Gospodarske stvari. Trsoznaustvo (Dalje.) 11. v dele nad zemljo ali stari les, to je: a) glava, batica ali deblo, ktera ostane, ee se po vinorejskib naukih mladi trs umctno obreže, celo na kratko ali bolj dolgo. Če na glavi ali na deblu, kaki subi ali malo živi del čepi, se to imenuje v nekterib stranib kukavica, ta se mora gladko in lepo s vsemi druginii nepotrebnimi deli odsekati a!i odžagati. V novem času rabijo tadi umni vinorejci velike škarje pri tem delu, kar je naj boljše. b) Vrat je del spod od glave ali dcbla noter v zemljo, in če se ta pri obdelovanju poškoduje ali od mraza razpokline dobi, trta zclo trpi, ia rade kake bunke zavolj preobilnega soka izcvrejo ali v pvemoovirni zemlji škodljive gobe narastejo. c) Vršici, rogli (Schenkel) so drugi kratki deli trsa na glavi ali na deblu, na kterib se zarodni Ics nastavlja. d) Veje ali golenc (Zngaste) so stari goli les, podaljšani iz rozeg, s kterimi se trs visoko na brajde, šotore in drevje napeljava. e) Zarodni les (Tragholz), fo so uiladike, loze ali rozge zadnjega leta, ktere se za prihodno kako umetno obrežejo; slabejemu trsu se puste samo rezniki, čepi s 2—3 okarui, močnejemu ceruniči, šparovni s 5—6 okami. Biki, konji_ putiči, vtikance, vlačence, iastnike po potrebi z več okenci, se pustijo močnemu tisu. f) Panoge (Boden- und Zweigreben) so mladike, ktere iz starega lesa na vratu, deblu ali izpod zenilje izrastejo. V časi k temu služijo, da se trta ponovi, če zmrzne, ali poniža, ako je visoko, tudi so panoge na glavcih rozgah. (Dalje prihodnjič.) Haj se sejc tudi ščetica. Slabi dohodki, ktere piinaša sejanje žita, nas prisilja, da mislimo na druge obdelane rastline, po kterib bi se morebiti trud kmetovavcev bolj plaeai. Med tržne rastline, ktere tudi v naši zemlji in pod našim podnebjem dobro rastejo, spada tudi ščeHca (dipsacus fullonum, Weberkarde), ktere se že v srednji Štajerski toliko seje, da se rsako leto 18—20 milionov ščetičnih glavic pridela in dobro proda. Sejanje ščetice bi naj bolj bilo všeč malim gospodarjem, kajti obdelujejo to rastlino lehko otroci in slabi ljndje. Da se vendar sejanje lože po celem našeui kraju razširi, bi dobro bilo, če bi umDi vekši gospodarji v tem začeli in tako manjšim pot pokazali. Trgovec Roč v Gradcn je bil lako prijazen in je poslal poddružuiei gospodarskega društva v Mariboru 5 funtov čistega, dobrega francoskega ščetičnega serueua, ktero se bo zastonj razdelilo med one kmetovavce, kteri hoeejo prvi to rastlino sejati. — Ker je pa obdelovanje te rastline še celo neznano našim ljudem, hočeru v kratkem povedati, kako^ se mora s to rastlino rarnati. Ščetica je dveletna rastlina in izraste 4—6 čevljev visoko. Raste naj rajša pod ednakim podnebjem, ko uaša zimska žita. Na tako imenovanih srednjih ujivab naj bolj obrodi, na zlo pesečnih in jilovnatih njivab ne raste rada v močvirnih pa celo ne. Naj bolje se sadi ali seje na njivo, ktera je dve leti prej pcgnojeca bila, ria dobro obdelano praho ali po detelji. Njiva se mora globoko izorati. Seje se ali sredstveno ali nesredstveno. Sredstveno se seje mesea marca do pol aprila na zimske setve in sicer se mora sejati zlo po redkem; bolje vendar je, če se seje v prabo z mašino, s ktero se kuruza (turšica) seje v brazde, pri mašini se vendar mora prej ostraniti kosa in črtalo in se mora vrinoti valj. Če je zemlja zlo suha se mora seme z valjem povleči. Dva ali tri tedne po žetvi zimskega žita se mora ščetica ravno tako okrbovati kakor se navadno oskrbuje korenje (mrkevca), ktero je vzimski ječmen posejano bilo, t.j. mora se strnišče ostraniti in ščetica dobro opleti. Eden teden kesneje se mora ščetica prvokrat okopati in mesca avgusta drngokrat in pri tej kopi se tudi morajo sadike razsaditi, če jih je preveč na kupu, na prazne prostore. Nesredstveno se ščetica sejevgrede, okoli pa salata in druga zelišča, kterih sadike se kesnej razsajajo. Sadike se morajo mesca julija do polovice ruesca septembra na njive, na kterih je prej rastlo zimsko žito saditi. Saditi pa se morajo 2 šolna po dolgosti in eden šolen po širini narazno. Tako narazno bi tudi morala ščetica stati, če se je sredstveno sejala. Mora se večkrat opleti. — Drugo leto se mora taki o prvem pomladju, če je vreme lepo, ščetiea okopati in skupčena razsaditi. Po 2 — 3 tednih se naj okoplje drugokrat. Ko se na rastlini pokažejo glavice, se raora ono listje, ktero deblo kot livnik (tiihtar) obdava razklati, da deževnica odteče. Vse glavicc, ktere uiso celo okrogle, ali ktere na straneb izrastejo, se morajo odrezati. Ščetičine glavice cvetejo tako, da venčno obda cvetje glavico naj prej zgoraj, in 7/d teni zmirom niže. Ko je prva tretina glavice odcvela, je hasnovito, če se glavičino steblo J/8 ali 1 šolen pod glavico vpogne, t. j. malo stere, kajti po tem glavice boljše prirastejo in se draže prodajo. Ko je že zadnji venec na glavici odcvel, je ščetica zrela in se mora taki pobirati. Pri nas se zatoraj že začne pobirauje mesca julija iu iraja do jeseni, kajti ne cvetejo vse glavice na enkrat. Naj bolj se mora n a t o paziti, da se glavice o pravem času poberejo, kajti če preveč dozorijo, postanejo pretrde iu niniajo nobene vrednosti. Glavice se morajo z 4—6 palccv dolgem steblorn odrezati. Pobranih glavic se mora 10—15 skupej zvezati in na zračnatem senčnem mestu (tudi na podslrešju) sušiti. Sube se lehko na veči kup zdevajo. Pred prodajo se raorajo lepše ia vekše izbrati in skupčiti, zločeste pa celo odstraniti, dobrim se morajo odtrgati ospice, ktere se na spodDJem koncu glavice nabajajo in sc jim mora vse steblo ednako na 2—3 palce odrezati. Pri dobrem obdelovanju zraste na '/* rs^ ujive 40—50 tisoč dobrib ščetic. Ako rečemo, da je 30 tisoč med njimi celo izvrstnih, kterih tisoč se lehko proda za 2 fl., 10 tisoč pa slabsjših, ktere se prodavajo po 50 kr., tak se na */4 rali njive na leto pridela čistih 65 fl., kar se pri nobenetn žitu pridelati ne more. Posla je res ninogo s to rastlino, posel je vendar lahek in dobiček lep. Če sadikc sadiš, imaš za ','_ .¦-•• zemlje l%lota semena prek in prek zadosti. Kteri gospodarji lo rastlino saditi želijo, dobijo seme zastonj pri poddružnici gospodarskega društva v Mariboru.