gospodarske, obrtniške m fzbajaj° vsak° sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za Četrt leta 1 gold po posti pa leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr 5 četrt leta 1 gold. 30 kr - 0 P Cfc* . ^ Tv fv hhj^ i r Ljubljani v sredo 30. junija 1875. O t> S e g : Razglas c. k. ministerstva za kmetijstvo. Stiri velike nadloge, katere žugajo tudi našemu kmetijstvu. in gnoj. (Konec.) Novi Kranjski panj po Dzierzonovi iz MiklošiČeve sintakse. (Dal.) — Mnogovrstne novice. novi. (Dal.) Kratkočasnica Stelja Gospod, novice. Naši dopisi. Nekoliko posnetkov Novicar. Gospodarske stvari. Ker pa popis ce je V se tako natančen, ne zado- Razglasa ministerstva za kmetijstvo. stipendijak za potovalne učitelje za sadje- in vinorejo. kr. ministerstvo je poslalo ta oklic družbi kme f ) í i i— ; ———-, štuje, da bi clovek neznano žival do dobrega poznal ter si natancno znanost pridobí le z ogledom podob.e če same živali ne vidi, zato srno se obrnili na sl. vred- ništvo nemškega lista „Unentgeltliche Flugblátter" in ono (naj mu je zato očitna zahvala !) nam je preprijazno poslalo lesoreze imenovanih čveterih živali. tiiski z naročilom, naj ga razglasi po pripravni poti " *.......... - - drug ena za za Danes prinesemo podobo /pnvega ncyrčesa, ki se ime- je ta uš nuje trtna uš (phylloxera va sï a tri iskanj Stipendiji stej dvoj íiskinauk: vsaka znaša po 5C0 gld. za dveletno ob- kakor smo že v 1. listu povedali 1/ y _ m y « m ~ w M a 4 a A . A ^ A â a É •tuf • ^ m 1 m e Klosterneuburske tudi šila drobna, se vendar se morajo izpričati, da so vsaj šolo z dobrim vspehom dovršili UVJV iviuu v U oiiJV *J\j w -i . uoiu pv » uuaiij OUC* Cil UUliUj DC VCUUal Prošnjiki za ti stipendiji pričujočega popisa obraza njenega lahko razvidi pot, dnjo kmetijsko po kateri ta mrčes toliko škodo delà. Cas pro sinj je odio čen do 15 gust t Kdor želi kompetirati za tako stipendijo, s katero je mnogo pogojev skle-njenih, izvé na drobno to pri centralnem odboru družbe kmetijske v Ljubljani. Bazpis honorara za spis popularnega navoda o umnem gozdarskem gospodarstvu. Ministerstvo želí na dan spraviti poduk kmetoval-prav po domače spisan, kako naj gospodarijo z cem ? gozdom, da je za da bode prav. Poduk v tej knjižici naj je tak k o deželo našega cesarstva pripraven y brez velike učenosti razumljiv in pa s podobami razjašnjen. Za spis tak dá ministerstvo od 500 do 1000 gold, honorara ; rokopis ostane lastnina ministerstva, ki si pri-držuje převod v druge jezike. Do konca septembra t. 1. mora se rokopis predložiti ministerstvu. Kaj več o tem pové c. kr. dvorni svetnik in nadgozdar deželni gosp. Miklic na Dunaji. Stiri nove velike nadloge katere žugajo tuđi našemu kmetijstvu. listu letošnjih „Novic" smo popisali e v V • Z1 vali aaših slovenskih i katere, ko bi se vgnjezdile in razširile tudi v deželah, napravile bi neizmerno škodo pašim vinogradom, našemu polju in našim vrtom, stiri živali so: Trtna uš. Lubadar ali knaver. Krompirjev koloradec. Krvava uš. Te Podoba ; ki nam kaže povekšano krilato uš. Tukaj natisnjene podobe kažejo trtno uS veljiko povekšano. Podoba I. kaže trtno uš s krili ali • li TV* li Trr v i _ perutnicami, podoba II. in podoba III. pa uš brez kril ali brez perutnic. 216 Pobodá JI 7 Trtna uš ima cmokati t Là X y v7 L , at UC» 4 T je podoben listnatí prvi pogled Stelja in gnoj ima 6 p a v n n i c o dvoj moćnih t nog in veliko nož- 36. (Konec.) Kako vazen je gozd. ? v kateri skrit rivec; v žlebčasti glob nožnice ležij ali de loma skupaj zrašene se- Marsikatere srenje imajo že tako malo gozdnih de. ležev, da le z veliko silo izhajajo z lesom. Druge j^ imajo za potrebo, ali v kaki nesreči bi bile že v za- dregi. Zapet druge imajo gozdov še obilno, toda v ke, ki so podobne obilnosti je del njih prihodkov, brez katerih nočejo in ne morejo biti. Sploh so zaloge še tolike, da se za Velik oštrim bodalom Ko je vec časa sem ter more z lesom trgovati, kar nese veliko denarja lazila, se prime trtna, gozdne zemlje se celó ne more v polja predelati o ne še kriijata renine in z veliko . _ . t ker ko- je preslaba, prenerodovitna in v nepripravnih krajih. Iz tega nasledva, da to, kar je zdaj gozd, mora tudi bode svoj rivec v mehko v prihodnje (veči del) gozd ostati. Toda korist dežele piskričasto tkanino kore- in posameznih posestnikov zahteva gospodarstvo tako nine ) tem pa položi ja pod svoj trebuh Tukaj ostane uš po več tem oziru zboljševati vravnati, da se za stanovitno iz gozda dobiva najveći prid, kar koli je moč. Zato je treba gospodarstvo v y ne pa ga zanemarjati ki nam kaže še ne dorašeno uš tednov in sesá neprene- drugim naj se nezmérna množina stelje skrči homa trtni sok na > napravi trebno mero. Pred po- brez perutuie, kako sesá korenini. trtni gnjezdo in poklad na Gozd okroglo jajč pa ni le neogibno potreben zarad lesa, ampak 7 prva rumena kakor žve- ki so iz- ravno tako potreben v varstvo goram pred plazi in za Podoba III pio 7 pozneje pa postanej Okoli méti, v varstvo ravninam pred zasipi in zaglinjenjem vodnih strug, v ohranjenje studencev in v brambo ugod-nega obnebja. Ako bi gozd ne dajal tudi nobene druge bolj temne barve tako ugnjezdene uši vname koristi, moral bi ostati kakor bramba deželi v prid in rahli živak koreninni sciauu av.vu.um .u dobro. Zgodovina ima prav žalostnih dokazov, miuj napravi se steklina taka, naj rodo vitniše dežele z iztrebljenjem gozdov v nič pri- kako da i Sila tiči kakor v zagraji. dejo. Žalostni ogledi so rodovitna Palestina, mala Azija ) • # pamja, ta uš, Grecija (pri nas menda tudi Kras) itd. Te dežele so so neiz- kajti ona (babica) od spo- imele nekdaj obilno studencev in mladi do jeseni zamore rečeno rodovitne in pod najboljšim obnebjem ; sedaj je potokov, bile 25 do 30 milij ml dih poroditi. Ce se tedaj izglede. v vsem pomanjkanje. Naj povem pa nekatere posamezne uši v trtne JeJ Dalmacija je bila nekdaj cvetoča, vodenčna dežela z najprijaznišim obnebjem. Rimtfki velikaši so zarad tolika grmada korenine vgnjezdi izsesá ves sok, ni drugače, tacih lepot radi obiskovali to deželo. V srednjem veku da začne deblo trsja bole- so dobili Dalmacijo Benečani v posest. Le-ti so po gozdih , perje sahneti in da lomastili in jih brez usmiljenja izsekovali za trgovstvo z hati kmalu trta konec vzame ta uš tedaj čuda 7 da je lesom kakor tudi za barke. Toda Dalmatinci niso ma rali za svoje nove gospode, upirali so se zoper nje, jih » 77 ki nam kaže doraščeno (povek- svoji poti iz ki ima latinsko imé napadali in plenili ter se skrivali po starodavnih gozdih, ki jih je zmiraj še kaj bilo. Poslano je bilo toraj vo- filoxera razdevavka" na ) v us brez perutnic od tre- rike 7 domá Ame- , po bušne straní in z mlado, 3 dni Angleškem 7 Svaj Nem jaštvo s poveijem, da naj vse gozde popali; ob koncu tega proganjanja so cele barke napolnili s kozami, ko so jih med obožano ljudstvo razdelili. Tem živalim je staro uško od hrbtne straní, čiji in na Francozkem že bilo zato skrbeti, da se gozdi niso mogli več spodrasti dosihmal skor tretjino vseh nogradov pokončala Leta in so svojo nalogo tudi na tanko spolnovale. In lejte! 1872 pa se je nenadoma prikazala tudi v našem cesar- Sedanji čas je Dalmacija tako ožuljena, pusta in suha stvu vKlosterneuburgu nad Dunajem, kjer je sad- dežela, da daleč okrog ni take. Prijatelji kóz naj si to jerejski in vinski šoli grozno škodo naredila 3M i u v iLisEVi »uu giuKuu oi^u^v uftiwu«, za uho zapišejo. Spodnji Egipt je bil nezdrav, tu « Bog daj, da skrbi vládni in pripomoči umnih vino- večemu devetkrat na leto je tam deževalo. Na svèt in ejcev obveljá zatreti to nadlogo, da ne prekorači meje nekega evropejskega zdravnika je Mehemed Ali paša dal nasaditi 20 do 30 milijonov dreves, in število de- slovenske Gosp. Jele m ki v ímenovanem listu „Unentgelt- da liché Flugblatter" popisuje to us, po pravici praví, le spet živ dokaz o tem, da čem bolj majhen škoda, ka- 5, ki ževnih dni se je na to namnožilo do 42 in obnebje se imamo pa in droben je sovražnik, tem bolj grozna je zboljšuje. V gornjem Egiptu pa, kjer so dateljnove i • i i • « w m i # m? gozde izsekovali, se kaže ravno nasprotno. Tudi v Ti- beriji so jeli zemljo bolj pridno obdelovati, zelenjave zasajati, in od tistega Časa večkrat dežuje. Ko tero delà. Zdaj lahko razumeino strašanske nadlog< so nekdaj po sv. pismu čez Egiptovsko deželo prišle, bila okrajina Bocage na Vendejskem na Francoskem še Dandanes nam je mikroskop (drobnogled) prvo orodje, obgozdena, je bilo po poljih in ob potih obilno vode. da z njegovo pomočjo moremo na tanko spoznati škod- Od leta 1808 so jeli gozde skoro vse-čez izsekovati io ljive mrčese, ki se znavšim pa nadlogo, nam um pomaga prostim očesom komaj vidij ; da a uč* v oi lij pa uauiu^u) uauj u ui puujagc* , u» uc vendar sredstva najdemo, kako pokoncati škodlj vali in zabraniti njih razširjevanje ; spo- od tistega časa imajo polja velikrat pomanjkanje dežja posled studenci in vodnjaki dajejo le malo vode. ! ive ži- Pred letom 1821 je Provansa (Provence) na Fran- (Podobe druzih 3 mrčesov prihodnjič.) coskem imela dokaj studencev in potokov. Leta 1822 so pozeble vse oljke, ki jih je bilo tolike sile nasajenih da so bili celi oljkovi gozdi, treba jih je bilo potem po 7 217 ekati Od tistega časa so potoki močno usihali in po- sem jih v petero številk in v oziru pokrovov zaznamo- da čebelarjem, kateri bi si oPK^^' --- 4 ^ i r delstvo je bilo veliko težavniše J Lejte, kmetje, kako po val s črkama A in zato 0a Le.) te ozde o » vila« ivciuruiovi »«i o u Aftuia 4x iu aatv j ua u^uuxaijcm ) jvaici i ux oi ljubi kmetje, kako potrebno je toraj skrbeti želeli kaki panj naročiti, ne bo treba druzega nazna-loge, dobrave in goščave, da se v deželi ohra- niti kakor številko panja in sorte pokrova, na priliko: U^, T W m . V,, Ako vam je kaj tudi za vaše mlajše in ne le za Ae lastno grlo in želodec, bodite varčni z lesom, modro in ne Želim dobiti toliko panjev Štev. A štev. B. itd. * gosp odarite z gozdi toliko panjev (Dal. prih.) Sklep V3e sploh in vsakemu gospodarju posebej je na korist Çisto in neogibno potrebno je, da obsekovanje drevja da se gospodarstvo z gozdi iz korenine zboljša. 9 opustimo, steljo iz gozdov pa le še tam in takrat jem- Ijemo, kjer in kedar se to more goditi brez škode. Da to doseže, je pred vsem potrebno, da se vpeljejo pôdi Svilorejcem na Kranjskem. Cena letošnja za svilne kokone je izredno nizka najlepšega blaga pšeničnih kokonov funt ne more pre- gold.; navadno se za tako blago daje 70 do 90 za japaneško zeleno najlepše sorte po 60 do snažni, zdravi in malo stelje seči kraje. 65 kraje., srednje dobrote 50 kraje., za > slabo, umazano ? potrebujoči ,,hlevi s Materi so se po mnozih krajih že ko koristni potrdili. potlej se mora odjenjati travnike z neprekisanim stelj-natim gnojem obsipati, ker jim veliko bolje tekne gnoj- U4VWUJW 40 kraje, in še celó manj Fabrike imajo še na kupe starega izdelanega blaga; „krahu" se pač ne kupujejo tako pogostoma svilne obleke ošabnim gospém, dobra je sedaj obleka tudi iz po Dolga nica ter odpadki živine sploh v tekoči podobi. stelja, ki se mora zopet pograbiti s travnikov, ne pomaga nič; sekana stelja, ki težko gnjije , več škoduje kot koristi, posebno po mrzlejših krajih in po travnikih se na to ozir ima, se pol manj stelje kambrike. Tako čuti tedaj tudi svilorejec nasledke finančnega poloma Dunajskega od leta 1873. Naše častite „Novice" so priporočale Kranjskim svilorejcem, ki ne vedó kam oddati in prodati blago na višavab. e 7 MA k o in polje se vendar zamore rodovitno gnojiti Ne prodajaj prav nikakoršnih kosti, temuč vse od-padke od zelišč in od živali skupaj spravljaj , obraćaj svoje > naj se obrnejo na-me. Nekaterim sem ze po- potrebuj v rabo vse, kar je pripravno gnojiti, kakor mavec (gips) stregel ; ker pa zarad šolskih pocitnie (meseca julija in avgusta) odidem iz Gorice, kakor tudi moj kolega gosp. Kuralt, zato sem preskrbel, da prevzame vestno prodajo kokonov, ko bi je potřeboval kak svilorejec iz Kranj- da naj se lapor itd. Prav posebno moram priporočiti peačena sipa (mlevka) v prid obraća; ne ločbarske (ke-miske) preiskave , ampak tudi mnoge koristne skušnje so potrdile in pokazale , kako koristna je ta mlév za rodovitnost zemlje in za popravo prsti. Za sklep vam, ljubi rojaki, še enkrat kličem: Zbolj- skega j gosp Fr. Kodermac, šolski čuvaj pri naši šujte gospodarstvo z gnojnino! Letni znesek na poljih in v gozdih se bode s tem povzdignil za več milijonov goldinarjev v deželi." deželni kmetijski šoli, ki je dobil od mene vse potrebne naukaze, katerim trgovcem naj ponudi blago itd. Poslal bo zato pismeno potrdilo od kupca o množini blaga, katero vagajo na javni mestni tehtnici, pa tudi po ko-likošni ceni je funt kokonov prodal; skupljeni denar posije brez odloga. Za prevožnjo in delo odbije se vé da par grosev. To objaviti zdelo se mi je potrebno zato > da ne Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. pride kak svilorejec v zadrego, ki ne pozna nikogar v Gorici. Kdor pa hoče naravnost trgovca dobiti, naj se obrne do Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji« Lenassi-ja, velikega trgovca v Gorici. Pri tej priliki izrekam željo, naj bi si. Kranjska družba kmetijska ali pa svilorejska Metliška učinila sredstvo za prodajo kokonov; kaj pomaga pridelovati (Dalje.) Naj je pa panj tudi tako narejen, da ima samo premakljive satnike, ali pa tako, da ima cele romčeke, vsak je veliko boljši, kakor pa stari Kranjski panj z da nepremakljivim satovjem. Jaz delam zdaj dvoje sorte panjove samo premakljive satnike in troje sorte tacih imajo romčeke, in tako sem vse imajo kako blago, če ga pa ne morem primerno spečati?**) Treba tedaj poskrbeti producentu svilnih kokonov dobre trgovine, kupca za pridelek, in pospešila se bo sviloreja na Kranjskem, kajti tudi s tem pridelkom, posebno po Đolenskem zamogli bi še veliko pomagati_ si manj přemožní gospodarji. Fr. Po vše. panjove tudi v petero številk razdelil. da svoje nove Kranjske * Kdor želi moje nove Kranjske panjove bolj na tanko I I ogledati, naj jih pogleda pri gosp. Mihu Pakicu, trgovcu v Stevilka 1 ima samo satnike, ki sevzarezice Ljubljani, pri katerem jih lahko tudi vsak naroči, kakoršne Pri tej priložnosti opomnim pokkdajo. Stev. ima tudi le v satnike, ki se hoče in kolikor mu je drago. zarezice, temuc se z koncev eden v druzega upirajo pa ne pokladajo tudi vse čebelarje na to, da so moji panjovi le zato spredaj lesenimi ušesici blizo oběh in zadaj z majhnimi žebljički zabiti, da se pri prevaževanji kaka končnica ne zgubi. Kedar tedaj kdo kaki panj v roke Stev. ima romčeke, katerih z gornje diljice v dobi, naj brez skrbi té žebljićke izdere, in tako bo lahko zarezicah ležé, stranske imajo pa blizo palca od zdolej sprednjo in zadnjo končnico odpiral. Pis. po dvoje ušesic. V prejšnjih letih je družba kmetijska sama kupovala Stev. Uûajo ima romčeke, katerih stranske diljice od svilorejcev kokone, pozneje je namesti sebe dobila posre- katerimi se spodaj in zgoraj dovalca te trgovine; al zmirom gotova velika zguba bila je kriva, da je kmetijska družba popustila, kar ne spada v njeno po cvetero usesic, s obeh koncéh skupaj pritiskajo. Panjove vsake številke delam al z navadnimi po- področje in kar nic prav ne more spod rok iti kr°vi. ki so sšravfki pritrjeni, in te sem zaznamoval s ) dokler ni črk fi 1 an d na o Kranjskem, kakor na Goriškem. Po železnici so ) Vani s črko pa z dvěma pokrovčekoma, ki so zaznamo- svilorejci naši tako blizo Gorice, da to, kar morejo opraviti 0(i pokrovov govoril. akor sem že zgoraj omenil ) ko sem v Ljubljani, opravijo z malo daljo potjo v Gorici, če je Vsi moji novi panjovi so delani na tanko po em kar njihovo znotranjo svitlobo zadene. 7 Razdelil oňdi trgovec, na katerega se morejo obrniti z zaupanjem, da je mož pošten. Tacega nam najti, so se „Novice" obrnile zaupljivo do Vas, naprošene od več straní. Hvala ! Vred. * 218 # Gospodarske novice. Razstava v slov. Bistrici na Stajarskem. Po Kme- toemt matt ettoa§ ř>offt) ; vi tražite, da vam se klanja ulicama (Vuk); rus. u nih krestami pobratalo sja (p^ jih so se s križi bratili). Ako torej vpričo teh da i da tijska družba Štajarska napravi letošnjo jesen: 11., 12., ne številnatih primerov ne smem več reči, 13. septembra v Slov. Bistrici okrajno razstavo gospo- pisati celó nepravilno, vendar še vedno trdim darskih pridelkov z obdarovanjem ali premiranjem go- jako neprimerno in čudno, na pr. nemški stavek si tako f da J* veje živine. Razstavilo se bode na ogled vse, kar spada $trđ)e íadjt m v kmetijsko gospodarstvo sploh: poljedelski, vinogradni in živalski pridelki, potem konji, goveja živina, svinje, perjad, bučele, potem gospodarsko orodje in mašine. Pričelo se bode 11. septembra z raz stavljanjem in ttt djt ? posloveniti tako cerkvi 3 rt ber se ne 8meje # * Posebnega prevdarka je vreden oddelek o par~ titivnem genetivu, ker v današnji knjižni slovenščini p0 m hira premiranjem konj. Drugi dan 12. septembra kar vidimo, primerjaje zdanje spise ne- deljo) bo razstava gov ej e živine. pondeljek 13. ljani. 1815. jemlje pisavo M. Ravnikarja [„Zgodbe svetiga pisma s 1816.] po septembra se pa bo razstava končala s poskusi raznih najgenijalniših slovenskih pisateljev. Ljub- Miklošičevi sodbi enega izmed m a sin. Za pokušanje vin si bo priredila posebna pokušnica, kjer se pa bo plačevala vstopnina. rila ali premije so sledeče: Da- Kadar samostavnik pomeni neko celoto tedaj mu JLVćtiUčfcl oauiusiav uia puuicui »joiuvu j isuaj m^ genetiv naznanja neki del te celote. Takošen del se iz ražuje ali s posebno besedo, ali zgolj po genetivu. Po- čistega Državna darila za govejo živino domaćega, sebna ta beseda utegne biti : a) samostavnik, na pr. griz , v^l r*™™ o oirt^^ Vw i Ït-^ w> . P,n A A QA —. i« • i____i____1 j ^ . 1\ „ •___ ____ bikom: 50, 40, 30 gold.; kravam: 40, 30, 20 gold.; teletom: 30, 20, 10 gld. plemena, m sicer ljaj kruha, požirek vode, »j pivcev kaj sedí? ta kmet ima dokaj zaimek, na pr II. Darila za govejo živino mešanega in do- drobnice macega plemena, in sicer bikom: 40, 30 in po 20 gold.; kravam 1 premija po 30 gold. za mizo kdo vé kaj) kateri izmed določnih ali nedoločnih števil-premiji nikov. To je sploh znano in ne more lahko biti drugace. ) tr j^/U U\j ^VIU» J XV j. CAJ Y Ci JJU X ^/Aviiiijci J^^f KJ\J y Ul pO l^Clil UCUU1UU 20 gold, m štiri po 10 gold.; teletom 1 premija 20 netivom in tukaj Neki nedoloćen del se pa izražuje tudi samó z ge- gold. tri po 10 gold, in šest po premij s 590 gold, srebra. gold. to se vé da v trdivnih stavkih Skupaj 31 kajti v nikavnih nas splošno pravilo varuje pogreškov > III. po zlata Darila za svinje: 1 premija zlati > v srebru. IV. devet po zlatu ? in 15 ? premij po stiri gold. raďi grešimo, pišóč nominativ ali akuzativ namesto ge- netiva. Ali i tu moramo z razdelitvijo še nekoliko dalje iti. Naj pred nam je odbrati samostavnike, kate ii pome- Darila za perjad: 2 premiji po po gold, in dve po 1 gold, v srebru. gold. ) dve zlasti V. Darila za bučele v koših (panj ih) : nijo razne po vseh svojih delih enake snovi, kakor so živež in pijače, pa tudi druge vorimo največ v edinem številu. tvarine, ki jih Na pr go- Trikrat vrže pre- v njo soli. V zglavje je djala ojstrega trnja. Boš otro- rnija 1 zlat, dve po 3 gold, in tri po 2 gold, v srebru, kom kruha řezal. Nesó jim živeža za po poti. Celó VI. Darila za gospodarske pridelke: za laneno steblovje dve premiji po 1 zlatu in tri pre- tudi s predlogoma po z a Gre po hladne vode (franc. mije po 3 gold, srebra. Za sadovje in mošt sicer mi ja za naj lepši sad za izvažanje na prodajo ; m |Ji CUIU^U JLU C* p U , A a • MIO J/U UlftUUU Y UUu eau fraiche). Seže v torbo po kruha. Srebro % vJ - a! ^ 1 « m r^ /-i /4 í O r\ n m v^ /\ fi m >3 rx I /v a ft \ zlati j premija 5 gold. premija zlata ? 7 re po pre- za navadno sadovje de bili radi dali za vode (Ravn., franc, pour Se Prinesel mi je sukna za hlače. eau). srebra, grozdje 1 premija premiji po po gold, in štiri po gold. Kadar pa gre za nerazdelue, sosebno živeče stvari pri takih samostavnikih to se ve d a ne more biti 7 par- Za grozdje in vino, in sicer za najlepše titivnega genetiva v edinem številu. Nasproti pa jim zlati ; gold., gold, v srebru. VII. premija zlata premiji po gold. 7 in potem 2 plural predstavlja po toliko posebnih množin, od ka-premij terih si v mislih lahko odločimo bodi vecji, bodi manji žido in kokone Darila za živalske pridelke: premija zlati m premiji po 7 premija mij a gold. 7 v srebru. zlatu. 2) Za strd in vosek premija 2 gold, in 2 premiji po , Za zlata pre-giđ. 7 del. Na take primere blagega čitatelja posebno upozo-rujem. Kjer Nemec imeva samostavnik brez člena a Francoz svoj partitivni genetiv (včasih tudi Italijan) ondi bi po vzoru dobrih hrvatsko srbskih pisateljev in tudi gori imenovanega Ravnikarja bilo i nam pisati genetiv. Primeri : Strme toerbet tljr immer fyabett. Ubozih boste Okoli 11., 12. in 13. septembra še pri nas grozdje zmiraj med sabo imeli (franc, des pauvres; poznejše ni dozorelo. Zato se razstavljalcem nasvetuje lupljenje prestave imajo tukaj akuzativ). Stavek: er fragt nttdj (Ringeln) tistih trsov, od katerih namenijo grozdje po- |ter ^rauettêberfottett fittb, lahko se posloveni: vpraša me slati v razstavo. trsa na letošnjem lesu vrežeta 2 vrezca, ki sta ta namen se 14 dni po cvetenji če je tukaj vsaksebi. Potem se varcno dozori. odlupi. To skorjica med v katera ženska, ali: 7 ? če je kaj ženskih tukaj 2 cola pa mislim tudi: če je ženskih tukaj. Ako bi rekel: če obema vrezcema so ženske tukaj, moralo bi se vprašati: katere ženske? j-----— --------------. , ^.wxwv.v „w . , --- pomaga, da grozdje 14 dni poprej §ctfceit ©te ©d)ûfe? Ali imate ovác? (kaj ovác?) 223o fya&ett 77 Slov. Gosp. u Slovstvene stvari. ©te bte ©cfyafe (son benett id) gefyort ^abe?) Kje imate ovce? £>aft bu@eíb? Imaš-li denarjev? (Sr ïaufte tn btefer ©egenb Sleđer uttb 2Biefett. Todi je kupil njiv in travnikov nekoliko). gct& SStníag, imel, dal je povoda (namreč : kolikor toliko) Pa tudi pri abstraktnih rečéh : (Sr fyatte, V)VVV VVUVVip^ AlXAVJftj V^WKA JV fS V T V^ V« Nekoliko posnetkov iz Miklošiceve sintakse. me bie ®«Wett, >&e (Dalje.) * * * »on btr ttur leere 9îeben tterttommett. Govóri resnico, do zdaj sem slišal samo praznih besedi. Pri Cehih in Poljakih je zdaj najti Pisatelj teh posnetkov je že několikrát odsve- malo sledu od tega genetiva, v starejših knjigah pa se najde, na pr. : Pomazal knižat (knezov) nad lidem. Kadar stvar takó nanese, da bi v drugih jezikih ki toval rabo brezpodmetnih stavkov s takimi glagoli, jih slovenščina pozná edino za povračavne (verba reflexiva) rov pod pravilom, da se zaimek sě nikjer in nikakor ten stavek z genetivom, na Miklošič vendar našteva nekaj malo tacih prime- stal nominativ, tedaj v slovanskih biva rad brezpodmf (5$ gab ©riittbe, bilo pr ne ponavlja; namreč iz srbskih prislovic: kad se čemu vzrokov (nekaj, več, mnogo). Pač bi bilo veselja. Ravn. kad se čemu nada (toetttt man ftdj moriifcer tounbert, Iz solnčnega vzhoda pride modrih mož v Jeruzalem čudi 219 (tueife Takega Ctttil sortit Sftattrter, „modri možje" bilo bi: bie toeifett SDtantter). žaljujem le," nadaljujemo, „da tu v Ljubli v družbi 7 ki mu je udov odmrlo (fcem ©iteber aBftar6en). nimate prilike razgovarjati se v francoskem ali laškem 7 sem de moi da je moči šio iz mene (franc, de la force je iz mene kre- Luk. 8, 46, hrv. da jeziku « pač 3rtit ae luvi , ^ua. -xv f HLV. ua i* uicuc ivic- pa^, x osti izšlo ; druge slovenske prestave in Vukova imajo „Mamá govoré imave J® dosti u 7 se no minativ). Kmalu prihiti polka iz vseh krajev. Plačite, U.UÍV vaui UUUG oui« ^- okjluj. u<\ j c i Ul UglU „ x w jo uaujicu latvu, oo uglčtOl gUOjJL Čenih ljudi živelo, bag etud) attbere geíe^rte fflîamter íeBten. si je med tem tlinko prižigal, „jaz mislim dok vam bude suza solz). Da Je 1 Srb. drugih 77 sami: kedar nama francoski ogl mlaj hčerica pa kdo pride, govorimo papá pa laški, če smo To je namreč tako a se ogl u skup nemški gospod Pavček, (leski pregovor: Přijde dětí jak smetí. Nepregledno je število sem idočih primerov Ne jezikov kdo zna, za toliko ljudí veljá ; ne zná laški domišljam si ni malo, da bi jih bil v tem sestavku ob-segel vse, nego hotel sem samo sprožiti stvar, naj pre- 1 i • _ * « Jmu Alt n Ir A « «a /s /I It rv /I tt ^ «a 4- rv /I ^ m ^ « coski zato > ki kolikor soproga govorim jaz s puncama laški, fran- da Moj pa jaz ne znam, soproga moja pa, zato govori ona s puncama francoski. No, nemški oba znava in zna mîlljujejo i drugi, kakó in odkod vendar to, da je svoje tudi vsak drug, zato pa nama ni treba posebno nemški dni Ravnikar čutil potrebo genetiva ondi, kjer je da- ž njima govoriti, ker vsak drug govori" našnji dan malo kdo nas čuti. (Dal. prih.) 77 Kdo pa potem slovenski govori z gospodičinama?" Mnogovrstne novice, vprašamo nekoliko sarkastično „O, to pride tako samo ob sebi" 7 Pavček 7 7) dekla 7 hlap dgovo gospod drugi ljudje v hiši, katerih Stroški Dunaj skega đržavnega zbora od l. septembra 1872. leta do 21. maja 1875. leta. Blagajnik Dunajské zbornice poslaniške je prera- čunal natanko stroške njene v gori navedenem času. se člověk ne more ogibati. Pa se tudi otroci med seboj vsi vedno le slovenski prepirajo, tega jih ne morem odvaditi." Tedaj ne morete jih odvaditi, da bi se slovenski 77 ne prepirali? u Ta račun kaže 3 milijone in 440.577 gold. 69 kr. stroškov, ki so tako-le razdeljeni: Za o pravilnike državne zbornice se je potrošilo 80.931 gld. 532 tem vstop gospá 7 za njo hišna s črno kavo 3 kr. za dni no (diete) poslancem 1 milijon in 984.334 gold. 922/3 kr., — za stanovanje poslancev Tako je pretrgan naj in pogovor, kajti gospá ga zasuče na druge reči. Ko mi iz vljudnosti jamemo vedno nemški govorici tudi nemški pritrkovati, pravi gospá nemški : mi- lijon in 51.832 gld. 5% kr., uradnikov 82.512 gold. 81 Vs kr. žabnikov 27.072 gold. za plače zborničnih , — za plačo slu- 7)^7 prosim gospod 7 ostanite pri slovenščini jo jako rada slišim 7 za plačo stenografov, Ta hip stopita sina s stranske sobe, vsak pod paz pisarjev in ti sek 133.581 gold. 41 kr., — za vzdr-žanje poslopja in za druge stroške 80.312 gld. 94 kr. Koliko davkov se pač mora íztirjati, da se popla- duho nekaj sešitkov in knjig, se priklonita in odideta „Fanta gresta v šolo", opomni gospod Pavček, po gledavši na lepo pozlaceno uro na omari ex. x „ oa čajo ti stroški. Vpravičeno je tedaj vprašanje: ali so v tem času izdelane postave tolikih stroškov vredne? 77 Sta pač še v nižjih šolah?" spregovorimo mi j da bi kaj rekli i, * Ko v naših krajih letos toča delà veliko škodo, trpijo na južnem Tirolskem in Francoskem na več krajih popovodnjah, ki pokončujejo polje in podirajo poslopja, da tudi ljudje smrt storé. „No, Gottwald je v prvi latinski, Engelbert pa v drugi realki", hiti nam mati ponosno odgovarjati da 77 77 Ne slovenskem oddelku, se vé da!" nadaljujemo dgo se resila iz nekake gospod Pavček, ko zadrege, skoči gospá 7 v * Južna Železnic a slabo gospodari akoravno ima ter ve'i hišni vo(ie prinesti bližnj jbr i sobo „Skonča sem res mislil, veliko dohodkov. Letošnjega kupona za mesec maj ne more plačati. Prikazalo se je 101 gold.milijon dolgá. Strahovito bogati jud Rothschild jo hudo molze. dati ju ne ve, v 77 v slovenska oddelka, ali no kako družbo bi prišla nemških oddelkih u veste, člověk so, se ve da, le taki učenci, * Novo železnico merijo od Celja po eni strani čez katerih se vašema sinoma ni treba sramovati", opomnimo Polzelo in ob Paki, na drugi strani pa čez Velenje Skalsko dolino v spodnji Drauburg. 7 mi zopet nekoliko ironično oglasi „Da, da", se agio gospá, ki je med tem nazaj prišla in zofo, da Zabavno beiilo. pet nam nasproti pogobnila v mehko Engelbert sedi sredi med sinoma vladnega svetovalca in bogatega trgovca, Gottwaldu pa sta soseda sin sodnijskega predsednika in sin barona Obrazi iz domaćega življenja- 77 77 cast, gotovo Slovenska" rođovina. Spisuje J. Aléšovec. (Dalje.) Ali ste že poskusili, gospodična ?" vprašam dalje. To je pač velika Ne zarad tega", ugovarja gospá nekoliko čmer-a tudi z bolj odločnim glasom, „ampak taki otroci nejše, so pač bolj olikani, lepšega vedenja in ne tako surovi kakor slo--" (Dal. prih.) ,,£xu »ic ae pustt-usiii, guspuu: jjMorda nimate slovenskih knjig? Naši dopisi. u „Pač, pač, oce jih dobijo. Pa jih večidel kuharica "6re, ker ne zna druzega brati nego slovenski." nas Celovea 25. junija so unidan „Novice' Kakor pri vas, tako pri 7> 77 Na ta način berete nemški?" Kaj še!" se oglasi gospod Pavček ,}.Lvaj oo . oc ugiaoi guopuu x «avv>o*v ^ „mOji uucii jjiqijiew. jl ii uao puotupajv uumjvuiji «v «»«vjv » govorite dobro francoski in nekoliko laški. Tudi imate nem odboru kakor pri vas v Ljubljani; vrlemu zastop- hčeri ; v dopisu iz Trsta potožile o brezobzirnem postopanji lahonov proti Slovencem v mestnem odboru Tržaškem. In resnico je govoril do- pisnik. Pri nas postopajo nemčurji še silneje v mest- Več knjig tega jezika in jih včasih berete." 77 7 o tako jaz nisem. S francoščino bi si ne upal daleč, laški učen P& ravno toliko razumem moje spoštovanje," se priklonimo ; 97 > da niku Slovencev gosp. Rosbaherju, katerega se je nemčurska klika tako vstrašila, da je izprva žugala, da njim zborovati, je svojo — res smešno — mržnjo v nobenega sed- noče ž se ne dal prodati. Ob- s tem pokazala, da ga ni volila 220 No, to je res eine ,,Gro9sthat", ki za- merih odsekov ! služi svetinjo „belega orla" Pruskega. —„...... naših mesnicah vpelje unidan v „Novicah" iz se na Ljubljane omenjena govejo živino klali ć (maska), s katero Kakor slišim, ne toliko ne spla1 Proti V uima ali pa palež ne pride, bo letos vina, da že dol go bodo ) Al bati se je, da mam vesela nada po vodi ker toča letos pog;ostoma tu pa tam rožlja Kuhinja ljudska dobro na- poprej lepo zeleni je menda že velliko škode naredila ogradi ise z naših hribov 7 ker preduj od idij porcijonov 2508, polporcij do 12. dne t. m. je bilo razdeljenih celih popolnoma rjavi. Tu pri nasi smo jo pred nekolik o 129 9 vsega skupaj 2923 porcijonov 286, samo močnatih jedi dnevi imeli celó ob pol dveh p>onoći, vendar škode p0 sebne ni naredila. Vedoč Norega mesta 26. jun Kakor je že znano če ) toče, sem več vinorejcem prigo varjal, naj štitim bralcem „Novic", bilo je danes 26. dne t. m. varujejo ; če nesreća ne pride koiliki nevarnosti smo zarad nograde za« t katero Je slovesno blagoslovljenje prekra podělil presvitli cesar tukajšnji mestni straži. Osvečava ) bodo za zavarovanje iz. dane solde lahko pozabili, če pa pride, jim bo pa go tovo drago, da so bili zavarov&ni. Al kaj so mi lahko predvečer, tu jo , aic/. vm^ i. www ^ ~ «.»ww. v^x n^cti ^uvcuau» „ uurnci UVUUU »cuaujl g. ZilipiJlK sijajna, okna so kinčale razun mnogobrojnih vencev ve- Crnomlji, se nam ni toče batii; oni jo znajo panati to je ~ -------------- ' «V f V KJJLkA LÀKAl V (41 \J y vvviill JLA1 aa 25. dne t. m. bila je po vsem městu verneži povedali? „Dokler bcodo sedam župnik v like zastave slovenske in cesarske spoznavalo, da mesto je in da ostane slovensko vsem tem se je Ravno tako trdij tudi f ako ondi ni toče bati, dokler bod kmetj da se gosp ravno si nekateri zagrizeni nemčurski birokrati pnza- ker tudi oni umejo točne oblake odvraćati pnik pri njih Da t na vse kriplje ustanoviti tù temelj nemčurske bil kdo imenovanih gospodov sivojim faranom kaj takega devajo domene vetrov. ste z zastavama in 9 po jihov skrbi sešli so se ta dan od vseh Mestni straži iz Kostanj in Krskeg prišli kaj vzneseno so se vrtili „purgarji" po nemški komandi Cudno j po lep slovenski knji da mestjani ne vpeljejo odpravila stotnika Komelja sloven- lenske obečal, tega nikakor ne verjacnem, ker je gotova laž al ker neumno ljudstvo to v sjvojo škodo trdno veruje; bilo bi prav, da bi gospoda ljudlí o tem podučila in vražó i î Ravno ta dan , ko sem ogledoval Maver skega poveljstva, vsaj so vendar vsi Slovenci, pri volitvi časništva segajo najraje po uradnikih, in da ki od danes dojuter tupa tam so Pri Novomeški mestni vinograde, sem govoril z nekim človekomotem kako nevarno je živino iz Hrvaške, kakor tukaj pra vij o, í )) straži nosi zvonec uradnik Wagner „nadlajtenant" ; odrekamo sicer temu gospodu, da ne bi imel volj švercat" in kako lahko naredi tak kontrabantar celi okraj in celo deželo nesrečno. Mož mi na to od- ne za govori vino 9) veliko let smo švercalli sol, tabak, vino in ži- UUrtJttttUUU »1UCJL tcuiu guapuviu, vac* hj ft h«w« ¥V/JJW v khi\j , pa li l prospeh mestne straže, al to ni pravo, da si ta gospod tudi zdaj ne ismo nikakoršne bollezni zanesli, tako bi je > to je gosposkiina bedarij 9 Opomnim domišljuje mestno stražo za nemčursko kazino. Koman- ga potem na živinsko bolezen v bližnji Bistrici, ter mu dirai „defiliranjem namreč pri cerkveni slovesnosti na trgu pred dokazujem da « 99 hoch 99 hoch . rv« v* v c**, u j ^ na, v*« je v zmoti; on pa pravi. ui um ui-njegovi ko- stričanje vodo imeli, nobeno živinče bi jim ne bilo ko bi bili Bi mandi nasproti zadoneli so navdušeno stoterni z klici Njegovemu Veličanstvu našemu cesarju zbolelo dirai" je potem še drugič in tretjič 99 hoch" vsikdar isto tako zagromé krepki „živio Koman hoch" Gosp ? tega je ; bila le žeja kiriva, pomanjkanje vode Iz tega se vidi, kako je ljudéna poduk treba 99 učitelj Crnomaljski naj bi si > m gosp uradnik je menda to že slišal — gotovo pa ve, da tako in ne drugače odzdravljaj o Slovenci, venskega"! — je večidel geslo naših gospodov birokra Ker „nič slo nedeljah, ko odraščene ljudi podučujejo, trudili posebnto še značaj živinske kuge pojasniti, da bi ljudstvo nevarn figu kos Ne m čij e, al 9 še Avstrija ni propal m z k njo tudi d sno podporo in dokler to ni gotovo, moreta, mesec dni g. Smola ifl ne. Koeevskega 19. jun. (Let Vraže zarad to Se \ deželni odbor odstopiti od pogodbe Kai 99 Slov. Nar." o tej zadevi je unidan pis Podružnica kmetijska. Živinoreja. Sadjereja.) Te dni definitivno kupil Grm za 70000 9 da deželni odbor je sem imel priliko videti, kako bogati pridelek obeta trta poslanec g. Pfeifer gld., in da ima državni tukajšnjim vinorejcem, ki imajo vinograde v Maverlenski želi prih asltag o tem, da se je gorici. Trta je zdaj v jlepšem cvetu, in če kaka ajveč 10.000 ali 15.0000 gld citer humbug, kakor je navaden v ; toj 79 Nar a simph' Deželni 221 O y v svesti svoje velike odgovornosti, je naprosil možó dotične komisije, naj cenijo vrednost Grma, deželni odbor „mit dem Bleistift in dbor zaupne |n v konečni seji je der Hand u y kakor je baron Apfaltrern rekel v deželnem zboru, brez nazočosti g. Pfeiferja, preračunil vrednost • pri tej cenitvi dobil je vrednost zemljišč — brez po-hištev in druzih gospodarskih poslopij — 54.000 gold. frp številke se je deželni odbor nepremakljivo držal in Í^^BVr » • • hi B - ^ t i • • v y • senožeti, vrtov, gozda itd. po čistém donesku pri pogojevanj glopja skuPa-l prvo svojo ponudbo za zemljišča in po- skupaj formuliral na 68.000 gold, in pozneje še več OBI»u UJUi tti, rwci ui i to, xva! je „iiat. u« JO deželni zbor odboru pooblastilo dal, v kupu iti do sel na 70.000 goldinarjev in pri tem je ostal, in tem s . 1 ^ 4« *v\ n míi I Jj gp Û1 ï*ô S n 11 1 n n »i íř mon! /í n î ostati moral kar Je Nar. pisal da je 80.000 gold., ampak z 80.000 gold, mora izvršiti obilne poprave pohištva, priprave vrediti za šolo in kupiti potrebne učne pripomočke. Tako je po zapisniku dežel-nega odbora tekla obravnava o kmetijski šoli in nič drugač se GledaliŠka zadeva dramatičnega društva po obilih konferencijah poravnala tako, da namesti dobi dramatično društvo 200 gold, cdškodnine v gotovini. # Po telegramu, ki je prišei v pondeljek iz Du-paja v Ljubljano, je bil preč. prost dr. Pogačar 27. jne t. m. od papeža za Ljubljanskega knezoškofa po-svečen. Dolgo je trajala tudi ta obravnava, dokler je prišla do sklepa, po katerem se je obéma gospodoma vroča želja spolnila: enemu, da je odložil breme višega duhovnega pastirstva, druzemu, da ga je na-se vzel. (Iz Blctznikove tiskarnice) je izvirala preteklo nedeljo nenavadna lepa slovesnost. Na čast g. M at iju Kaderžaveku, 641etnemu starčeku, ki je že celih 50 let v službi Guttenbergovi, 43 pa neprenehoma v službi Blaznikovi kot knjigotiskar, so zedinjene s tiskarnico Blaznikovo vse tukajšnje tiskárně napravile svečanost, ki je pričala, kako iskreno „svoji svojega" spoštujejo. Celi dan je bil posvećen po Isto le tni delavnosti vrlega možá: zjutraj so tovariši njegovi obbajali veseli dan na Rožniku s sv. mašo > predpoldne je bila jako ginljiva slovesnost v lično okinčani sobani Blaznikove tiskáme, zvečer pa veselica s petjem in godbo v go-stil ni ci „pri zlati zvezdi". Krasna karta, res mojster- sko delo kamnotiskarnice Blaznikove, vabila je ude pe- terih tiskarnic pa tudi drugo gospodo k tej nenavadni slovesnosti, katero je tudi naša gospá Lujiza Pes-j ako va poslavila s sledečo spoménico, ki lepo méri na trojno stran tako-le: . ■ BP 11 I^Lj igtmn J S u I » % M i „Živel mož je, od Boga poslán Ki je Ivan bil imenován". j Dvigni se pesni vesele mi glas Zláti so dne vi, poleten je čas } ! Krés in Krstnikov praznujemo dan, Ki je pred lučjo na svet bil poslan. Tudi v se druzega Ivana god Dánes praznuje hvaležen naš rod, Njega, ki novi prinesel nam ključ, njim nam odklênil božánstveno luč. • v f visin ; Solncu podoben nebeskih Solncu gonitelju noćnih temin, Gutenberg zemlji prikazal se bil, Môrje svetlobe je ná-njo izlil. Vskôpal zaklade je z dušno močjó ; liste přikoval s mogočno rokó; Vstavil besede človeške je beg, davnim da vekom govoril je vek. Knjigo vseh knjig in modrósti vse hram Ktero prst božji napisal je nam, On je strmečim razgrnil očém, Luč je nebesko pokazal ljudém. f Južna pleména in severni brat, Kar je rodil jih izhod in zapad zvezo si dušno so dali roké. ? Drugi oprti na drugih stojé. Znanstev različnih, modrosti se vir čaši penečej ponuja v požír; Duh se prebudil je, prej okován Mrak je pobegnil, m y jasen je dan! Stole nasilnikom ziblje trepèt Svoboda hoče vso zemljo objéť, Vzetnši krepost si iz rudnih pismén Druži narode sovražnih plemén. Ko je minólo y vže toliko let Vriska še glásno hvaležni svet, Tebe v se y Gutenberg! slavosloveč y Tvojim darém se radostno čudeč. Blagi dobrotnik, izvoljenec ti! Imel na zemlji britkostne si dni; Ali ko smrt ti zaprla oko, Dvojno n°smrtnosti vzel si nebo: Bivaš z duhovi izbranimi tam Gori, cd kodar poslan si bil k nam Zdolaj umételljnik slaven pri nas V srci ostaneš narodom ves čas! y y y Zlasti mej nami ti srca goré, Ki smo prisegli na tvoje imé, XVI Sl nas V SVOJ u uiuz-my uuuiax, Cast nam umételjstva svojega dal: družino odbral tega v hvaležen spomin smo se tvoj Združili, mojster! denès pred toboj. Jeden je vendar, ki najbolj iz nas Zari se tu mu pošteni obraz, Jeden, ki let je desetkrát po pét Služil ti zvesto in služil ti vnét Vidite prostega tamkaj možá? Njega Njega za dolgo vže Gutenberg zná ; ki tudi nam ljub je in drag J Ô 9 tUUi UCiLU 1JU.W JU JL1 Slave denašnje je on čestiták Brate Matija, poštenosti vzor! Tebi se klanja továrišev zbor. Ko bi mej nami se pesnik dobil moža" bi z nova slavil Vrleg Pesen prepeval bi, oznanjujóč y Tvoj Tvoj j^f i v v i %Aè jl m x j v/4j uk jjlj VLJ < kreposti in vrlosti moč v . • « • f v y čestito imé a cemu tla si povésil oči od strahú? Ljublj moj stru, nam svitli Vzdigni ponosno svoj bistri poglèd Ti trudoljub, ki zaslužil zvestó Hvalo si, kakor le malo kedó, glèd ! ; ti y Mož, ki je živel in bil, kakor Prémo sme gledati kralju v očí! Družnikov primi objéme sedaj, Tudi prijateljski ti jim ga daj , polno da kúpo napije ti vsak Bog te ohrani pošteni možak! Slavnega mojstra živi naj spomin "ivi Malija, najboljši y mu sin! (Zadnji „Slovenec") je bil po slavni c. k. dr-ki žavni policiji konfisciran zarad vvodnega članka, šiba nemčurske in uradniške agitacije. Nam se je članek da se prav pohleven zdel in nikakor ne bi bili mislili, bo policija nad njim spodtikala. Težka osoda je res slovenskim časnikom, ki smejo V se na dan če noben c. k. uradnik nima nič zoper to! Ali je sploh prepove dano nemčurje in uradnike grajati, če tudi zaslužijo? 222 (.Pobirki iz casnikov.) V „Laib. Ztg. " že dalje zopet čutili huji stisek Magjarskega regimenta časa sem nahajamo pod rubriko „želje in pritožbe" Ogerskem se govori, da tudi grof Andrassy dobi trim a vsakovrstno koš zmes, kakoršna se pri drugih vredništvih v sečen odpust e meco. Največ pritožeb je — zavoljo zvonenja po mestu, katero je postalo neprijetno nemčurskim ušesom kar se zvonovi več pri Samassi ne naročajo. O stre- Bismark je šel na odpust svojo politik ) Jjanji ljudi na strelišči, ki vsako nedeljo ves popoldan straši Banhansovemu? se je zaměřil vsi Evropi, pri Angleški in Ruski vlad pa je hudo naletel. Morebiti je ta „odpust" podob o i en Lásko , pa ni brati nobene pritožbe, tudi o godbi požarne straže ne, ki večkrat ob nedeljah med službo božjo po mestu vihrá prav po nepotrebnem in nikomur na ljubav, p os vet To ..............~ ~ pritožbe, ne Kralj je že podpisal postavo, po kate morajo biti vojak i tudi škofje, kor ar j m mostanski duh i *, ma u p n i k j Po tem takeuj ri ? to ,bi bili memo druzega predmeti za opravičene so Lahom duhovni odveč. Ali se krali ne boii 1 _ _ _ • t. 1 1 1«V* 1 1 • T> • • - _ - . _ da 0 - r--------------£-------------------—uuuvf u> vui vvi ml* »v/ »imij uu wuj* , u "■Wfcv.i c. uiuu ovvuj^VIJU« lu u d>j <*, JL& ČVUV/IIV JCL/ICVTlttV* - X*LUCli lontovžu" zgodi, najprva izvé, lišče in zavetje hudodelnikov biti Amerika bo nehala pribeža > da je c. k. deželna vlada novo katoliško-politično društvo „Slogo" v Ljubljani dovolila ; temu naznanilu pa zmirom rada komična „Laibacherica" dodaja željo: določuje, da take delstva obsoj osebe, ki > kajt nova postava so bile zarad kakega hudo in pa ženske, katere hočejo v Ameriki razuzdanost širiti, ne smejo v prihodnje več stopiti na „naj bi se to društvo bolj s cerkvenimi kakor s Amerikansko zemlio; izvzeti so samo taki, ki so bili r»o rírv-» í TToi JjQ Ul ____________________9 ™ političnimi rečmi vkvarjalo. 99 željo" obrnila in to cerkvenimi rečmi se Kaj ; S misli ? vkvarjala, o katerih političnimi, ne ona na-se zarad političnega hudodelstva obsoj pa s ima vse zmedene a Brencelj") bo jutri precej debel zopet izletel Kratkočasnica. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Po najnovejših novicah je shod na- šega cesarja z Ruskim carom zopet premenjen ; Ruski car ostane v avstrijsko-cesarskem vagonu v Hebu; od od Mož se z ženo prepira. Beseđna zastavica. Mož. Kam ljube 12345 ti si meni d'jala, Ti 123 neumna! hitro mi povej ; Če z lepo ne, jih s 3542 boš mi dala tod naprej ga spremi naš cesar do Bodenbacha, kodar Ruski car gre čez Draždane v Varšavo, naš cesar pa čez Prago in Budjevice v Ischl. Novoimenovani škof Tržaško-Koperski Jurij Dobřila in škof Kraljedvorski Jožef Hais sta 25. dne t. m. prisego storila cesarju na Dunaji. Tudi škof Strossmajer je bil pri presv. cesarju v posebni au-dienciji. Kakor „Obzor" piše, ga je cesar vrlo milost-Ijivo sprejel. Cesar Ferdinand, stric našega cesarja, 82 let star, je tako nevarno zbolel, da zdravniki nimajo ena. Te bom, da imaš 4532 zdej in zdej. Vclikrat vi možje ste 2345 pravi i Ko ptiČi v 4215 b'li bi brez skrbi 9 Domá 3245 še ženi ne pripravi Otroci naj bili 1245, mar mu > m. Le svoje 12345 misliš, na! ť jih dam > Pa z godbo zdej si tud' 32454 bos sam! zapisnik doneskov za dr. Costov spominek > za katerega so darovali se še > upanja več, da bi pa se za malo časa zdrami, morajo hiteti dadó, ker je že grozno ob vso moč přišel. Včeraj je cesar Ferdinand umrl. VJ Ul KJ AV JL y Vi U« MVii Ml T HAIJL&* J ozdravil; skor celi dan spi, ko gospodje: Franj Žepič f profesor na gozd. soli v Sne da mu jesti perku gold ) Matij Petrič, urar v Postonj Gregor Lab, župan v Ložu gld 9 Blaž Lenček v Starem trgu gold Primož Jan Moravsko. Iz Brna. Tkavci nekaterih fabrik trgu Ložu gold. dr. Dolenec gold., gold., Anton Veklič c. kr kaplan > v gold župnik Starem Franj so se svojim gospodarjem zavoljo prenizkega plačila tako spuntali, da nekatere fabrike popolnoma stojé, kajti število upornih delavcev znaša 2800. Ogerska. — Priprave za nove volitve so se pričele. Bilo je že mnogo pretepov in pri teh več ubitih in ra- župnik pri sv. Troj } 8odnijski adjunkt Medic, posestnik na Blokah c. kr. v kancelist v Ložu Roth, c. kr. sodnijski adjunkt v Ložu 1 gold Modic, posestnik na Bloški polic gold f gold Matija Simen Jan, ; gold t Franj Modrijan, c. kr njenih. Koliko jih še bo, predno bodo volitve končane! Že se je začelo živahno gibanje zavoljo vo- davkarski kontrolor v Ložu okraj sodnik v Ložu gid gid 9 Gregor Žrjov 9 9 Debelak v Ložu gid 9 li te v v novi državni zbor. Vsaka stranka stavi že Anton Mlakar, posestnik v Ig gold baron Leo And. B 9 svoje kandidate; tako jih je liberalna stranka postavila pold Lichtenberg, grajščak v Jablah 25 gold 480, skrajna levica 65, Sennyeyeva 65, narodna pa 11. Ali bode zmagala stranka, ki je Tisza-ovemu ministerstvu vdana, ali ne, se zdaj že ne more za gotovo reči; blagajnik Listniea vredništva. Gosp. A. P. v B: Prosimo pogledati to pa je gotovo, če Tisza zmaga, bodo Hrvatje kmalu zadnji list „Novic" in pa đanaSnj Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: Jožef Blaznikovih dedicev v Ljubljani.