, ponudila 72 zavojčkov gerovitala v pilulah in tabletah. Seveda so policija ti zaplenili zdravilo, Lazarevičevo pa so povabili na kvesturo, kjer so jo predali uradu za tujce. Beograjčanko, ki so jo prijavili pretorju pod obtožbo »uvoza za prodajo nedovoljene zdravilne specialitete*, so včeraj izgnali iz Italije. Včeraj-danes Danci, ČETRTEK, 3. decembra FRANČIŠEK KSAV. Sonce vzide ob 7.27 ln zatone ob 16.22 — Doltina dneva 8.55 — Luna vzide ob 11^1 In zatone ob 21.11. jutri, PETEK, 4. decembra BARBARA Vreme včeraj: najvišja dnevna tem-peratura 11,5, najnižja 9,7, ob lt. url 10,4 stopinje, zračni tlak 1020,5 rahlo narašča, vlaga 81-odstotna, veter 5 km na uro severozahodnik, nebo 8/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 13,8 stopinje, ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. decembra se Je v Trstu rodilo 21 Otrok, umrlo Je 5 oseb. Umrli so: 63-letna Getnma Sterle vd Martuoci, 73-letna Maria Hrovatin por. Vecchlet, 57-letna Rosa Antonl-nl vd. Gtublnl, 47-letna Luciana Kau-skl por. BonettI, 53-letna Estella Gulil por. Desenlbus. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Busollnl, Ul. P. Revoltella 41; Plz. zul-Cignola, Korzo Italla 14; Pren. dlnl. Ul. T. Vecelllo 24. Serravallo. Trg Cavana 1, NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) AlTEsculaplo, Ul. Roma 15; 1NAM Ai Cammello, Drev. XX Settembre 4: Alla Maddalena, Ul. Istria 43; dr Codermatz, Ul, Tor S. Plero 2, Umetniški vodja: BORUT LOPARNIK Spored: J. Getllus: Sest pesmi A. Foerster: Večerni A ve V. Miiirtk: Na trgu F. Venturini: Nocoj pa, oh, nocoj R. Simoniti: Rezijanske ljubezenske pesmi K. Pahor: Pa se sliš F. Marolt: Pojdem u rute in še vrsta drugih pesmi, ki so jih napisali: D. Jenko, Ipavec-Kramolc, K. Mašek, P. Merku, E. Adamič, V. Mirk, D. Švara, M. Tomc, O. Dev in J. Jež. Rezervacija ln prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 29779) ter eno uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Ludvig Holberg JEPPE S HRIBA komedija v petih dejanjih DANES, 3. dec. ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V V ČETRTEK) v nedeljo, 6. dec. ob 16. uri (ABONMA OKOLIŠKI) v soboto, 12. dec. ob 20.30 (ABONMA RED A) v nedeljo, 13. dec. ob 16. uri JANKO MODER KEKEC (Dramatizacija povesti J. Vandota Kekec nad samotnim breznom) V soboto, 5 PREMIERA v ponedeljek, v torek, 8. v sredo, 9. v četrtek, 10. v petek, 11. v sredo, 16. v četrtek, 17. v petek, 18. v soboto, 19. dec. ob 16. uri 7. dec. ob 16. uri dec ob 16. uri dec. ob 16. dec. ob 16. dec. ob 16. dec. ob 16. dec. ob 16. dec. ob 16. uri uri url uri uri uri dec. ob 16. uri Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. SPD IGO GRUDEN lz Nabrežine priredi v nedeljo, 6. t.m. ob 16. uri v obnovljenih društve-riih prostorih KONCERT OKTETA GALLUS Umetniški vodja: BORUT LOPARNIK Na sporedu so slovenske narodne In umetne pesmi. Vabljeni! SE TRI DNI PA BO SV. MIKLAVŽ! Parfumerija KOZMETIKA 90 Narodna 120, Opčine IMA VELIKO IZBIRO DARIL ZA GOSPE IN GOSPODE KRZNA SUPER ELEGANTNI MUDELi VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST V tale XX TEL 96301 Settembre 16/111 Razstave OSEBNA RAZSTAVA SLIKARJA RUDOLFA SAKSIDE bo do 26. dec. 1970 v Kulturnem domu, Ul. Fetrondo 4, Odprto ves dan! PD IVAN GRBEC v Skednju prireja do sobote vsak dan od 17. do 19. ure razstavo knjige Razstavljene so knjige za male hi velike, primerne za MUdavžeiva, božična in novoletna darila. Vabimo k obilnemu obisku 1 SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO «TABOR» — OPČINE priredi v prosvetnem domu danes, 3. decembra, v petek, 4. In v soboto 5. decembra RAZSTAVO SLOVENSKIH KNJIG IN PLOŠČ Razstava bo odprta od 17. do 20. ure. Starši, razveselite svoje malčke. Gledaljšča V občinski umetnostni galeriji na Trgu Uniti dTtalia razstavlja Avgust Černigoj. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure do 11. decembra. V razstavni dvorani moderne umetnosti na Korzu Italia 9 je razstava Čira Russa. Umetnik je po svojih u-spehih v Franciji, Toskani in nazadnje v Rimu razstavil v Trstu okrog 30 del novejše izdelave. V stalni razstavni dvorani »Cesare Sotianopuloi na Trgu Papa Giovannl 6 Je odprta osebna razstava mladega tržaškega slikarja Roberta Kozmaria. Razstavo prireja deželni sindikat lepih umetnosti. Odprta bo do 7 de. cembra. PD PROSEK KONTOVEL priredi v soboto, 5. decembra ob 21. uri MIKLAVŽEVANJE za mladino v prosvetnem domu na Proseku. Sprejemajo se darila. Vabljeni! Prosvetno društvo Kraški dom in osnovna šola na Re-pentabru priredita v soboto, 5. decembra ob 16. uri v osnovni šoli mik la vževa nje Vljudno vabljeni vsi šolski in predšolski otroci. Ob tej priliki prireja društvo razstavo in prodajo mladinskih knjig v sredo, četrtek in petek, od 18. do 20. ure v prostorih nad občinsko kopalnico v Repnu. SPD IGO GRUDEN iz Nabrežine priredi v soboto, 5. t. m. ob 17. uri MIKLA V*r»AonE za otroke. Darila lahko izročite na sedežu društva v večernih urah. Razna obvestila Sdekenjski dom bo priredil v soboto, 5. decembra mlklavževanje. Na sporedu je otroška igra ter obdarova. nje malih tn veMc'h Začetek ob 20 uri. Slovensko dobrodelno društvo v Trstu priredi, kot vsako leto, mtklavže-vanje za osnovnošolske otroke Iz Tr-sta In okolice. Prireditev bo v nedeljo, 6, decembra ob 16. uri na sedežu društva v Ul, Machiavelli 22-11. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2AŠKA KREDITNA BANKA IRST . Uliu F. Filzl It 10 r*l. 38101/38045 opravlja vse bančne posla kupuie tulo valuto Včaraltnjl odkupni devizni tečaji: Ameriški dolar 620,— Kanadski dolar 590,— Brit. Sterling 1.475,— švic. frank 142,— Franc frank 110,— Belg frank 12,— Hol. florlnt 172,— Nemška marka 169,50 Avst šiling 23 80 Dinar 43,25 Darovi in prispevki Mirko Maver daruje 2.000 Ur za Solo • spomenik NOB v Cerknem. VERDI Letošnja Puccinijeva «Bohem4», katere premiera bo v soboto v gledališču Verdi, bo imela poseben značaj-V njej bo namreč nastopila skupina pretežno mladih pevcev, ki so se v Trstu od pomladi že nekajkrat zbrali, da bi dosegli čimvečjo homogeno in stilistično spoštovanje predstave, z katero bodo scene narejene po vzor onih na prvi predstavi 1. 1896. S te bodo dani pogoji za uprizarjanja pbj ' stav tudi v drugih deželnih sredisc in v inozemstvu, obenem pa nudi g> • dališče Verdi z njo možnost za u • ljavljenje mladih pevcev, kar n*J pritegnilo v gledališča tudi mlado o». činstvo. Pod vodstvom dirigenta Toffola bodo v solističnih vlogah nastopili. N • via Maria Goltara (Mimi), Mario M raro (Rodolfo), Rosetta Pizzo (Mus ta). Gianluigi ’ Colmagro (Marceli • Darlo Zerial (Schaunard), FraCc?Re. Signor (Colline), Angelo Nosetti . ' noit), Ledo Freschi (Alcindoro), " mondi Botteghelli, Enzo Viaro in to Susca. Režija Dieter Duelter Marell. Sodelovali bodo mali pevci «MesW Trsta* pod vodstvom Edde Calvaro. Za sobotno predstavo, ki se bo začela ob 20.30 za red A v parterju ložah ter za red B na galerija" balkonih, se danes dopoldne zace j prodaja vstopnic pri blagajni 8le lišča (tel. 23988). POL1TEAMA HOSSETT1 »Margherita Gautier, dama s ^ melijaml« bo na sporedu ob 20. ■ danes in Jutri. V soboto bosta o** predstavi ob 16,30 in ob 20.30. Pri blagajni v pasaži Prottl so prodaj vstopnice za obe sobotni P1* stavi. Kot je bilo že sporočeno, se b0** predstave nadaljevale do srede. 9. t. Za 12. t. m. je predvidena prva prizoritev četrte abonmajske PredsI’ ve «Striček Vanja«. Predstave v ' stu bodo do 27., razen 16., ko bo gl’ dališče gostovalo v drugih deželn središčih. Nazionale 16.00 «1 guerrieri«. Cim* Eastvvood, Telly Savalas, Donald SU-therland. Panavision. Metrocolor. Eden 15.30 »Nini TirabusciO, la che inventb la mossa«, Monica tl, Gastone Moschin, Peppino Filippo, Sylva Koscina Technicd • Fenice 15.00 nUominl e cobra«, Douglas, Henry Fonda. Hume nyn, VVarren Oates. Technlco^-Prepovedano mladini pod 18 le ‘ Grattacielo 16 00 «11 prete sPo:,„a'°a! Rosa n n a Podesta, Lando t*uzz e, E M. Salerno L Salce Prep dano mladini pod 18 letom Excelsior 15.30 «Aiionimo venezian°g Florinda Bolkan, Tony Musan,!!jjirti M. Salerno. Prepovedano *l pod 14. letom. Ritz 16.00 idndagini su un Par4uaRet. sato di omicidio«, Maurice R Michel Baquet. Alabarda 16.30 «Nel paradiso i stre m vivo con Eva«, Kitty June Abel. Technicolor PreP0 no mladini pod 18. letom tti Filodrammatico 16.30 «Le calde j di Poppeai), Ollnka Berova, 0 Harris. Technicolor Prepove" mladini pod 18 letom pet Aurora 16.00 »Omicidio al neoi 1’ispettore Tibbs« Technicolor povedano mladim pod 14. Ie 0 t\-godbe. Tozadevni izvedbeni zakoni, ki zadevajo le koroško slovensko narodnostno skupnost, so v resnici torzo: na Gradiščanskem pa Avstrija sploh niti še ni pristopala do kakršnegakoli reševanja. Zelo jasno utemeljuje dr. Veiter, da so upravičeni v imenu manjšine govoriti le tisti, ki želijo in si prizadevajo za obstoj in razvoj narodnostne skupnosti, ne p>a ljudje, ki so sicer pripadniki manjšine, pra se borijo proti uresničitvi manjšinskih zaščitnih določil. »Slovenski vestniki Emrich, strokovni nadzornik dr. Valentin Inzko in predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvvittar. O pomembni diskusiji, ki je bila le pred ozkim krogom povabljenih zainteresiranih, je v soboto 21. novembra zvečer poročala tudi avstrijska televizija, medtem ko je izmed tiska o diskusiji prva nestvarno pxročala Kleine Zeitung pod senzacionalnim naslovom »Profesor Ermacora izjavlja: Manj- šinsko ugotavljanje je potrebno*. Prav to poročilo, ki je izzvalo na. torkovem zasedanju koroškega deželnega zbora ponovno debato o tako imenovanem ugotavljanju manjšine, pa je netočno in tendenciozno. V resnici je prof. dr. Ermacara na izredno vprašanje Stritela, ali smatra nasprotno od dr. Veiterja ugotavljanje manjšine za potrebno, poudaril, da je bil do te diskusije o tem prepričan, da pa so prikazani argumenti in pomisleki manjšinskih zastopnikov proti ugotavljanju nanj napravili močan vtis in se zaveda, da bi moralo priti predhodno do absolutne razkužitve politične atmosfere. Na to je višji uradni svetnik Emrich pravilno pripomnil, da v tem primeru »ugotavljanje* ne bo več potrebno, ker ga nihče več ne bo zahteval. Kleine Zeitung pa tudi v ostalem nc poroča stvarno. Tako na primer grobo pač« prikaz dr. Inz-ka o nenaravnem padanju števila koroških Slovencev pri ljudskih štetjih, kakor je trditev, da bi se bili ddskutamti zedinili na predlog dr. Strake, po katerem bi bili dvojezični topografski napisi upravičeni le v okrajih s 25 odst. prebivalstva drugega jezika, naravnost iz trte izvita. Prvič udeleženci te diskusije sp'oh niso poklicani, da bi o tem sklepadi, v ostalem pa kakega definitivnega razmotrivanja ni bilo ne o tem ne o drugih vprašanjih. To so dejstva in nam je žal, da smo resnici na ljubo bili prisiljeni najprej popraviti nekorektno poročanje Kleine Zeitung, ker je že omenjena debata v koroškem deželnem zboru ponovno pokazala, kako neodgovorni poročevalci lahko manipulirajo javno mnenje. Diskusija na Dunaju je bila v resnici zelo stvarna in je {Mleg pravnih asprktov, s katerimi se življenjsko delo dr. Veiterja temeljito in izčrpno bavi, osvetlila predvsem tudi politično — človeško- stran perečega vprašanja na- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiMiiiiiiiifiiiiiMiiHiiiiimniiitnntMiiiiMiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiijiiuiiiiniuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZADNJE DELO ZNANEGA BRITANSKEGA PUDLICISTA D. L. HARTA Nad en milijon nepotrebnih človeških žrtev v II. vojni Hipiji niso nikjer tako doma, kot v Londonu. Neki hipijevec si je izbral za «dom» pa čeprav začasen, kar središčni trg Picadilly •iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMinimviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiluniiiiiiiniiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiin PO PADCU METEORITA V AVSTRALIJI Možnost obstoja življenja na drugih nebesnih telesih Prvič so dokazali, da amino kisline v meteoritu niso zemeljskega izvora V meteoritu, ki je lani, 28. septembra p>adel na Zemljo v Avstraliji, so odkrili amino kisline: to odkritje naj bi 'p» mnenju NA SA pomenilo, da je možen obstoj življenja tudi v drugih krajih vesolja. Tu je prvič, da so v snovi, ki pripada kaikemu drugemu nebesnemu telesu in ne Zemlji, z gotovostjo odkrili amino kisline. Do odkritja je prišlo v raziskovalnem centru Ames, ki ga upravlja NASA v Mountain Vie-wu v Kaliforniji. Raziskovalce je vodil pri delu dr. Cyrti Ponnamp>eruma, ki pravi, da je to prvi zaključni dokaz za kemični razvoj izven Zemlje, v vrsti tistih kemičnih procesov, ki pomenijo nastanek življenja. Že prej so amino kisline in druge organske molekularne zgradbe ogljikovih hidratov odkrili v meteoritih, ki so padli na Zemljo. Toda v vseh prejšnjih pri- merih se je raziskovanje zaključilo s pripombo, da so te snovi nastale v meteoritu zaradi kontaminacije p» padcu na Zemljo. Skupina raziskovalcev v centru v Amesu pa se je takrat praslu-žila «najbolj natančnih in najnovejših metod za točno identifikacijo sestavljenih kemičnih snovi*. Prav zaradi tega lahko z gotovostjo trdimo, da so amino kisline v avstralskem meteoritu kemičnega in ne biološkega izvora. Meteorit je padel na Zemljo pri Murchisonu v Victoriji in domnevajo, da izhaja iz skupine asteroidov in majhnih planetov, ki krožijo predvsem v bližini Marsa in Jupitra. Po ugotovitvah raziskovalcev je meteorit star kakih štiri milijarde in p»l let. Znanstveniki pa domnevajo, da so planeti v sončnem sistemu nastali ravno pred štirimi milijardami in px>l -let--kot- strjevanje iz -p>lina- LONDON, 2. — Tu je pred kratkim izšla knjiga, ki je vzbudila veliko zanimanje, pa čeprav gre za knjigo, ki ni običajno branje množice in čeprav gre za delo, ki obsega 768 strani. Gre za «Zgodovino druge svetovne vojne*, ki jo je napisal eden izmed vodilnih britanskih vojnih komentatorjev Basil Liddel Hart. Po njegovem mnenju je v zadnji vojni izgubilo po nepotrebnem življenje najmanj milijon ljudi. Ne glede na to, da je pri 50 milijonih človeških žrtev, kolikor jih je zahtevala druga svetovna vojna, en milijon le relativno število žrtev in ne glede na to, da so vse vojne žrtve z moralnega vidika nepotrebne, se bomo ustavti pri tej knjigi v zvezi pač s stališčem, ki ga postavlja Hart, da vidimo, kako o tem sploh misli, saj gre za človeka, ki se je na tem področju uveljavil, vrh tega pa je knjigo izdala londonska založba tCassell*. ki je znana po svoji resnosti. Basil Liddel Hart je umrl letos januarja kmalu potem, ko je postavil piko ob koncu svojega dela, o katerem pravkar poročamo. Bil je star 74 let in znan kot eden vodilnih zgodovinarjev druge svetovne vojne, njegovo delo z izvirnim naslovom .Historg o] the Second World V/ar*, je naj- HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Poverili vam bodo na videz lahko, v resnici pa težavno nalogo. Nekdo skuša spraviti vaš praložaj v težave. BIK (od 21.4. do 20.5,) V nobenem primeru ne dovolite, da bi vas osebna ambicija privedla predaleč. Nepredvideni dogodki bodo vsekakor v vaš prid. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne trošite zaman svojega časa v delu, ki ne bo imelo haska. Skušajte se nekoliko razvedriti in [»miriti. RAK (od 23.6. do 22.7.) Danes se lahko lotite reševanja tudi najtežjih vprašanj. Kratkotrajna negotovost bo povzročila manjši družinski spor. LEV (od 23.7. do 22.8.) S sode-lgvpi nekaj ne bo prav, vendar pa ne zaradi vas niti na vašo škodo. Skušajte se razvedriti. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ugodne okoliščine vam bodo_ pomagale utrditi gospodarski položaj. Ni še trenutek, da bd delali načrte za bodočnost. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) S svojim nastopom boste spravili nekoga v zadrego. Več previdnosti v svojih odnosih do nekega novega znanca. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Ne dovolite, da bi vas nekdo premamil z neizpiolnjivimi obljubami. Z manjšim napx>rom boste rešili že dalj časa trajajoč nevšečen spor. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Največ dela boste imeli dopoldne, toda tudi popoldne bo veliko opravkov. Na vidiku je novo prijateljstvo, morda celo ljubezen. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dan je nenavadno primeren za to, da odločno rešite neki spor in uveljavite svoje pravice. Ne ukvarjajte se z ekstravagantnimi idejami. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preveč ste neučakani, da bi smeli začeti z večjim delom. Tudi v družini boste koga spravili v slabo voljo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Otresite se vseh postranskih problemov. Bodite bolj razumevajoči v odnosu do drugih ljudi. temeljitejše njegovo delo, vrh tega pa je napisal tudi na tisoče člankov in komentarjev, izpod njegovega peresa pa je prišlo tudi kakih 30 večjih ali manjših knjižnih publikacij. V čem vidi Hart možnost, da bt mogla druga svetovna vojna prihraniti življenje enega milijona ljudi? Liddel Hart pravi v svojem delu, da so tako Hitler na eni strani, kot zavezniki na drugi napravili vrsto napak in da je podaljševanje vojne zahtevalo najmanj milijon človeških žrtev, ki bi jih ne bilo, če bi zavezniki s svojo trmo ne prisilili sovražnika — Hitlerja in Japonsko — da so vztrajali do konca, do poslednje svoje moči. Liddel Hart merit, da je bilo zgrešeno s strani zaveznikov zahtevati brezpogojno predajo Nemčije in Japonske in da je bila v tem le «nerazsodna kratkovidnost, kajti če bi bili svojo zahtevo le nekoliko spremenili, bi to pomagalo protihitler-jevski koaliciji do hitrejše zmage. Zahteva po predpogojni predaji — meni Liddel Hart — je veliko pomagala Hitlerju pri ohranitvi oblasti v Nemčiji in prav tako tistim militarističnim japonskim silam, ki so vztrajale do konca. če bi bili zavezniški voditelji postavili bolj zmerne pogoje za kapitulacijo Nemčije, bi se bila hitlerjevska oblast mnogo prej zrušila kot se je. Ko so leta 1942 predstavniki nemških antinacistič-nih sil predložili zaveznikom svoj načrt za zrušenje Hitlerja in tudi predložili seznam imen vodilnih ljudi, ki so bili pripravljeni pridružiti se tej akciji, so zavezniki ostali trmasto na svojem stališču in do sporazuma ni prišlo, zaradi česar se je vojna zavlekla. Angleški publicist in komentator pravi, da bi se bila vojna v Evropi končala najkasneje v septembru 1944. leta, če bi zavezniški voditelji pravilneje izkoristili svoje prednosti. V tem času so bili zavezniki že zelo daleč pred nacistično Nemčijo, saj so imeli m razpolago po 20 tankov na en nemški tank in po 25 letal na eno nemško letalo. In cena za to neizkoriščeno priložnost je bila, po Hartovem mnenju, zelo visoka. Američani, Angleži in francoske sile, ki so se borile na njihovi strani, so izgubili v boju za osvoboditev Evrope okoli 750 tisoč ljudi. Toda največ žrtev, in sicer okoli pol milijona, je bilo po septembru 1944, to se pravi, da bi bili zahodni zavezniki izgubili za zrušenje na- cifašizma v Evropi le 250 tisoč svojih in ne 750 tisoč, kolikor so jih resnično imeli. Hart pa se v tem primeru ne vprašuje, kolikšne so bile človeške žrtve vzhodnega zaveznika, Sovjetske zveze, kolikšne so bile žrtve na strpni odporniških gibanj, posebno na Ballcanu in daje obračun le za zahodne zaveznike, za katere vemo, da so dale ogromno materialnih žrtev, manj pa človeških, če jih primerjamo z žrtvami na vzhodni fronti in Balkanu. Hart očita tudi zaveznikom, prvenstveno zahodnim, da svoje prednosti v letalstvu niso pravilno izkoristili, ker bi bila mogla zavezniška bombardiranja Nemčije skrajšati vojno za nekaj mesecev, če bi se omejila na bombardiranje komunikacij in energetskih virov, posebno še rafinerij, skladišč goriva in podobno. Še majhen skok na pacifiško bojišče, kjer je, po tem, kar piše britanski komentator. Japonska izrazila pripravljenost za sklenitev miru še dolgo preden sta bili odvrženi atomski bombi na Hi-rošimo in Nagasaki. Liddel Hart zatrjuje, da bombi nista bili niti potrebni. Seveda nista bili bombi potrebni za zmagovit zaključek vojne in namesto 200 tisoč mrtvih Japoncev ob eksploziji dveh bomb, bi bili zavezniki utrpeli še kak tisoč človeških žrtev, toda iz drugačnih virov iz tedanje dobe izhaja, da so v V/ashingtonu potrebovali *adut* za to, da bi vzhodnemu zavezniku vsilili nekaj svojih zahtev, kar je v dobi ostrejše hladne vojne prišlo često do izraza. Sicer pa to že ne spada sem in vrnimo se k Hartovemu delu, ki nadalje pravi, da je Hitler napravil največjo napako konec leta 1941 ali v začetku 1942, ko ni napravil invazije na Veliko Britanijo. Ko je namreč opravil s Francijo, Nizozemsko in Belgijo, bi se bil mogel Hitler lotiti tudi invazije na britanske otoke, toda bal se je Sovjetske zveze, ki pa po Hartovem mnenju tedaj ni bila nevarna. Hitler je tedaj bolj poslušal svoje strankarske kot pa vojaške svetovalce in zaradi tega je vse svoje sile vrgel na Vzhod, medtem ko bi bil lahko opravil tudi z Veliko Britanijo, kajti »njen propad je bil malone gotov*, kot dobesedno pravi Hart. Hart se pri tem ne vprašuje, kako to, da so se morali Nemci že v zimi 1942 umakniti izpred Moskve, ko je nacistična vojska praktično doživela svoj prvi poraz. ste meglice, ki se je nahajala med zvezdami. Zaradi analiz, ki so jih sedaj izvedli v Amesu, lahko torej domnevamo, da je nastajal nekakšen kemični proces v času, ko se je izoblikovala Zemlja. To se pravi, da so lahko nastale amino kisline tudi na drugih planetih. Medtem ko so a minske kisline na Zemlji, ki so vse biološkega izvora, levosučnega tipa, so amino, kisline v meteoritu iz Avstralije iz mešanih «D» in »L« tipjov, se pravi iz levosučnih in desnosučnih molekularnih struktur. Biologi sicer lahko domnevajo, da lahko nastane življenje na drugih planetih le na desnosučnih molekularnih strukturah a-mino kislin, gotovi pa so, da mešanje tip»v »D* in «L» izključuje biološki izvor in tudi zemeljski izvor amino kislin v meteoritu iz Avstralije. Desnosučnih molekularnih struktur amino kislin na Zemlji skoraj ni mogoče najti, ker zemeljski organizmi proizvajajo le levosučne amino kisline. Raziskovalci v Amesu so našli v meteoritu p>et od dvajsetih amino kislin, ki so px>trebne za sestavo žive celice. Dr. Ponnam-peruma pa p>ravi, da ugotovitve, do katerih so sedaj prišli, ne kažejo le na možnost obstoja življenja tudi v drugih krajih sončnega sistema in verjetno tudi v drugih krajih vesolja, temveč tudi novo časovno za p>o red je za nastanek življenja. Modni ustvarjalci snujejo nove modele Ob koncu novembra in v začetku decembra je občutiti, kako se na pradročju mode nekoliko zavre dejavnost. Toda to ne pomeni, da kreatorji ne delajo. Končale so sc modne prireditve, kreatorji pra že snujejo nove modele za naslednjo sezono. Istočasno prikazujejo {»nekod razne pritikline, kot so čevlji in torbe, pa tudi dragulje in druge drobne predmete. To je prač čas za prikazovanje novih lepotil. Z druge strani se sedaj vrstijo nakupi, ki že jasneje kažejo, za kaj so se nakupovalci odločili. Ženske se največkrat odločijo za maxi plašče, škornje in hlače «š la gauebo* in »knicker*. Moški pra si izbirajo široke kravate, majice vijoliča-sto-rožnate barve in maxi dežne plašče. Škornje je prevzela moda «pxip*, sicer še ne v Italiji, v Veliki Britaniji pra že srečujemo v izložbah pisane škornje v vseh mogočih živahnih barvah, z navpičnimi vijugami ali s podobami iz stripjov. Kot je znano, so se kreatorji p»tem ko so v prejšnjih letih prikazovali modele, ki so nekoliko spominjali na znanstveno fantastiko, odločili za p»6eg v preteklost. Sedaj se ne govori več le o oblekah v slogu tridesetih let, p»ač pa tudi o tistih iz dvajsetih, celo desetih in štiridesetih let. Seveda predj»stavlja ta moda tudi moment predelave v modernem času, tako kar se tiče risanja modelov kot tudi novih tkanin. Seveda so se zanjo najprej odločile mlade ženske, pred vsem zaradi živahnosti, ki novo modo karakterizira. Zdi se torej, da vse vodi »a la recherche du tempss perdu*. V času gre torej moda po navdih v preteklost, kar se tiče tkanin in tehnike pa napreduje. Tudi sovjetske ženske bodo letos nosile modele iz tridesetih let. Tako vsaj kažejo modeli, ki so jih sovjetski modni kreatorji prikazali v »Hiši modelov* v Leningradu. Poleg teh modelov so na modni prireditvi prikazali tu di šp»rtne obleke iz karirastih tkanin v živahnih in mirnejših barvah, tako da je izbira večja za mlajše in starejše ženske. Dolžina oblek je neenaka, za zimo predlagajo kreatorji daljše oble-ge, poleti pa krajše. Za obleke in plašče se p»služuj-ejo tudi ljudskih motivov. Tako n.pr. plašči iz kože spjominjajo na huzarske suknje. Seveda na prireditvi niso manjkali škornji, ki so bili navadno zelo ozki in s široko prato. V novi način oblačenja spradajo tudi pelerine s pokrivalom, ki so piodobne nekakšnim kutam. V Lcodcou je najbolj priljubljena debela kuta iz sintetične kožuhovine, seveda maxi v črni, rjavi ah beli barvi. Domiselni ljudje so ji že vzdeld naziv «yeti». Najbolj klasične kute pa ostajajo seveda tiste brez gumbov ali zadrge in brez ovratnika, v temnih barvah, ki jih lahko nosimo s hlačami ali z midi krili in p»-menijo spremembo za sedanji ma-xi plašč. -i Druga vrsta kute, ki jo imenujejo »mednarodna*, je športna, navadno iz tweeda in skoraj vedno v rjavi barvi. Zaprata je do vrha, namesto rokavov ima le dva razp»rka, skozi katera lahko damo roke in ima širok okrogel ovratnik. Navadno jo nosimo s hlačami »knickerbooker* iz iste tkanine. V Italiji je najbolj zanimivo kuto predlagal Andre v Milanu. Imenujejo ;o »vampirka praleri-na». Na njej opražimo več {»dolžnih prog in model je p»doben krilom netopirja. Najbolj elegantna pralerina je p»dobna karabinjerska, izdelujejo jo iz črnega debelega blaga, vendar nima rdeče paodloge. Tiptična francoska pralerina je dobila navdih v severni Afriki, Papež Benedikt XV. ter Slovenci in Hrvati v Julijski krajini (Nadaljevanje na 6. strani) Pokojnemu tržaškemu nadškofu, msgir. Bartolomasiju so bili pri srcu slovenski in hrvateki verniki ter njihovi dušni pastirji. Kadar se je začel fašistični teror in vsakovrstno preganjanje, se je zanje zavzel. Pisal je takratnemu papežu, Benediktu XV. ter ga seznanil z žalostnim položajem slovanskega klera v Istri. Papežev odgovor na omenjeno pasmo dobimo v knjigi, ki jo je napisal Giuseppe Capretz «PER LA VITA — PENSIERI Dl GRANDI UOMINI — LIBRO PER TUTTI — (H. EDIZIONE — PADOVA — LIBRERIA GREGORIANA E-DITRICE — PADOVA 1921 — TI-POGRAFIA SEMINARIO). Papežev odgovor najdemo na straneh 620/21 omenjene knjige, to je na mestu, kjer so priobčene misli velikih mož o nasilstvu. Avtor je hotel s tem prikazati, p»leg drugih, tudi misli papeža Benedikta XV. o nasilstvu. Dokument se glasi: «Con grande dolore abbiamo ap-preso da varie parti come certi faziosi si danno a vessare grave-mente la piu parte di quegli ecle-siastici istriani, alla cui cura son-no commesse la religione ed i fedeli croati e sloveni. Sappiamo che, in seguito a spedizioni cru-deli, perpetrate da quei male in-tenzionati, sacerdoti non di al-tro colpevoli che di essere della stessa nazionalita e delVidioma de i fedeli, affidati ad essi dalla legittima autorita, della Chiesa, e di omare e proteggere gli stes-si, sono vittime di atrocita san-guinose e contumeiie di ogni spe-cie. Questo ci preoccupa anche maggiormente, poiche, secondo la voce, le scelleratezze accennate si compiono impunemente, do che se aumenta 1’insolenza degli uomi-ni malvagi e sembra approvare la violenza usata dagli stessi, ac-cresce d’altra parte il terrore e la mortificazione detle vittime itier-mi. Perche teniamo pe: certo che tutti gli uomini di mente sana ri-proveranno ie male fatte predel-te e benche non dubitiamo che, ove siano per calmarsi le conte-se politiche, tutti gli autori delle stesse abbiano a pentirsi e ver-gognarsi di averle commesse, pure, in nome del nostro ufficio a-postolico, dobbiamo deplorare vi-vamente che per insani motivi di ordine politico si violino sover-chiamente la giustizia e la uma-nita e certo anche a danno manifesta di que\li stessi propositi che si vuole attuare mediante det-te violenze. E non josse almeno cosi anormale la situazione della Sede Apostolica: ma tale e la condizione di fatto, in cui d tro-tdamo,- da impedirci di far perve-nire la nostra parola a coloro cui spetterebbe cosi di difendere la liberta del sacro ministero come di tutelare 1’incolumita di tutti i figliuo!i contro la violenza e i loro legiltimi Postori. Tuttavia, non lasceremo intentata aleuna cosa per imporre un fine a tan-ta vergogna. A tale uopo quan-to maggiormente falliscono i soc-corsi umani, tanto piu sollecita-mente invocheremo aiuti adeguati dalla benignita del Signore, im-plorando da Lui quella pace che da tanto tempo e desideratissima in terra. Riteniamo dovenh seri-vere questa lettera, venerabile fratello, poiche nulla č piu dolce al Podre comune del farsi parte-cipe del dolore det figliuoli e di recare agli stessi quel maggior conforto che E gli possa. A propi-ziare i doni celesti e in testimo-nianza della nostra patenta bene- volenza, impartiamo a Te, _ rabile fratello, e a tutto » V e al popolo istriano, con o cnmmnssi. V apostolica IScnedetto XV-(25 agostol921' commossi, ne. let, cerkve F Kmalu bo petdeset je {»glavar katoliške sal zgornje pasmo. Od —-danes se je spremenilo stvari. Istrani so svobodni, s * jirrri dušnimi prastirji vred ® ? sv. Stolica se ne nahaja v ^ tistem anormalnem položaju, katerega se sklicuje v mu pa prež Benedikt XV.>j&* ^ katere anormalnosti ne tervenirati. Danes more ^ rati in bi bilo zelo pošteno, sedaj dobil px>dobno pismeKi ski nadškof, Giuseppra Za*1 p»d katerega pastirstvom u, beneški Slovenci in se v u. ozirih nahajajo v podobnem ^ žaju, kot so bili Istrani desetimi leti. „r.niN IZIDOR P**EDA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii11111 IZ UMETNOSTNIH GALgtJ Graziella Petracco v «Mignon» Galerija Mignon je P°..sV°!Lib tranji razporeditvi površin no pripravna za razstave 9 To ponovno ugotavljamo 1’ c(, stavi jedcanic Grazielle y. #6 ki se je izšolala v graf10 «Carlo Sbisa*. Umetnica se 1 jt no lotila te zvrsti likovnos ■ je pa umela kaj hitro razV sffejO ko nadpoprečnosti. Dar ^ f opazovanja in mirna t. a0o? odlično gotovostjo prenaša ^ nost sveta na kovinsko ji v veliko oporo pri us,v teh izredno dobro uravn° ^ upodabljanj žive a tudi fosi rave■ . ,ani0‘ Objema pa pri tem nie rn2nldl nje le poredkoma širše $ iz rodne Istre, ker se ^jjjtr opazovanja pač najbolje t Ija v razčlenjevanju rn° $0 P ožjih izsekih prirode, k° , deli rastlinstva, zapleten0*' nin, listov in vejevja, rean ^ ^ je in posamezna drevesih živali, ribe, ptice. ^ Je to prva razstava Petra< Srečujemo pa že nekaj {e t popolne ujedanke in akoa*a fift' raznih skupnih razstavah- ^arin tudi na tej, vzbuja nas nost tehnična dovršenost. . /ci risbe in pesniško nastrojen ^liga zna pričarati iz razveja sta praproti, bodljikavih^ in nazobčanosti vejice hr lista, a enako tudi v daUn vih življenja iz prodani”«* ^ ffi okostij ptičev in rib. slednje tu tudi v pestrih tropskih morij. MILKO B PKKJKIJ SM(1 Generazione zero, Istanze e che nella societk in 1. novembre 1970. Espana hoy. Revista de 2 piermanente. Cultura, economia n. 5. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pjesmi: 11.50 Klavirske skladbe; 12.10 Družinski obzotnik; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba p» željah; 17.00 Trio Bo-schetti; 17.20 Za mlade px>slušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Plošče resne glasbe; 19.10 Pisani balončki; 19.30 Izbrali smo za vas; 20 00 šp»rt; 20.35 Radijska igra; 21.25 Skladbe davnih dob; 21.45 Melodije v p»lmraku; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.50 Podobe starega Trsta; 16.00 Radijska igra. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6 40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popravke; 8.30 Baročne skladbe; 9.00 Literarna oddaja; 9.30 «20.000 lir za vaš sp»red»; 10.05 Juke box; 11.00 Od melodije do melodije; 11.30 Oprar-ne skladbe; 12.00, 12.45 in 15.30 Glasba p» željah; 14.15 Fumora-ma; 16.20 Poje G. Novak; 16.30 Priljubljene arije; 17.10 Vaši prav-ci, vaše melodije; 18.00 Odlomki iz oprar; 18.30 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.10 Jazz; 22.35 Motivi v noči. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje prasmi; 9.00 Vi in jaz; 11.05 Puccini: »Mada-me Butterfly»; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Radijski četrtek; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Sp»red za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.45 Sindikalna tribuna; 19.30 Luna prark; 20.20 Orkestri; 21.00 Ser- ČETRTEK, 3. DECEMBRA 1970 gej Rahmaninov; 22.00 Koncert lahke glasbe; 23.00 Danes v [parlamentu. II. PROGRAM 7.30. 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti; sopranistka M. Banrientos; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimento; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Juke box; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.55 Pop»i-danska oddaja; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.00 Pevec v množici; 20.10 Sprared z Ivo Zanicchi; 21.00 Današnje plošče; 21.45 Nove ital. pssmi; 22.40 Radijska priredba; 23.06 Nove ital. pesmi. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.20 Haydnovi kvarteti; 12.00 Klavirske skladbe; 12.20 Mojstri interpretacije: pianist S. Richter; 13.00 Medigra; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Koncert; 16.20 Sodobna ital. glasba; 17.25 Strani albuma; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.30 Radijska igra. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Podobe in glasba; 9.10 Arhiv plo šče; 9.45 Sodobna ital. glasba 10.20 Klavirske skladbe; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba izven sprareda; 12.20 Boccherini; 13.15 J. S. Bach 14.30 Stravinski; 15.30 Lahka glas ba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00. 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Nekaj slovenskih prapravk: 10.15 Pri vas doma; 12.10 Nikolaj Rim ski-Korsakov: »Car Saltan*; 12.30 Kmetijska nasveti; 12.40 * pjj. strom Frank Chaoksfield; i» praročajo vam...; 14.10 Jir mladih grl*; 14.30 žeta Kampiča; 14.40 »M®*1, jJ.4j 15.30 Glasbeni intermez20, jfj.-H1 Ukrajinski državni 7-*>orVs ati®' Portreti skladateljev zabavn® ^ j* be; 17.10 Oprami koncert: kasetne produkcije; 18-2®, p9.F ke; 18.45 Kulturni globus Lahko noč, otroci!; 19.1® bel Mojmira Sepeta; 20-^^" kov večer; 21.40 Glasbeni no; 22.15 Iz jugoslovanske ^ nične literature; 23.05 JA. po-nokturno; 23.15 Jazz; 23.4« ^ pravke do p»pravke. ITAL. TELEVIZIJ*' ^ 12.30 Kulturna oddaja: keta o potrošnji; 12-30 14.00 Francoščina; 14-38 na; 17.00 Spored za p 17.30 Dnevnik; 17.45 0 škodbe 4 gasilci. Požar je uničil več sto radio in televizijskih aparatov, hladilnikov, raznih gospodinj skih stroev, tekstilno blago, skladišče živil in še drugo blago. Od stavbe, v katero so pred 4 leti vložili 2 milijona novih dinarjev, so ostali samo goli zidovi. Veletrgovina je v tem kraju oskrbovala s hrano in industrijskim blagom okrog 20.000 prebivalcev. B. B. Možnost obstoja življenja (Nadaljevanje s 4. strani) njena značilnost so robovi iz svile in na kapuci je dolg čop. Navadno jo izdelujejo v svetlo vijoličasti barvi. Tudi med letošnjimi modeli opazimo «chemisiere». Značilno za to vrsto oblek je, da so se razvile iz moške srajce, v začetku so bile ozke v pasu in s širokim krilom, lahko z rokavi ali brez njih. V petdesetih letih je bil najbolj značilen »cheimisier« z moškim ovratnikom in z rokavi, ki so segali do podkomolca. Seveda pa se je kasneje še spreminjal, tako v obliki kot v tkaninah. Letos, ko sledi modi tridesetih let, nima več moškega ovratnika, pač pa velike okrogle ovratnike ali pa je dobil velike izreze v obliki črke V in tudi krilo ni široko, pač pa se prilega telesu. Navadno ga izdelujejo iz muslina, krepa in lahkega jer-seya. Če naj omenimo še nekatere novosti nove mode, kar se tiče tkanin, ne smemo pozabiti, da se vedno bolj uveljavljajo za obleke tkanine, ki so bile doslej določene za tapetništvo in pregrinjala. Tu gre predvsem za tkanine, ki jih izdelujejo ročno. Zdi se, da se obetajo obrtnikom ali majhnim obrtniškim delavnicam, kakršne poznamo predvsem v gorskih predelih, boljši časi. Nekatere tekstilne industrije so se namreč že povezale s takimi obrtniki, da bi povečali proizvodnjo. Z druge strani se je v Milanu pokazalo pri kreatorju Caumontu, da se uveljavljajo pletenine. Pavel VI. danes v Džakarti SYDNEY, 2. — Jutri zjutraj lx> papež Pavel VI. odpotoval po svojem skoraj tridnevnem obisku v Avstraliji v Džakarto, še pred odhodom bo bral slovesno mašo v Syd-neyu ter bo posvetil prvega papua-zijskega škofa. Današnji dan je bil za papeža zelo utrudljiv, če se upošteva, da je v manj kot treh dneh svojega bivanja v Avstraliji imel 23 govorov in da je posebno današnji dan posvetil obiskovanju raznih bolniških in dobrodelnih ustanov. Najtežji del tega dne pa je brez dvoma predstavljala verska slovesnost na konjskem dirkališču v Ran-vvicku kjer je papež bral mašo v navzočnosti okoli 150.000 mladincev, ki so se zgrnili tja od vsepovsod prostrane avstralske celine. Tej stotisočglavi množici je papež spregovoril z besedami, ki zvenijo zelo sodobne, če se upošteva skrajno previdnost uradnih katoliških krogov pri obravnavanju sodobnega razvoja človeške družbe. Pavel VI. je morda spregovoril množici mladincev ne da bi raz- polagal z že vnaprej pripravljenim besedilom. Dotaknil pa se je, čeprav morda ne izrecno, bistvenih problemov, ki tarejo avstralsko mladino (vprašanja miru, vojne v Vietnamu itd.), prav tako kot ves ostali mladi svet, ki si utira pot v življenje na vseh oelinah naše o-ble. Danes se je papež srečal tudi s časnikarji, a zvečer je bil navzoč na sydnejsftem županstvu na ekumenski liturgiji, kjer se je srečal s predstavniki raznih krščanskih veroizpovedi. Kreator je predlagal modo, ki naj bi bila «v celoti« iz pletenin: majice, obleke, hlače in jopiči za počitnice, konec tedna pa tudi za v mesto. Navadno so modeli iz kašmira, laneni ali iz sintetičnega jerseya. Ugotovili so, da bo ta moda imela precej odmeva, predvsem zaradi svoje praktičnosti. Tudi kar se tiče lepotičenja, se pozna vpliv tridesetih let. Letos si ženske ne barvajo več obraza, ko) bi bila to slikarska paleta. Odpravile so že rdečilo za ustnice in puder, vse pa si še vedno barvajo oči. Vendar to ne pomeni, da je zopet prišel v modo obraz brez K čil, uveljavilo pa se je <-naravno» lepotičenje z zelo svetlimi tekočimi pudri, ki se zelo približujejo naravni barvi polti. Oči morajo biti pobarvane in zdeti se mora, da so večje, kot so v resnici. Prav v tem času so mnoge kozmetične hiše začele prodajati nove vrste tekočih barvil za veke, ki so vsa v sivih, vijoličastih in srebrnih odtenkih. To lahko spoznamo že po njihovih nazivih «Green Pe-arl», «Grey Pearl«, «Violet Pe-arl», «Sky Blue«, «Silver Green Pearl« in «Brown Pearl«. Seveda ima to svoj vzrok v modi. V tridesetih letih se ženske namreč niso barvale, dovoljeno je bilo to le igralkam in plesalkam, prav zaradi tega se hoče moderna ženska temu približati z «naravnim» ličenjem. Ob koncu naj se za trenutek ustavimo še pri draguljih in manj dragocenih drobnih okraskih. Pierre Cardin je v Milanu prikazal svoje nove okraske iz pozlačene ali emajlirane kovine. Nova zbirka prikazuje znake zodiaka. Za vsak znak je serija: ogrlica, broška in prstan. Poleg tega pa si je Cardin zamislil še druge okraske abstraktnih oblik, nekateri so celo veliki, ki naj bi dopolnjevali Cardinove obleke. Tovorno letalo strmoglavilo pri Daki DAKA, 2. — V Pakistanu je strmoglavilo tovorno letalo, ki je prevažalo v Dako zdravila, hrano in obleke za žrtve orkana, ki je pred nekaj tedni prizadel to državo. Zdi se, da je bilo na letalu pet članov osebja, ki so vsi v nesreči izgubili življenje. TRŽAŠKI DNEVNIK GOVOR SVETOVALKE STANKE HROVATIN V POKRAJINSKEM SVETU Slovenske šole naj odražajo narodnega duha naše manjšiaol V razpravi o proračunu, ki se zaključi drevi, so spregovorili še Busa (MSI), Panteon (KPI), Badiali (KD) in Pampanin (PLI) Sprejet predlog Lucijana Volka o «nočni psihiatrični oskrbi» Drevi se v pokrajinskem svetu zaključi razprava o letošnjem proračunu. V svojih zadnjih posegih so svetovalci obravnavali nekatera pereča vprašanja zdravstva in socialnega skrbstva (Panizon in Badiali) ter šolskega položaja, ki se je — prav te dni — zaostril z zasedbo velike večine tržaških srednjih šol. O šolskih vprašanjih, socialnem osipu v šolah, gospodarskem pogojevanju njihovega razvoja in specifičnih vprašanjih slovenske šole, je spregovorila na včerajšnji seji svetovalka Stanka Hrovatin. V začetku je ugotovila, da se nekatera vprašanja, posebno še sedaj, iz dneva v dan zaostrujejo, kot dokazuje protidemokratična okrožnica ministra Misasija o ureditvi notranjega življenja in omejevanju dijaških organizacij. Od tod množična zasedba tržaških srednjih šol. Omenila je tudi podrobne probleme, od prostorov do funkcionalnosti, posameznih šol in prešla k slovenskim srednjim šolam, glede katerih je pristojna tudi pokrajina. Omenila je za licej »Prešeren« in tehnični zavod «Zois», da so prostori res novi, zato pa že prepolni. Kritizirala je dejstvo, da niso projektanti upoštevali možnega razvoja slovenskega šolstva in se omejili na take prostore. Manjkajo didaktični pripomočki, posebno tisti, ki so povezani z jezikovno posebnostjo slovenskih dijakov. Tako je nepopolna oprema fizikalnega kabineta in kabineta za kemijo, kjer je vsa nomenklatura v italijanščini. Enako velja za opremo zbornic in drugih znanstvenih prostorov. Hrovatinova je nato nadaljevala: «Slovenska šola je vključena v italijanski šolski sistem, ima pa specifične pomanjkljivosti, ki izhajajo iz dejstva, da gre za. manjšinsko šolo. Te lahko sintetiziramo rekoč, da šola premalo ustreza duhu slovenske narodne kulture, in to v progra- itoK» in SPU3U“ h-iz pip tudi v višjih legah sta V stanovanjih, kjer obstaja si» prodaje vode na «delnih ste ima lastnik pravico, da predor® p 1IIUJ iddUUK ^H-dVicu, ua ^ r\ čat in odpre «posebni odtok«. u ^ pa mora v 24 urah pismeno nastala zaradi mih, kakor tudi v učnih knjigah. I hermetično zaprli dotok vod. Pa tudi pravni status šol in učnih dneh najhujšega mraza pa J® ^ močil ni urejen. Pokrajinski svet naj. spustiti iz glavne napeljav ^ poseže pri parlamentu, da bi čim- skozi »zimski odtok« in spusuu ,. prej obravnavali in sprejeli zakone o Slovencih.« S tem v zvezi je Hrovatinova dodala, da je skupina KPI predložila pismeno interpelacijo. Ko je govorila o univerzi je med drugim poudarila, da bi bilo treba obravnavati njena vprašanja v o-kviru širše povezave z naravnim zaledjem in predvsem z višjim šolstvom v sosedni Jugoslaviji. Univerza mora ustrezati potrebam kulture, raziskave, se pravi napredka in krepitve ljudske zavesti. Pokrajina ima v upravnih organih tržaške univerze svoje predstavnike in bi morala zahtevati, na primer, da se njena bilanca objavi. Ob koncu seje so svetovalci sprejeli več upravnih sklepov, med te- mi sklep, ki ga je orisal odbornik Lucijan Volk, o ureditvi vile Ren-ner pri umobolnici, kjer bo — v skladu z modernim pojmovanjem psihiatričnega zdravstva — urejena močna bolnišnica« za ljudi, ki so potrebni le omejene psihiatrične o-skrbe. Sklep, ki predvideva strošek 8 milijonov lir, so svetovalci odobrili soglasno. Obvestilo Acegata Zavarujte vodovodne cevi pred mrazom! Da bi se izognili morebitnemu zmrzovanju vodovodnih cevi v stanovanjih, svetuje ACEGAT lastnikom stanovanjskih zgradb, da zavarujejo vodno varovalko in glavni števec s cunjami, vdolbino pa napolnijo z žaganjem. Ukrepati je treba tudi, da bodo lahko z vsako vodno pipo v poslopju takoj za števcem mora v vestiti Acegat. škodo, ki bi , mamosti, bodo morali lastruK/ najemniki osebno poravnati m ■ na podlagi čl. 33 pravilnika 0 vajanju in prodaji vode. Solidarnost staršev z osebjem ustanove ONA® Te dni so bili sestanki star^_ le um SU Ulil - J.£0 otrok, ki obiskujejo otroške ' f ONAIRC na Proseku, v KnzU^ na Proseku, v Ricmanjih in pri Domju. ~ # katom šolskega osebja CGIL so pogovorili o razmerah, o ^ ^ pogojih in prejemkih deK otroških naric in pomožnega osebja v o /rtcih ustanove ONADte ških vrtcih ustanove uw»—- $ sklenili podpreti njihovo akmp sC ureditev problemov. V ta name ^ soglasno odobrili resolucijo, v^ ten' opozarjajo oblasti na raz ln in zahteve osebja ONAIRC, P0^ tCT r ozirotof rili nujnost skupne akcije tet ureditve uprave ONAIRC, °JJ ^ podržavljenja otroških vrtcev IRC. . V znak solidarnosti z osebjem^ se bori za ureditev svojega PJCj žaja in odločne volje, da« ni;0 vprašanje ustanove ONAittu- ^ starši v ponedeljek spremili otroke v prej omenjene o® vrtce. NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! m Božič upim veselje darovati Še več pri upim radost darovati, še. več izbirati med tisoči daril iz vsega sveta, da bo vaš božič bolj prazničen, bolj bogat, bolj izviren, da bi lahko razdelili mnogo daril tolikim prijateljem in tolikim dragim osebam s preudarnim in smotrnim izdatkom / ss/