—    195    —
Novičar iz austrianskih krajev.
Iz Lvova 15. junia. Naš rojak, c. k. profesor Jakob So klic je 3. dan t. m. umeri. Škoda za mladega, pridnega moža, ki je bil bistra glava. Lahka ma zemlja!
Od sv. Bolfenka pri Pesnici na Staj. Častiti pisatelj iz Ormoža žaluje v 44. listu »Novic" zapušeni grob pokojnega gosp. Antona Krempl-a, ker se res ni s križem ovenčan. Al dragi pisatelj! ozrite se v pesniško dolino na pokopališe »v. Bolfenka in bote ravno kaj takega našli.   Tam počivajo že čez pet let za  mertudom
umerli gosp. Jožef Maric, ki bo tamkaj okoli 20 let duhovni pastir bili. Božja kapla jih je v gojzdu četer-tinko are od doma dospela, in do časa, dokler jih mertve t farovž donesejo, je njihovo pohišno premoženje noge dobilo, tako, da skor ni bilo mogoče jih pošteno na mertvaški sklog položiti. Ni lepo kaj takega očitati, pa jo H bilo lepo, kaj tacega storiti? Vest bo to že vsakemu rekla, ki je po krivici v premoženje pokojnega segel! Dobrotnika nikjer nikjer ni bilo, ki bi se bil na grob in križ rajnega spomnil, in ako zdajni gosp. karat ne bi vsako leto gomile s cvetlicami obsejali, bi že zdaj ne bilo poznati groba pokojnega. Rajni vender niso cerkve in abogih pozabili; zato jim lepa lepa hvala ostane! V mira počivajta gg. Krempl in Maric — brez križcev! Letina bo v pesnički dolini na sena in kraha bogata, ako je za naprej kaka nesreča ne zadene. Vinogradniki nas strašijo, da nam bo Bog v jeseni na visok klin ročko obesil, kar jim pa ne verjamemo popolnoma, ker se ta in tam lepo grojzdiče nahaja, in grojzdne bolezni še veliko ne poznamo. Sadja razan češinj in sliv ne bode nič, zato pa hvala lanski letini, ki nas je za tri dojdoče leta s sadjem oskerbela. Ako bi v reda gospodarili, bi letošnjega pomanjkanja ne občutili tako teško. Pa kaj! „kda kaj je, se potrese vse", — wkda že nič več ni, te se odprejo oči".                                       Gradišanec.
Iz Verhnike 16. junia. (Rokodelska edinost.} Na Verhniki smo se rokodelci posvetovali in za dobro spoznali, združeno bratovšino vpeljati, v kteri za-more vsaki svoje izučene učence oprostiti, in v dokaz oprostenja z učilnimi listi previditi. Veselili smo se prihodnjega reda in upali v vedni prijaznosti kakor bratje med sabo živeti. Al kako se je vse nasproti obernilo! — namesti bratovske edinosti je zdaj med nami raz-pertje, sovražtvo in zaničevanje. Vzrok tega je Je-ta, da, kakor pregovor pravi: vsaki berač le svojo mavho ceni in druge zaničuje. Zdaj se je najdel previden mož med nami, kteri nas je v 3 verste razdelil: pervi so sedlarji: ti imajo cele okolice konjsko vprego kerpiti; dosti zaslužijo in radi obišejo svojega predsednika v njegovi gostivnici. Drugi so kovači, vsi domači, malo drugači. Tretja versta je pa tista, ktera ni pripravljena, da bi svoj zaslužek nosila kazat v gostivnico. In — tako spet edinosti ni!                                                Jože Tomšič.
Iz Ljubljane. V saboto dopoldne, na sv. Janeza Kerstnika dan, ki je patron Ternovske cerkve, se bo z veliko slovesnostjo položil podstavni kamen novi cerkvi.
—    196   —