SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) L V (49) Štev. (Ns) 49
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 12 de diciembre - 12. decembra 1996
0 JENSTERLOVIH MITIH 121
Jenšterletovo pisanje sicer ne bi zaslužilo tolike pozornosti, a ker bi ga kdo vendarle utegnil uporabiti kot vir poznavanja razmer v Argentini, naj se dotaknem še nekaterih cvetk iz njegovega referata {..Slovenec", 31. avgusta 1996, „Mi(o nespremenjeni domovini").
Po njegovem mnenju so ..slovenski begunci 'bežali iz ideološko globoko razklane Slovenije na konec sveta in se zdaj znašli v še večjih nasprotjih Latinske Amerike. Povsem razumljivo je torej, da so ob vojaških udarih podprli dejanja vojske in da tudi še danes ne morejo objektivno presojati njenih zločinov nad argentinskim ljudstvom. Slovensko politično izseljenstvo v Argentini vztrajno ponavlja, da problem izginulih v tej državi ni tako žgoč, kot ga oznanja svetovna javnost, in ne verjame niti strokovni komisiji, ki je dokazala, da je v času vojaške hunte izginilo najmanj 9.000 ljudi..."
Ta odstavek je krivičen in ne odgovarja resnici. Jenšterletov problem je v tem, da komunistične revolucije v Sloveniji ne njenega ponesrečenega poizkusa v Argentini, ni doživel sam, osebno, da je moral iskati informacije o tem pri drugih. Nasprotno smo pa slovenski begunci oboje sami doživeli. Če bi šlo leta 1945 samo za „ideološko globoko razklano Slovenijo", kot je on zapisal, nam ne bi bilo treba zapuščati domovine ne danes iskati grobov naših dragih, mučenih in umorjenih brez vsake sodbe, po kraških breznih slovenskih gozdov. V Sloveniji je šlo torej za mnogo več kot pa samo za „globoko ideološko razklanost"! Po drugi strani pa ne poznam med begunci nobenega Slovenca, ki bi ga neposredno prizadel revolucionarni proces v Argentini in „bi se znašel v še večjih nasprotjih Latinske Amerike". Zato tudi ta trditev nima resne osnove. Jenšterle nas nestvarno prikazuje kot brezpogojne zagovornike južnoameriških vojaških režimov in njihovega početja. Odkod ima te podatke? Iz naših virov gotovo ne. Brez dvoma bi nam postregel z imenom pisca ali pa naše publikacije, s katero bi potrdil to svojo trditev, če bi kaj podobnega obstojalo. Res pa je, da o izginulih v Argentini, „na koncu sveta", ve ves svet, medtem ko se o komunističnih zločinih v Sloveniji niso upali govoriti rojaki niti doma v družini in to skozi 45 let po tako imenovani osvoboditvi!
Jenšterle piše dalje: „Slovenci so rešitev videli v zapiranju svoje skupnosti, saj so bili prepričani, da se je na ta način mogoče upreti zunanjim vplivom. Poudarjena narodnost in popolna nezainteresiranost do Argentine in njene kulture, to sta dve glavni značilnosti slovenske emigracije. Ne le da se ni ukvarjala z argentinskim kulturnim življenjem, ampak se ni potrudila niti toliko, da bi svojo kulturo predstavila širšemu okolju..." In da „slovenska diaspora ni naredila niti osnovne poteze za uveljavitev naše književnosti v Južni Ameriki, da bi prevedla klasike"...
Naša argentinska skupnost je svobodna in odprta skupnost, v katero se lahko vsak vključi, ali pa ne, po lastni presoji.
Ko je dobil vsak begunec deset dni po prihodu v Argentino 5 pesov v roke, je vedel, da mora zapustiti „Hotel de Inmigran-tes" in da si mora s tem denarjem poiskati stanovanje in delo. Konec je bilo skupnega taboriščnega življenja. Vsak si je pomagal, kakor je vedel in znal. Večina se je razkro-
pila po Buenos Airesu in njegovih predmestjih, kjer živi 10 milijonov prebivalcev, drugi so šli 1100 km na zahod, tretji 1700 km na jug, da ne govorimo o posameznikih, ki so šli še bolj daleč! Kdo bi se v takih razmerah mogel zapirati vase pa biti gospodarsko in strokovno uspešen? Če bi se zapirali vase, kot pravi Jenšterle, nas v tej veliki državi ne bi nihče poznal in nihče upošteval. Tako nas pa poznajo v vseh plasteh tukajšnje družbe in tako smo dosegli, da je bila Argentina ena prvih držav na svetu, ki je priznala samostojno državo Slovenijo! Ko nam očita poudarjanje slovenske narodnosti, žal ne pove, v čem naj bi bila naša napaka, zato mu ne vem odgovoriti. Lahko mu pa rečem, da v Argentini rojenim slovenskim otrokom vcepljati v srce vsaj tisto minimalno slovensko zavest, ki naj bi jo imeli kot potomci Slovencev, ni lahka zadeva. Vsak človek ljubi kraj, kjer se je rodil. Zato imajo naši otroci vsaj toliko argentinske zavesti kot otroci Argentincev. Nemogoče je danes - 48 let po prihodu v deželo - govoriti o prevelikem poudarjanju slovenske narodnosti na račun argentinske, če že upoštevamo najbolj osnovno življenjsko psihologijo. Prej kot Jenšterle, bi nas na tako napako opozorili lastni otroci! Že iz tega razloga ne moremo ignorirati Argentine in njene kulture, kot nam to očita nekdanji dopisnik Tanjuga. Otroci slovenskih beguncev in njihovih potomcev že 48 let hodijo v argentinske šole, od osnovnih šol do univerz, tako kot otroci Argentincev. Mnogi med nami so postali učitelji, profesorji pa tudi priznanih univerzitetnih profesorjev je več kot bi jih mogli pričakovati iz tako majhne skupnosti, kot je naša. Ves čas imamo toliko stika z argentinsko kulturo kot vsak Argentinec. Mnogi slovenski duhovniki v Argentini so na farah poleg cerkva zgradili in ustanavljali tudi šole, ljudske in srednje, skozi katere hodi ali pa je že šlo stoti-soče argentinskih otrok. Lep primer našega „nezanimanja" za argentinsko kulturo je tudi dr. Tineta Debeljaka prevod in izdaja knjige Martin Fierro iz leta 1970, ki velja za reprezentativno knjigo argentinske književnosti! Knjiga,' ki je izšla brez kakršnekoli uradne finančne podpore ne Argentine, še manj Slovenije oziroma takratne Jugoslavije! Takšna luksuzna izdaja za tako „velik" trg: reci in piši - 3000 beguncev v Argentini, katerih ,,glavna značilnost" naj bi bila „popolna nezainteresiranost do Argentine in njene kulture"! In da nismo prevajali slovenskih knjig v španščino, kot nam očita Jenšterle?! Če bi ta gospod prišel v Argentino brez denarja in brez sredstev, če bi si moral služiti vsakdanji kruh z ročnim delom, kot so morali delati to prva leta naši izobraženci, medtem ko so posvečali prosti čas slovenskemu kulturnemu delu, bi morda razumel, da dela slovenskim kulturnikom v zdomstvu in vsej emigraciji veliko krivico. Slovenski kulturni delavci so v emigraciji ustvarjali, ker so slovensko živeli, in ne le podoživljali.
Jenšterle nas mimogrede predstavi še kot domišljave naivneže, ,£aj izseljenci pogosto ne morejo razumeti, da Slovenci v Argentino ne prihajajo več samo z namenom, da bi
Nad. na 2. str.
Adventna Ljubljana: v megli, v ivju, pokrita s tankim plaščem snega. Sv. Miklavž, ki se z angelci prevaža s čolnom po Ljubljanici ter tu in tam obdari otroke, ki ga spremljajo na bregu. Čudovita akademija bogoslovcev na predvečer Brezmadežne v prenapolnjeni stopnici. Povsod pa luči, adventni venci in božična drevesa. Dve res veliki: eno pred frančiškani, drugo na Mestnem trgu.
„Vi oblake Ga rosite!"
V politiki se stvari deloma jasnijo. Politične stranke so v glavnem analizirale rezultate volitev. SKD loči kot vzroka razmeroma šibkega volilnega rezultata:
A.- Notranji — Vztrajanje v koaliciji z LDS, po geslu, kar je
dobro za državo, je dobro tudi za stranko.
Podcenjevanje napadov z desne in leve in le medlo odgovarjanje na razne obdolži-tve.
Precenjevanje zrelosti volilcev, ki pa so še zelo pod vplivom nezaupanja v demokratični sistem.
B,- Zunanji — Strokovna propaganda SLS o razprodaji slovenske zemlje tujcem, če Slovenija vstopi v EZ in NATO. SKD je oboje zahtevala in to čimprej, ni pa znala svojih zahtev ljudem dovolj jasno prikazati.
Zmeda v slovenski Cerkvi, ki je prav od SKD pričakovala, da bo dosegla poučevanje verouka. Ker se to ni zgodijo, je bila podpora Cerkve šibka, ali je pa sploh ni bilo (na Štajerskem). ,
Volitve v Državni zbor: SLS, ki je delovala kot glasnica trojčka (SLS, SDS, SKD) je računajoč na resničnega ali samo potencialnega 46 poslanca, prešla takoj v frontalni napad in skušala s prvim udarcem zasesti Državni zbor s kandidati strank pomladi. Ko je kljubovanje v noči od 2. na 3. december dalo neodločen rezultat 45:45, se je njena strategija sesula. Mogoče je k temu pripomogla časovno in vsebinsko (po našem mnenju) neprimerna vloga dr. Starmana (SDS) na Ustavno sodišče, češ da oba zastopnika narodnosti ne bi smela glasovati
Predsednik države Milan Kučan pozdravlja začasnega predsednika DZ Marjana Schiffrerja.
o zadevah splošne slovenske politike, kar ju je dokončno potisnilo v nasprotni tabor. V torkovem jutru je prišlo do cele vrste pogajanj, ki so privedla do skoraj enoglasne izvolitve predsednika zbora Janeza Podobnika (SLS) in podpredsednikov iz vrst SKD, ZLSD in LDS. Janša se je iz nam neznanih vzrokov umaknil. Po teh rezultatih bi (spet po naše) Marjan Podobnik prav težko dosegel mandatarsko mesto, tudi Janši se ne piše dobro, ostal bo pač Drnovšek (po bogsigavedi kolikih burnih sejah). Pač pa je boj za razna ministrstva tem aktivnejši. Kaže, da bodo SKD pripadla dva do tri ministrstva, Janša bi se rad usedel na ključna, za vse pa jih je seveda premalo.
Končno še začasni podatki o volitvah na referendumu o novih volilnih sistemih. Opcije so bile tri:
a) kombinirani proporcionalni - Državni svet (dr. Kristan)
b) čisti večinski (dvokrožni) - SDS (Janša)
c) čisti proporcionalni - LDS
Volilna udeležba je bila komaj 37%. Sistem a) je dobil 14%; sistem b) 44%; sistem c) 26%. Ker nobeden izmed predlogov ni dobil absolutne večine, bo veljal še naprej stari sistem, ki ga bo verjetno Državni zbor skušal izboljšati.
Marijan Schiffrer
Prva seja parlamenta.
Od leve Jože Školč,
Milan Kučan, Marjan Schiffrer.
Naš« skupnost živi!
Slovenski pevski zbor „Gallus" — pod vodstvom ge. Anke Savelli-Gaserjeve— je priredil, skupno z pevskim zborom Asocia-cion Coral „Lorenzo Perosi" ter Sinfonič-nim orkestrom Federalne policije, tri koncerte in sicer v cerkvi sv. Julije, cerkvi sv. Ignacija ter v Trgovski zbornici.
Od 29. novembra do 1. decembra so se vršile v domu duhovnih vaj Maria Auxilia-dora v San Miguelu vaje za žene.
V nedeljo, 8. decembra sta mladinski organizaciji SDO in SFZ priredili v Slovenski hiši proslavo Marijinega brezmadežnega spočetja združeno s sv. mašo.
Po vseh slovenskih domovih so se vršile prireditve ob zaključku slovenskih sobotnih šol, združene z obiskom sv. Miklavža.
Slov. dušnopastirstvo je izdalo stenski slovenski koledar za leto 1997.
V nedeljo, 1. decembra je bila v Rožma-novem domu sveta maša, nato skupno kosilo.	'
»
V petek, 22. novembra je bil v Slovenski hiši občni zbor „Počitniškega doma dr. R. Hanželiča." -
Zveza slovenskih mater in lena je pripravila 50 paketov z božičnimi priboljški, katere že razdeljuje, poleg denarne podpore našim potrebnim.
Mladinski odsek Zedinjene Slovenije je za našo mladino organiziral sestanek in razgovore za „Poklicno orientacijo".
V četrtek, 28. novembra, so predstavili v Buenos Airesu, v Banki Boston, knjigo „Orden y misterio", v kateri je naš rojak, univ. prof. dr. Milan Komar zbral nekatera svoja predavanja iz filozofije, kateri je po-. svetil vse svoje življenja.
Buenosaireški dnevnik „La Prensa" je v nedeljo, 8. decembra objavil program koncertov za sezono v letu 1997. Med te koncerte je vključen tudi nastop ge. Bernarde Fink-Inzko. Časopis je priobčil njeno sliko.
Učiteljska seja je bila v sredo, 27. novembra. Najprej smo ugotovili, da je bilo na šolskem izletu 245 šolarjev in 37 učiteljskega osebja. Dve šoli se ga nista udeležili, ker sta že soboto preje imele prosto. Ta dan bi moral biti izlet, a je odpadel zaradi dežja.
Za kolonijo so priprave v polnem teku.
Učiteljice, ki se bodo udeležile seminarja v Sloveniji so imele prvo srečanje za razgovor o potovanju 11. decembra ob 20. uri v Slovenski hiši.
Začetek šole prihodnje leto je že določen: v nedeljo, 9. marca bo sv. maša in prireditev, pouk pa se bo začel v soboto, 15. marca. Prvo soboto v marcu bo študijski dopoldan za vse učiteljstvo.
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Referendum ni uspel
Mesec dni po parlamentarnih volitvah se je v Sloveniji spet odprlo 3450 volišč. Okrog poldrugi milijon volilcev je na referendumu o volilnem sistemu prvič po osamosvojitvi lahko izkoristilo možnost neposrednega in najbolj demokratičnega odločanja ter izbralo sistem, po katerem bi želeli v prihodnje voliti svoje'predstavnike v državni zbor, zakonodajno vejo oblasti v slovenskem sistemu parlamentarne demokracije. Slovenija se je tako pridružila štirim, drugim —Švica, Italija, Irska in Nova Zelandija— ki so že imele referendum o volilnem sistemu.
Nizka udeležba je bila sicer pričakovana — napovedale so jo javnomnenjske raziskave, ki so opozorile tudi na to, da šo bila volilcem referendumska xyrasanja in predlagani volilni sistemi premalo pojasnjeni in da se bodo zato težko odločili. Sodeč po anketah je šlo odločanje še najlaže od rok tistim, ki so izbrali volilni sistem po strankarski pripadnosti. Izbirali so lahko med tremi ponudbami za prihodnji volilni sistem, od katerih ena bolj, druga manj korenito posega v veljavno volilno zakonodajo.
Državni svet je predlagal volilcem kombinacijo večinskega in proporcionalnega sistema, socialdemokratska stranka je s podporo 43.710 volilcev predlagala uvedbo čistega dvokrožnega
0 JENŠTERLOVIH...
Nad. s 1. str.
videli njihov „slovenski čudež"..." - Res, nekaj časa je bilo toliko pisanja o tem čudežu, da je tudi nam že presedalo. Dobro vemo, da ni bilo nobenega čudeža, pač pa ves čas mnogo prostovoljnega in zastonjskega dela skupine konkretnih požrtvovalnih ljudi. Čudež bi bil, zelo velik čudež, če bi imeli vse to, kar imamo, brez dela ali pa če bi bili res takšni, kakor nas opisuje ta časnikar v svojem referatu.
Ostalo je še nekaj Jenšterletovih ugotovitev" o slovenski politični emigraciji v Argentini. O njih pa prihodnjič.
Stane Snoj, Argentina (Poslano „Slovencu", a neobjavljeno, ker je prej nehal izhajati)
večinskega sistema, nasprotni model čistega proporcionalnega sistema pa skupina 30 poslancev parlamentarnega sklica, v večini iz vrst liberalne demokracije. Ker nobeden od predlaganih volilnih sistemov ni bil dobil zadostne podpore, bo državni zbor bodisi dokončal že začeti postopek noveliranja zakona o volitvah v držami zbor, na katerega so vezane tudi vse referendumske zahteve, lahko pa bo sprejel povsem nov zakon.
Po Delu, 9. decembra Posredoval Vinko Levstik
Nemiri v Beogradu
Kar smo pričakovali, se je zgodilo. Beograjsko vrhovno sodišče je potrdilo zmago združene srbske opozicije t. i. Vzajemnosti, v kateri so združene Demokratična stranka, gibanje Srbskega oživljenja in Civilna skupnost. Komunisti so po 50. letih doživeli največji poraz in opozicija je zmagala v 15. mestih. Opozicija je zmagala v beograjski skupščini in dosegla od 110 poslanskih mest 60 'glasov.
Tiskovne družbe DPA, Reuter in AFP so obširno poročale o množičnih manifestacijah v Beogradu, Kragujevcu, v Novem sadu, Jugodini in prvič v industrijskem Nišu. Manifestanti že 20 dni vkljub hudi zimi vztrajajo in nadaljujejo s protesti proti Miloševičevi vladi,
Opozicijski politični voditelj, pisatelj dr. Draškovič je pred zbrano množico v Beogradu dejal: „Miloševič je bil do včeraj predsednik, od danes naprej je le državni terorist." Draškovič je primerjal Miloševiča in ženo z romunskim ustrahovalcem Ceau-cevscom in njegovo soprogo.
Položaj v NJ je zelo resen; mnogo tujih časnikarjev meni, da obstaja v Srbiji nevarnost državljanske vojne, če Miloševič ne bo popustil in odstopil.
-erne
Gotovo je bila temeljna snov tega tedna predsednikov obisk v USA, ne le kar se obiska samega tiče, marveč glede na probleme, o katerih so med tem obiskom razpravljali. Le poglejmo nekoliko to zadevo.
STIKI, TESNI STIKI
Zgodovina razmerja med Argentino in Združenimi državami Amerike je precej pestra in raznolika. Tradicionalno je bila država navezana na Evropo; po izvoru, po prebivalstvu, po interesih je težila vedno na „stari kontinent". In tako po razdalji kot po interesih je bila daleč od Washingtona in daleč od zanimanja „velikega brata". Tudi v tem se Argentina razlikuje od drugih latinskoameriških držav, ki so mnogo bolj navezane ali odvisne od ZDA.
Ob samem nastopu peronizma je igrala ZDA svojevrstno vlogo, ko se je njen poslanik Braden angažiral proti Peronu do take mere, da je bilo peronistično volilno geslo „Braden ali Peron". Zmagal je seveda Peron in pol stoletja je bil peronizem sinonim protiameriških pozicij. Vmes je seveda diplomacija nihala od enega do drugega položaja: bliže za časa predsednika Frondizija, dalj za časa drugih civilnih oblasti, znova bliže v dobah vojaških režimov, itd.
Poseben primer je bil ob zadnji vojaški hunti, ko je tedanji predsednik general Gal-tieri menil, da je prišlo do neke vrste zavezništva, ker so argentinske oborožene sile pošiljale svoje oficirje učit protigverilskih akcij sorodne ustanove v Srednji Ameriki. V prepričanju tega zavezništva je Galtieri izvedel invazijo Malvinskih otokov, a se uštel, ker kot je pričakoval vsak resen opazovalec, so ZDA podprle Anglijo proti Argentini in vojni izid je bil logično v prid Angliji. To je pomenilo tudi konec tedanjega vojaškega režima.
Kar je sledilo potem, je vsem znano, zlasti še težave prve demokratične vlade predsednika Alfonsina, ki je tudi bolj težil v smer Evrope in tamošnjih socialdemokratov kot pa v smer Severne Amerike. A ko je prišel na oblast sedanji predsednik, je spremenil celotno smer zunanje politike. Navezava na ZDA je postala dogma in nek minister je celo izjavil, da so med obema državama „telesni stiki". V svojstvu teh stikov se je Argentina, kot edina latinskoameriška država, udeležila vojne v Perzijskem zalivu in tja poslala bojno ladjo, ki je sodelovala pri morski blokadi.
Za tem je prišlo še do drugih tesnih sodelovanj in najsi je bil predsednik ta ali drugi, Bush ali Clinton, Argentina je bila vedno dobro zapisana v Washingtonu in Washington bil sveta beseda v Buenos Airesu. Le v enem ni uspel predsednik: da bi ugodil severnoameriški želji glede avtorskih pravic" nad zdravili. Zakon o medicinskih patentih, ki je ena starih zahtev severnoameriških krogov, še sedaj ni tak, kakor si ga želijo na severu in kakor ga zahteva Menem. V tem smislu predsednik ni mogel prodreti s svojo idejo pri lastnih poslancih. Vsakič, kadar se pride do te točke, nastanejo težave in zakon, po letih poizkusov, ni tak, kot bi „bilo treba". Zakon o konfidencialnosti, ki naj bi zadevo o patentih dopolnil, tudi ne more priti na dan. Menem ga je mislil nesti v Washington kot darilo, a je ostal praznih rok. O tem smo že poročali. Predsednik je sedaj v Washingtonu obljubil, da bo zadeva rešena v enem tednu, a kako bo to izvedel, je še vprašanje.
A pogajanja so šla še dalje. Menem želi, in kaže da bo dosegel, poseben štatut za Argentino glede na razmerje do ZDA. A to sega že na drugo polje, bolj delikatno, katerega se je svoj čas dotaknil že tedanji
predsednik Galtieri. To je vojaško sodelovanje argentinskih oboroženih sil na področju in tudi na območju, ki jim ni lastno. Pred časomn je bila to že prej omenjena udeležba pri protigverilskih akcijah v Srednji Ameriki, sedaj pa naj bi bila udeležba pri boju proti prekupčevalcem mamil.
ZADEVA NI ENOSTAVNA
Ni tako, kot bi lahko na prvi pogled iz-gledalo. Vprašanje sodelovanja argentinskih oboroženih sil pri takih akcijah je precej kočljiva. Tudi ni prvič, da se iz Washingtona na kaj takega namiguje. Seveda, doslej so bili le namigi, sedaj pa je tu konkretna ponudba za sodelovanje — in za akcijo.
Stvar je seveda bistveno politična. In s tega vidika ne le da naletava na splošen odpor opozicije,, marveč tudi v vladnih vrstah ni edinosti. Problem pa je tudi legalne narave. Argentinskim oboroženim silam je po zakonu prepovedano udeleževati se notranjih akcij. Vse celotno njihovo delovanje je sedaj usmerjeno proti zunanjemu sovražniku. Ta zakon je bil izglasovan za časa sedanje demokracije, da bi se s tem preprečil nov poseg, kot je bil za časa zadnjega vojaškega režima, ko so oborožene sile vodile protigverilsko vojno. Kar se pa tiče sodelovanja borbe proti narkotrafi-kantom v drugih, n. pr. sosednjih državah, pa je treba tudi poseben zakon kongresa, da se tak posotopek sploh more izvesti. To je bilo v debati že za časa zalivske vojne, ko je šlo pravzaprav le za udeležbo argentinskih oddelkov v sklopu Organizacije Združenih narodov.
Rešitev seveda ni enostavna in bo čedalje manj, čimbolj se bodo bližale poslanske volitve prihodnjega leta, kjer opozicija namerava ugrabiti vladi par poslanskih mest. Res je dvomljivo, če bo peronizem imel lastno večino v poslanski zbornici.
Po drugi strani pa je izredno privlačno, tudi za oborožene sile, to ponujeno sodelovanje. V finančno-gospodarski krizi, v kateri se dandanes nahaja tukajšnja vojska, bi bilo tako sodelovanje prava iznajdba. Finančno bi pomoč za te akcije prišla s severa. Prav tako bi bilo na razpolago tudi razno moderno, visoko tehnificirano orožje in seveda najmodernejša oprema. Tako vsaj vso stvar prikazuje vlada, v katere interesu je, da bi do takega sodelovanja prišlo. Argentina bi tako postala privilegiran „iz-ven NATO" zaveznik, štatut, ki ga ima doslej le Izrael. Pač tudi zanimiva ponudba.
Že prej smo omenili zadevo z volitvami in možnostjo, da opozicija prevzame nekoliko vladnih mest v parlamentu. Prav te dni teče obnovljena debata o možnosti, da bi radikali in Fronta skupno nastopali na volitvah. V Fronti so s tem bolj navdušeni kot pri radikalih. Ne smemo pozabiti, da so radikali tradicionalno proti volilnim povezavam. Skoraj fanatično so dolga leta branili tezo o samostojnem nastopu, kar je zanje pomenilo isto kot „ohranjanje identitete". Sedaj se v nekaterih krogih poraja ideja, da bi bilo pametno to spremeniti in sprejeti ponujani skupen nastop s Fronto. Vendar na parlamentarnih volitvah splošno do tega verjetno še ne bo prišlo. Prav ta teden se bo radikalni vrh o tem pogajal, in vse kaže, da bodo prepustili končni odgovor lokalnim razmeram. To pomeni, da lahko v nekaterih provincah, to je v nekaterih volilnih okročjih nastopajo združeni, v drugih pa samostojno.
A v bistvu gre za vprašanje, kdo bo vodil opozicijo proti sedanji vladi in proti gospodarsko-socialnemu modelu, ki ga pooseblja predsednik Menem. V tem vidijo mnogi ključ za boljši uspeh v političnem tekmovanju prihodnjega leta.
Sporočilo SKD
Nova rubrika
Izvoljeno vodstvo parlamenta — Državni zbor je z ogromno večino 82 (od 90) poslancev v drugem glasovanju le izvolil dr. Janeza Podobnika iz SLS za predsednika državnega zbora. (Seji je vse do izvolitve dr. Janeza Podobnika predsedoval najstarejši poslanec mag. Marjan Schiffrer). Do tega je prišlo potem, ko je na prvem glasovanju v ponedeljek dr. Janez Podobnik prejel le 45 glasov poslancev slovenske pomladi. To je bilo tudi znak, da so neresnične trditve Marjana Podobnika, češ, da si je pridobil odločilni 46. glas.
V torek dopoldan so nato vse stranke — z izjemo Jelinčiča — podpisale dogovor, po katerem so za predsednika podprle dr. Janeza Podobnika, za tri podpredsednike državnega zbora pa še: Boruta Pahorja (Združena lista), Zorana Thalerja (LDS) in dr. Heleno Hren-Vencelj (SKD).
Predstavnika LDS in ZL sta v utemeljevanju svoje podpore temu paketu predsednika in podpredsednikov v nastopu pred državnim zborom svojo odločitev izrecno povezovala z mandatarstvom dr. Janeza Drnovška, kar je v javnosti okrepilo ugibanja, da je SLS zato tako močno vztrajala pri dr. Janezu Podobniku kot predsedniku državnega zbora (SKD se je morala odpovedati Lojzetu Peterletu kot kandidatu za predsednika državnega zbora), ker ne verjame, da bo dobila potrebno podporo (46 glasov) za Marjana Podobnika kot mandatarja'. Ob dejstvu, da v prvem glasovanju dr. Janez Podobnik ni dobil napovedanih 46 glasov se to zdi še bolj verjetno.
Z včerajšnjo izvolitvijo vodstva državnega zbora je začel tudi teči 30 dnevni rok, v katerem mora predsednik republike opraviti pogovore z vodstvi parlamentarnih strank in državnemu zboru predlagali mandatarja. Nove vlade ne pričakujemo pred novim letom, verjetno bo nastopila šele proti koncu januarja.
Stranke pomladi so medtem sicer dosegle načelen dogovor o razdelitvi mest v vladi, vendar je spričo dogovora o predsedniku državnega zbora in ob dejstvu, da 46. glasu ni (v SKD menimo, da bi se z bolj modrim obnašanjem ta glas uspelo najti) še zelo nejasno, kakšna bo vlada in kdo bo v njej.
Zaplet z nacionalno listo SKD — Kot smo pričakovali, je že takoj na začetku konstitutivne seje državnega zbora prejšnji četrtek prišlo do zapleta pri potrditvi mandatov izvoljenih poslancev. V skladu z zakonom ima namreč vsak od kandidatov, ki so nastopili na volitvah možnost, da vlo-
ži ugovor zoper izvolitev katerega izmed poslancev. Tako je Neva Miklavčič-Predan (hčerka Franca Miklavčiča) vložila pritožbo, češ, da nacionalna lista SKD ni bila pravilno potrjena na seji sveta SKD. Dejansko je šlo za poskus levice, da zaplete situacijo, kar sicer ne bi zmanjšalo števila poslancev SKD, bi pa povzročilo, da v državni zbor ne bi prišli trije poslanci SKD, izvoljeni s pomočjo nacionalne liste in sicer: Izidor Rejc, Miroslav Mozetič in mag. Marjan Schiffrer, ampak trije drugi poslanci SKD, imensko pa bi se spremenila tudi sestava poslanskih skupin nekaterih drugih Strank.
Na seji sveta stranke pred volitvami je nacionalna lista prejela'19 glasov za in 15 proti, kar predstavlja večino članov sveta in je bila torej lista pravilno pfttrjena, kar sledi tudi iz zapisnika.
Kljub pritožbi pa je državni zbor prejšnji četrtek potrdil tudi mandate omenjenih treh poslancev SKD. Odločilni en glas je prispeval poslanec italijanske narodnosti, na katerega bi bilo moč računati tudi v primeru kandidature Lojzeta Peterleta za predsednika državnega zbora. Kooperativnost poslanca Battelija pa je vsaj deloma porušilo tudi stališče Socialdemokratov (Danijel Starman in Ivo Hvalica), ki so začeli javno nasprotovati obema predstavnikoma narodnosti v Državnem zboru, češ, da ne moreta biti enakopravna ostalim poslancem, ko gre za npr. volitve predsednika državnega zbora ali mandatarja. V SKD ocenjujemo, da je to stališče velika politična napaka.
Neva Miklavčič-Predan se je po takšni odločitvi državnega zbora pritožila še na Ustavno sodišče, ki je zadnja instanca v tej zadevi; ustavno sodišče bo o zadevi predvidoma odločalo v nekaj dneh, pričakovati pa je, da bo pritožbo zavrnilo.
Referendum o volilni zakonodaji — SKD je svoje člane in simpatizerje pozvala, naj glasujejo zoper vse tri predloge. Razlogi: 1. kombinirani je tak le navidez, dejansko pa daje predvsem velike možnosti t.i. „neodvisnim" kandidatom levice. 2. Čisti proporcionalni bi iz celotne države naredil eno samo volilno enoto in bi močno poslabšal regijsko zastopanost. 3. Večinski bi sicer po simulaciji zadnjih volitev pomladi verjetno prinesel večino, toda na okopih bi se gotovo združila tudi levica, zaostrilo pa bi tudi politične napetosti v državi. Po drugi strani pa bi lahko bilo usodno tudi za krščanskodemokratsko politično opcijo.
Leon Marc
Stranka DeSUS je prevarala volivce
Sem upokojenec in od 19.11.1996 prav nič več ne verjamem stranki DeSUS, ki je v celoti prevarala svoje volilce. Na srečo pa jih jaz nisem volil in jih nikoli ne bom. Vedel sem, da ne bodo to, za kar so se razglašali, da bodo samostojno nastopali, ampak so ostali zvesti stranki ZLSD in začu-da tudi stranki LDS.
Takoj ko je predsednik stranke ZLSD napovedal, da bo podprl sedanjega predsednika vlade za novega mandatarja (čeprav je malo pred tem govoril drugače), je tudi strankarski prvak DeSUS izjavil, da bo DeSUS podprl sedanjega predsednika za mandatarja. Ne glede na spremembe, ki jih je uvedla prav sedanja vlada oz. stranka LDS pod vodstvom sedanjega predsednika, to je nov način obračunavanja pokojnin, s katerim se vsaj navidezno stranka DeSUS tedaj ni strinjala.
Prav bi bilo, da bi DeSUS podprl stranke slovenske pomladi, saj bi človek
Politični tednik DEMOKRACIJA, ki ga izdaja Socialdemokratska stranka, ima novo rubriko: Z rojaki doma in po svetu, ki jo urejuje Boštjan Kocmur. Iz številke, ki je izšla v četrtek, 5. decembra, povzemamo nekaj novic:
IZ SLOVENIJE
V intervjuju za revijo Mag je mag. Janez Kocijančič (ZLSD) izjavil, da ga „iz parlamenta ni izrinil konkurent iz Slovenske ljudske stranke, ampak glasovi tistih, ki v Sloveniji ne živijo, v njej ne plačujejo davkov in ne bodo nosili posledic svojega glasovanja". To trditev smo preverili na državni volilni komisiji in dobili odgovor, da so glasovi „tistih, ki v Sloveniji ne živijo" seveda vplivali na končni izid volitev, niso pa vplivali na končni razpored poslanskih sedežev v državnem zboru, po katerem je SLS pridobila še en mandat, ZLSD pa enega izgubila.
MIKLAVŽEV VEČER
Pretekli četrtek so se v Zavodu sv. Stanislava na povabilo izseljenskega društva Slovenija v svetu srečali na Miklavževem večeru izseljenci, ki so se v zadnjih letih vrnili oz. preselili v Slovenijo. Med znanimi smo srečali Ludvika Čanžka iz Švice, Ivana Korošca, Ana tola Fabjančiča in Hoti-
mirja Gorazda s soprogami iz Argentine in Johnnyja Križmana iz Avstralije.
ZGLEDI LAHKO VLEČEJO
Hrvaška radijska ura v Buenos Airesu „Hrvatska v mom srcu" je v nedeljo, 10. novembra, iz Zagreba med drugim poročala:
— da se je iz emigracije vrnilo več kot 30.000 Hrvatov;
— da Hrvaška nenehno vabi po vseh občilih in vseh predstavništvih, naj se vsi Hrvatje nemudoma vrnejo iz emigracije v domovino ne glede na sredstva, s katerimi razpolagajo, da bodo pripomogli k hrvaški gmotni in duhovni prenovi;
— da po vseh večjih hrvaških mestih obstajajo posebni uradi za pomoč .povratnikom;
— da je sabor izglasoval zelo strog zakon o vračanju nacionalizirane lastnine v komunističnem režimu zakonitim lastnikom, kar se mora v celoti uresničiti najkasneje do marca 1997;
— da ja Franjo Tudman podpisal zakon za takojšnjo ustanovitev ministrstva za pomoč in repatriacijo Hrvatov iz emigracije;
— kdor bi na kakršen koli način oviral vračanje, ga bodo odstranili iz službe;
— da poziv hrvaške vlade za vrnitev Hrvatov v domovino poudarja: Hrvaška ne potrebuje samo denarja, temveč znanja in izkušenj.
Novi predsednik DZ
Podobnik
edino tako lahko razumel, da delajo v prid upokojencev, sicer pa ne. Upokojenci so tako še vedno prepuščeni krutemu liberalizmu ali bolje rečeno anarholiberalizmu, ki dopušča kar za petkrat večje pokojnine od tistih, ki jih ima sicer večina. Evropske po-. kojnine dosegajo nekje do trikratno razliko. Podpirajo liberalizem, ki ni prav nič naredil, da bi zmanjšal brezposelnost, in na drugi strani povečavanje predčasno upokojeva-nih, na drugi strani pa pretirano bogatenje peščice ljudi, kar nas vodi v prvotni kapitalizem.
Zakaj DeSUS odobrava celo vrsto privilegiranih pokojnin, med katere prav gotovo spadajo npr. tudi pokojnine španskih borcev, ki so se borili za drugo državo (ta nam nič ne nadoknadi), borci pa so izvažali ideologijo prejšnjega sistema. Previsoke pokojnine, ki dodatno delijo narod na bogate in revne, bodo prav gotovo ena od ovir za vstop v Evropo, saj niso prav nič social-
Novoizvoljeni predsednik DZ se je takoj s polno paro vrgel na delo. Za STA je nanizal nekaj nalog, za katere misli, da so naj- ■ bolj pereče in potrebujejo hitrih rešitev.
Med prednostne naloge DZ v začetku mandata Podobnik šteje več zadev, da DZ po uspešnem konstituiranju in izvolitvi vodstva v roku 30 dni oblikuje delovna telesa, imenuje generalnega sekretarja, omogoči pogoje za delo poslankam in poslancem, pregledati je treba zakonsko dediščino prejšnjega sklica...	*
Na zakonodajnem področju daje Podobnik prednost zakonom s področja gospodarstva, predvsem tistim, ki bodo vplivali na gospodarski zagon, kar je povezano še z vprašanji pravosodja. Pomembni so tudi zakoni s področja financ, glede lastninjenja bank, hranilnic, zavarovalnic, nujne so spremembe davčne zakonodaje. Dopolniti je treba tudi zakone, ki zadevajo socialni položaj, reforma pokojninskega sistema pa je projekt, ki potrebuje dobro pripravo in iskanje konsenza, zato ni izrazito prednostna naloga. Na področju mednarodnih odnosov je potrebno kvalitetno pripraviti zakonodajo in s tem nakazati, na kakšen način se bomo pripravili na približevanje Slovenije evropskim integracijam, tako obrambnim kot tudi politično-gospodar-skim, torej zvezi Nato in Evropskih zvezi. „Ena od večjih preizkušenj bo ratifikacija pridružitvenega sporazuma z EZ, upam pa, da bo do takrat pripravljena zaščitna zakonodaja, sicer bo razprava zelo živahna".
ne. Prav gotovo pa je, da so vas volili tisti, ki imajo previsoke pokojnine, vendar je s tem večina prevarana.
. DeSUS se ni nikoli potegoval za zmanjšanje teh razlik in bi po vsej logiki moral podpirati stranke slovenske pomladi, ki si prizadevajo za yečjo socialo upokojencev, vendar smo doživeli veliko prevaro.
SILVAN ŠTOKELJ, - Ljubljana - Delo
Znotraj DZ namerava Podobnik redno sodelovati s podpredsedniki DZ, s katerimi bi si področja delovanja tudi razdelil. Prvi sestanek z njimi je že imel, na njem je bilo govora predvsem o oblikovanju delovnih teles in sklicu naslednje seje DZ, ki je posebej povezana z vprašanjem konstituiranja delovnih teles DZ, predvsem komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ), ki je ni. Po Podobnikovih besedah bi bilo decembra nujno potrebno izvoliti mandatarja, kar bi bilo „dobro za slovensko državo", skladno z roki pa se morajo že do 3. januarja konstituirati delovna telesa DZ.
Novi predsednik DZ je bil doslej zelo aktiven tudi v svoji stranki, kjer vodi programski svet, ki je neke vrste ideološko vodilo stranke, poleg tega je tudi neprofesionalni župan v Cerknem. Kaj bo storil glede tega, se še ni odločil. Odločitev glede funkcije predsednika programskega sveta bo sprejel do prihodnjega rednega kongresa funkcije župana v občini Cerkno in predsednika DZ ni nobene zakonske določbe, da gre za nezdružljivo funkcijo; urejenost občine, dobra občinska uprava in dober občinski svet pa so argumenti, ki ga navajajo, da bo kot župan dokončal štiriletni mandat, ki ga je začel pred dvema letoma.
O potekajočih koalicijskih pogajanjih Podobnik zaradi statusa svoje nove funkcije ni želel govoriti. O koaliciji, ki bi si jo želel, pa pravi, da izkušnje in splošna ocena kažejo, da je lažje voditi DZ, v katerem ima vladajoča koalicija relativno veliko večino. Obenem si želi, da je v DZ tudi korektna, a dosledna opozicija, ki pomeni neko stalno varovalko, neko stalno kontrolo, drug pogled na neko vprašanje, ki je politično ali strokovno. „Če bo odločitev o sestavi vladne koalicije in s tem razdelitve sil v DZ blizu pol-pol, me to postavlja v težji položaj. Delo bo bolj naporno, usklajevanja bodo težja in tudi več ostrih razprav bo slišati."
Po STA
Ob slikarski razstavi Adriane Omahne
£ GOSPODARSKI V€STNIK
Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice
Slovenska -slikarka iz Argentine Adriana Omahna je konec oktobra in začetek novembra razstavljala svoje oljne slike v Ljubljani v galeriji Družina. Razstavo je odprl Janez Gril, urednik Družine, zbrane, pa je nagovoril Boštjan Kocmur kot predsednik društva Slovenija v svetu, ki je razstavo tudi organiziral. O slikarki je spregovorila akad. slikarka Veselka Šorli Puc, katerq besede objavljamo spodaj. Katalog je pripravila Marjetka Dolinar. Razstava je imela veliko obiskovalcev in uspeha.
Spoštovani,
dovolite mi, da ob razstavi slik, ki jih je nocoj pred nas razgrnila slikarka iz Argentine Adriana Omahna, spregovorim nekaj besed. Ni mi še povsem uspelo otresti prahu s popotnih čevljev, s katerimi sem še do nedavna merila kvadre brezkončnega Buenos Airesa, zato mi bo ta dolžnost v še posebno veselje.
Adriana Omahna se je rodila v Argentini. Rodila se je slovenskim staršem in je torej predstavnica druge'generacija naših povojnih izseljencev v tej daljni Južnoameriški deželi. Tiste generacije torej, ki sama zase meni, da je še vedno razpeta med Argentino in Slovenijo, med dva svetova, dve kulturi, dve domovini... Gre za razdvojenost (kar je v bistvu lahko obremenjujoče) ali za podvojenost (kar je v bistvu več in torej dobro)? Vprašanje, na katerega bi brez dvoma našli veliko odgovorov.
Eno pa je gotovo — Slovencem v Argentini je njihova slovenskost pripomogla, da so bili dobri, zyesti Argentinci, da so dali več od sebe. Še več — v tuji deželi so bili in ostali bolj Slovenci kot marsikateri njihov sonarodnjak v matični domovini. Argentina blagruje evropsko emigracijo k rasti dežele za njen doprinos. Kako lepo in prav bi bilo, da bi se tudi nam odprle oči za bogastvo izkušenj in spoznanj naših ljudi po svetu!
Adriana Omahna se je kot otrok udeleževala tečajev slovenskega jezika v domu Ivana Cankarja v Berazateguiju, kasneje pa je obiskovala srednješolski tečaj ravnatelja Bajuka v Slovenski hiši.
Do leta 1985 je študirala na umetniški šoli Escuela de Bellas Artes Manuel Belgra-no, leta 1988 pa diplomirala na višji šoli Escuela de Bellas Artes Prilidiano Puey-rredon. Zdaj poučuje likovno umetnost na različnih šolah v Buenos Airesu in se ukvarja s slikarstvom. Do sedaj je imela že več samostojnih razstav (zadnjo ji je SKA organizirala v prostorih Slovenske hiše), udeležuje pa se tudi skupinskih razstav (na širšem področju Buenos Airesa). Za svoje delo je prejela že več nagrad.
Šolanje je v delu Adriane Omahne pustilo izrazite sledove. Očitno pa je tudi, da je temeljilo na evropskih vzorih. Na nekaterih slikah prepoznamo upoštevanje načel barvne perspektive, kakor jih je razvil Paul Cezanne (npr. Pokrajina v oranžnem), na drugih je razpoznavna kubistična' manira. Seveda ne gre za kubizem v prvotnem smislu, ampak za členjenje slikarske površine, ki spominja na postopke kubistov. Zanimivo je, da podoben pristop najdemo še pri nekaterih drugih slovenskih slikarjih iz Argentine (npr. pri Andreji in Marjetki Dolinarjevi), kar verjetno kaže na neko (morda nezavedno) težnjo po organizaciji, po strukturi in vnašanju reda v siceršnje obilje barvnih nanosov. Pri tem se mi kar sama od sebe ponuja* misel, da si tudi, brezkončnega Buenos Airesa takore-koč ne moremo predstavljati brez geometrijske strukture kvader, v katere je evropski priseljenec zajezil amorfno ravnino ob ustju Rio de la Plata. Brez pravilne mreže ulic in cest bi bil človek v tem dvanajstmi-
lijonskem mravljišču še bolj zgubljen in povezave med posameznimi deli mesta še bolj otežkočene.
Argentina je dežela močne svetlobe. Zajame te, brž ko stopiš iz aviona, in te spremlja skozi vse letne čase. Zlasti na severu (Salta, Jujuy) se je Stvarnikov čopič dodobra poigral in obarval hribe zdaj vijolično, zdaj rdeče, pa zeleno in oranžno... Barve je v argentinski pokrajini toliko, da je ne more pogoltniti niti sivina velemestnega betona. In toliko je je, da mora naša slikarka skrbno odbirati, kadar jo hoče zajeziti na svojem slikarskem plantu. Pretoči jo v svojo krajino in še je ostane za fantazijske kompozicije. Zajema predvsem od osnovnih barvnih tonov — rdeče, modre, rumene, vendar slike nikoli ne izzvenijo plehko. Slikarka namreč obda barvne ploskve s temno črto, ki podobno kot svinec koščke barvnega stekla pri tehniki vitraja veže ploskve živih barv v više organizirano likovno tkivo. Naslonitev na videno, na naravo torej, se mi zdi pri takšnih postopkih nujna, saj slikarja varuje pred površinim preigravanjem vedno istih likov, barv in odnosov.
Na razstavljenih slikah se ponekod gosti tema. Iz temnih kotov lahko preži marsikaj. Vendar tema ni nujno slaba, saj več-, krat nudi tudi umiritev in počitek. Kdo ve, morda se bodo v njej razvite nove svetlobe, cepljene z drugačno, evropsko, slovensko izkušnjo?	v
Že na začetku sem poudarila, da je Adriana Omahna Slovenka iz Argentine. V Sloveniji ljudje o argentinski slovenski skupnosti premalo vedo ali pa mislijo, da vedo, in gojijo do nje predsodke. Kategorično (odklonilno) mnenje pa imaš lahko o nekom le do tedaj, dokler ga slabo ali sploh ne poznaš. Kdor pa se je kjerkoli Slovencem v Argentini približal s čistim srcem, ta jih ne more nikoli več pozabiti in želi samo, da bi čimveč teh dobrih, zvestih ljudi prišlo med nas in nas obogatilo.
Naj svoje besede sklenem z mislijo, da ima dogodek tudi simbolen pomen. Pomeni namreč tkanje vezi, ki bodo, tako upam, nekoč pripeljale do trdne povezanosti med dvema svetovoma (argentinskim in slovenskim), dvema kulturama tbrej, predvsem pa med dvema razdeljenima deloma enega samega naroda.
Veselka Šorli Puc 29. oktobra 1996
PRAZNIK CVETJA IN OBRTI so imeli v Cerkljah. Sodelovali so vrtnarji, cvetličarji, lovci, lončarji, izdelovalci narodnih noš in turistična društva. Uspehe praznovanja so obogatile razne prireditve.
PREDSTAVITEV SLOVENSKEGA TURIZMA. Center za širjenje slovenskega turizma je uspešno sklenil prvo študijsko potovanje 21 tujih časnikarjev-strokov-njakov turizma Nemčije, Italije, Madžarske in ZDA, da bodo lahko v svojih občilih predstavili raznovrstnost slovenske turistične ponudbe.
TURISTIČNI ČASNIKARJI, ki so se udeležili študijskega potovanja po Sloveniji, so obiskali številne turistične kmetije in gradove. Potovanje pa so poživili tudi v obiranju briških češenj, z vožnjami po Soči, itd. Sedaj bodo pa v turističnem centru podrobno analizirali anketo o vtisih.
29.570 NOVIH AVTOMOBILOV so prodali letos v prvih petih mesecih v Sloveniji, kar je skoraj za četrtino več kot Jani v istem času. Letos je bil v Sloveniji najbolj prodan model Renault clio. V prvih mesecih so ga prodali 2670.
KAKOVOST SLOVENSKIH MESNIH IZDELKOV se znatno zboljšuje. Tako je ugotovila komisija, ki je v okviru mednarodnega sejma v Radgoni ocenjevala meso in mesne izdelke od 373 vzorcev iz 23 slovenskih podjetij in 57 vzorcev iz drugih držav. Podelili so tudi nagrade: 12 zlatih odličij. Najvišji naslov — modri trak kakovosti je osvojilo podjetje Kras - Sežana za pršut s kostjo. Nadalje je dobila Švica tri zlate medalje, Španija eno, poleg tega pa še 19 srebrnih in 16 bronastih odličij.
DNEVE OBRTI IN PODJETNIŠTVA so imeli junija v Novem mestu. Svoje izdelke in storitve je predstavilo okoli 70 dolenjskih obrtnikov in podjetnikov. Dneve so spremljale okrogle mize o pobudah za razvoj malega gospodarstva.
PRVO BIOLOŠKO ČISTILNO NAPRAVO ima v papirni industriji Količevem pri Radomljah podjetje Sarrin, ki je edini izdelovalec kartona in eno največjih podjetij v papirni dejavnosti Sloveniji. Naprava je stala 340 milijonov tolarjev, njeno obratovanje pa 15 milijonov tolarjev vsako leto. Na žalost pa je; podjetje 100 % v tujih rokah špansko - italijanske družbe.
„IMEJMO SE FAJN" — Pri tej turistični akciji za letovanje v Sloveniji je na
Slovenski dan na Mednarodnem sejmu FISA 96 v Santiago de Chile
Slovertsko gospodarstvo se je letos prvič predstavilo v Latinski Ameriki na največjem mednarodnem sejmu FISA 96 v Santiago de Chile, ki je potekal od 24. oktobra do 3. novembra. Na sejmu so razstavljala podjetja iz Evrope, Bližnjega in Daljnega Vzhoda, Severne Amerike in najbolj naprednih držav Južne Amerike.
Na slovenskem paviljonu so razstavljala podjetja: MERKUR Kranj, TIK Kobarid, ISKRA AET Tolmin, ETA Cerkno, ALPINA Žiri, TRIMO Trebnje, ISKRA VEGA Ljubljana, IMPOL Slovenska Bistrica, METAL-FLEX Tolmin, MEHANIKA Trbovlje, LEK' Ljubljana, LUKA Koper in Gospodarska zbornica Slovenije z informacijskim pultom. V paviljonu so številni obiskovalci poleg plakatov in različnega gradiva lahko gledali tudi video prezentacijo o Sloveniji in poslušali slovensko glasbo.
GZS je 31. okt. pripravila Slovenski dan s tiskovno konferenco in sprejemom. Prireditev je odprl generalni sekretar FISA Fernando Astaburua. Med udeleženci so bili
vprašanja, ki jih je 600.000 gospodinjstev prejelo konec junija, odgovorilo 67.000. Med nje so razdelili 20 manjših in eno večjo nagrado — dvotedenski dopust za vso družico v Piranu.
NOVI SODOBNI PROSTORI KMEČKE ZVEZE. V Trstu so 15. julija odprli na ul. Cicerone 8. novo centralo, ki je stala 100 milijonov lir. Za stroške so prispevali urad za Slovence po svetu RS, Tržaška kreditna banka, Zadružna kraška banka in druge organizacije. Odprtja so se udeležili tudi zastopniki slovenske vlade.
PREŠEREN IN GOSPODARSTVO. Pokojni dr. Hočevar, znani gospodarski strokovnjak in univerzitetni profesor v ZDA je zapisal: „Prešeren je s svojo visoko poezijo vlil zaupanje mlademu rodu slovenskih izobražencev, ki so v slovenskem jeziku v našem izročilu odkrili tudi gospodarske vrednote. S tem se je začelo ustanavljanje slovenskih posojilnic in podjetij. Tako je nastal slovenski gospodarski preobrat, ki je temeljil na zaupanju v lastne moči."
128 STANOVANJ. Gradbena podjetjaih organizacije so v prvih treh mesecih letos končale 128, največ dvosobnih stanovanj. Največ stanovanj je bilo zgrajenih v občini Krško. Celotna vrednost znaša 26,5 milijarde tolarjev.
BANČNE TEŽAVE. V Portorožu je zborovala skupščina Združenja slovenskih bank. Še vedno ni znano, kaj se bo zgodilo s Komercialno banko, kar je pokazalo, da v Sloveniji še ni zadovoljivega nadzora nad poslovanjem bank. Do izraza je prišlo dejstvo, da med bankami prevladuje konkurenčnost nad občutjem solidarnosti.
ŠE VELIKO ODPRTIH MOŽNOSTI. V Ljubljani so imeli zanimiv seminar s področja finančnih storitev pod okriljem britanskih finančnikov. Norman Wooding, vod-j§ britanske delegacije in predsednik Sveta za vzhodno evropsko trgovinsko menjavo, je dejal, da je Slovenija sicer že dosegla politično in gospodarsko trdnost, še pomembnejša in razpoznavna pa bo postala z razvojem. Prav zato je pa njegovem mnenju treba prepoznati možnosti, ki jih ima in jih je treba čim bolj Izrabiti.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
3. december 1996
1 dolar	140,40	SIT	tolarjev
1 marka	91,10	SIT	tolarjev
100 lir	9,26	SIT	tolarjev
predstavniki čilske zbornice, državnih ustanov, turističnih agencij in poslovneži iz vse Latinske Amerike zlasti iz Argentine in Brazilije. Iz Argentine je bil navzoč konzul RS in predsednik Slovenske Latinsko-ame-riške trgovske zbornice v Bs. Airesu, podjetnik Herman Zupan z gospo. Iz Brazilije je prišel predsednik slovenske skupnosti iz Sao Paula, podjetnik Vladimir Ovca.
Podpredsednik GZS mag. Cveto Stantič je prisotnim predstavil gospodarsko situacijo v Sloveniji in naše potenciale ter gospodarsko sodelovanje s Čilom. Ga. Suzana N. Vrabec je predstavila Luko Koper in poudarila prednosti našega pristanišča v primerjavi z drugimi ter pozicijo za blagovne tokove med državami Latinsko Amerike in državami Srednje in Vzhodne Evrope. Generalni sekretar je na koncu podelil direktorju slovenskega paviljona Matjažu Medveščku priznanje za celotno likovno in grafično podobo razstavnega paviljona. Slovenski dan je popestrila tudi skupina Slovencev iz Mendoze (Argentina), ki je v na-
rodnih nošah delila udeležencem značke v obliki lipovega lista — znake Gospodarske zbornice Slovenije.
Istega dne je bil v časopisu Mercurio objavljen intervju s podpredsednikom GZS in predstavitev Slovenije s tekstom, barvnim zemljevidom, zastavo in sliko Bleda. Članku so dali naslov „Slovenija — najmlajša in zaupanja vredna država v Srednji Evropi". Na sestankih, ki jih je imel podpredsednik GZS s predstavniki Trgovinske zbornice Santiaga, s katero ima GŽS že dve leti podpisan sporazum o sodelovanju, in s predstavniki drugih institucij je bila obojestransko ugotovljena potreba po večjem informiranju. Slovenska predstavitev na sejmu in v časopisu je tako prvi korak, ki naj prispeva k večjemu gospodarskemu sodelovanju med Slovenijo in državami Latinske Amerike.
Slovenska Latinsko-ameriška trgovska zbornica na podlagi poročila Smilje Klešnik (GZS)'
NOVI« IZ SLOVENIJE Mi SLOVENCI V ARGENTINI
BOHINJSKA BELA - Okrog petdeset ameriških marincev je v Sloveniji preverjalo svoje sposobnosti v gorah, v družbi pripadnikov gorske enote slovenske vojske. Skupno so se urili tudi v reševanju ponesrečencev, v orientaciji in preživetju v izrednih razmerah.
LJUBLJANA - Pravijo, da sta po jutranji nedeljski maši dva klasična sprehoda v Ljubljani: obisk boljšega trga starin na Cankarjevem nabrežju in sejma rabljenih avtomobilov na nekdanjem smetišču na Viču. Boljši trg - pravijo mu tudi boljšak - privabi mnogo gledalcev, pa tudi kupcev, ki so večinoma tujci. Med njimi je veliko Italijanov, ki se zanimajo za razne izdelke, katere lahko tudi dobro prodajo doma. In kaj ima boljšak na svojih stojnicah? Ročne in stenske ure, vojaška odličja in olimpijske značke, kmečko orodje, violine, ostanke porcelanastih servisov ali steklenice zanimivih oblik, star denar, oguljene kovčke. Organizator je postavil nove lesene stojnice in senčnike, razstavljalec pa mora plačati po 1.250 SIT za kv. meter.
LJUBLJANA - Državna založba Slovenije je izdala CD-rom, na katerem se razvija zgodovinski časovni trak. Pri sestavi je sodelovalo precej sodelavcev, namenjen pa je predvsem učencem, ki naj bi z računalnikom in miško spoznavali zgodovinske dogodke v privlačnejši obliki. Pri založbi pa se potegujejo tudi, da bi v okviru projekta spoznavajmo Evropo za mlade, pripravili podoben CD-rom, namenjen štiri in petnajstletnikom evropskih šol. Zato naj bi bil na razpolago v vseh jezikih držav, ki bi sodelovale pri projektu.
PARIZ, Francija - Slepi umetnik Evgen Bavčar je v pariški galeriji razstavljal 29 črno-belih fotografij velikega formata na temo Potovanje v čas. V Ljubljani pa načrtujejo predvajati osem dokumentarcev, ki so jih posneli razni režiserji o Bavčarju in njegovi umetnosti.
SARAJEVO, BiH - Osnovno šolo Safve-ta Bega Basagij so popravili in obnovili s pomočjo prispevkov slovenskih otrok in slovenske države. Slovenski minister za šolstvo dr. Slavko Gaber je izročil ravnateljici šole knjigo s pozdravi in dobrimi željami slovenskih otrok svojim bosanskim vrstnikom, bosanski minister za šolstvo pa je predlagal, naj bi se v znak zahvale na tej šoli učili tudi slovenščine.
LJUBLJANA - Na prvem mednarodnem kongresu Svetovnega kartografskega združenja (ICA) o zemljevidih in grafiki za slepe in slabovidne je predavalo okoli petdeset predavateljev in udeležencev iz vsega sveta. Na njem so predvsem obravnavali možnosti, ki jih pri delu za slepe odpira sodobna računalniška tehnologija. Udeleženci so si ogledali tudi Geodetsko upravo in razne centre za slepe in slabovidne po Sloveniji.
MOSKVA, Rusija - Ruska akademija za arhitekturo je podelila nagrado za najboljše delo tujega arhitekta v Rusiji leta 1994-1995 slovenskemu projektantskemu podjetju Biro 71. Nagradili so idejno rešitev za poslovno stavbo banke Agroprom v Volgogradu.
BELJAK - V Kongresnem centru so v okviru knjižnega sejma Teden knjige predstavili nemški prevod monografije Slovenija avtorja Staneta Staniča. Delo v prevodu Hanke Stular je izdala Mohorjeva Družba. Knjiga je letos izšla še v hrvaškem jeziku. Knjiga je v slovenščini izšla leta 1994, prevod v angleščini pa lani.
LJUBLJANA - Pri Novi reviji so izdali 5. zbornik iz zbirke Interpretacije, tokrat o enem izmed osrednjih avtorjev slovenske dramatike in proze Dominika Smoleta (1929 - 1992).
LJUBLJANA - Pri založbi Mladinska
knjiga je izšla Stavnica v elektronski obliki na računalniški plošči. Pred tremi leti je Viljenka Jalovec, v sodelovanju z ilustratorjem Igorjem Ribičem, pripravila slikovno -črkovno stavnico v knjižni obliki, namenjeno učenju branja in pisanja. Stavnica na računalniški plošči omogoča malce drugačno učenje. Vsa navodila za igre - primerne za otroke od 4. do 9. leta - je na zaslonu mogoče prebrati, posneta pa so tudi v zvočni obliki.
LJUBLJANA- Kakovost dela zdravnikov splošne medicine v mestu Ljubljana je naslov raziskave, ki jo je izvedel Inštitut za varovanje zdravja republike Slovenije. Raziskava je pokazala, da je število obiskov v ljubljanskih splošnih ambulantah dvakrat višje kot v večini zahodnoevropskih mest. Prepogosto odločanje za pregled bi lahko spremenil zakon o delovnih razmerjih z večjim zaupanjem delavcem, ki morajo zdaj vsako krajšo odsotnost z dela dokazovati z bolniškim listom.
PORTOROŽ - Kakih 150 domačih in tujih zdravnikov se je zbralo na prvem kongresu nefrologov. Med številnimi temami, o katerih so predavali strokovnjaki, so obravnavali tudi vse bolj uveljavljajočo trebušno dializo in za Slovenijo velik problem presajanja ledvic. Leta 1991 so presadili 33 ledvic, zdaj pa jih le po dve na leto, čeprav čaka na presaditev 170 bolnikov.
LJUBLJANA - Muzikološki inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti je predstavil šest publikacij iz zbirke Monu-menta rtis musicae Sloveniae. Z dvema zvezkoma se je zaključil mogočni opus Ja-cobusa Gallusa, Harmoniae morales in Moralia. Gallus ima v novi izdaji transkripcijo in revizijo dr. Eda Škulja. Začel je izhajati leta 1985.
DUNAJ - Tu je potekalo srečanje Evropske mreže scenskih ustvarjalcev. Udeležila sta se ga tudi predstavnika slovenskega centra Delak. Delak se je na Dunaju predstavil s tremi projekti: z bazo podatkov, ki zajema vse institucije, ki se v Sloveniji profesionalno ukvarjajo z odrskimi umetnostmi, z delom slovenskega režiserja Mileta Koruna in s Celico, avtorskim projektom Emila Hrvatina, ki je narejen posebej za internet, kar med drugim pomeni, da je za raziskovanje gledaliških fenomenov uporabil digitalni jezik.
MARIBOR - Pisemske pošiljke, ki bodo poslej potovale preko mariborskega centra Pošte Slovenije, bo usmerjal stroj, ki je veljal 426 milijonov tolarjev in so ga izdelali v Nemčiji. Nadomestil bo ročno delo poštnih delavcev, ki bodo sedaj imeli opravka z manj napornimi opravili.
LIMBUŠ PRI MARIBORU - V dvorcu Meranovo nameravajo urediti muzej razvoja vinogradništva na Štajerskem in sodobno vinsko klet.
LJUBLJANA - V Galeriji Cankarjevega doma je bila na ogled velika arheološka razstava Pozdravljeni, prednamci! Mladi obiskovalci so lahko izvedeli, s kakšnimi igračami so se igrali prednamci v Emoni, poskušali so pisati na povoščene tablice ali pa se preizkusili na računalniku.
LJUBLJANA - Na zborovanju slavistov je predsednica republiške predmetne komisije za slovenski jezik in književnost, mag-Majda Potrata predstavila pregled junijske mature iz slovenščine. Povedala je tudi, da je letošnja povprečna ocena za las boljša od lanske.
LJUBLJANA - Neca Falk je predstavila svojo najnovejšo ploščo z naslovom Portreti. Isti naslov pa nosi tudi rastava njenih fotografskih del.
VRHNIKA - Na Tojnicah se je odlagališče smeti zelo hitro polnilo, zato sta vrhniška in borovniška občina odločili, da uredita mehanizirano prebiralnico komu-
Osebnejiovic^
Krsta: V nedeljo, 8. decembra, je bil krščen v cerkvi San Andres Avelino (Boulogne) Pavel Anton Mokorel, sin Toneta in Irenke roj. Fajdiga. Botra sta bila Marija Mokorel in dr. Miha Stariha. Krstil je dr. Jure Rode.
Na praznik Brezmadežne je bila krščena v moronski katedrali Agustina Klemenčič, hči Frida in Miriam roj. Santiago. Botra sta bila Andrea Santiago in Janko Klemenčič.
Srečnim staršem iskreno čestitamo!
Zaključitev tečaja „ABC... po slovensko"
V soboto, 30. novembra popoldne je bilo v dvorani Stana Slovenskega planinskega društva, kjer ta šola gostuje, zaključna prireditev že drugega rednega šolskega leta. V dvorani je bil najprej pevsko recitativni nastop, kjer so učenci zapeli deset slovenskih pesmi ter recitirali sedem slovenskih pesmi, katere so se bili letos naučili. Ker je to tečaj za otroke iz narodnostno mešanih zakonov, je vsebino glavnih pesmi podala v španščini Marija Lopezova roj. Osojnik za vse tiste starše, ki našega jezika ne razumejo. Drugi del pa je potekal v novem poslopju ob pestrem prigrizku.
Ta tečaj obiskuje štirinajst otrok iz osmih družin in ga vodi ga. Marija Eiletz, z sodelo#Ghjem štirih rednih in dveh pomožnih učiteljic.
Letni zaključek šole Jakoba Aljaža
V nedeljo, 1. decembra ob 19. uri v dvorani Stana Slovenskega planinskega društva je bila zaključna prireditev šolskega leta šole Jakoba Aljaža in otroškega vrtca Ciciban in sicer z enodejanko Pavla Go-lie „Božična noč v Gorjancih", kjer so zavzeli vse vloge gojenci šole odn. vrtca in kot edini gost Matjaž Kambič v glavni vlogi Očeta hrasta. Nastopajoči so se na splošno izkazali v obvladanju slovenskega jezika in je zato vse potekalo v prijetnem ritmu. Igra je bila v režiji Anice Magistrove, scenerijo pa je izdelal Andrej Filipič.
Kot vsak mesec, je tudi v novembru sanmartinska Zveza žena, mati imela svoj sestanek z običajnim predavanjem. Sedaj jim. je govoril g. Guštin in sicer o Materi božji.
1.- Marija Mati: Marija je, kakor mi, zemeljski otrok. Starša sta ji bila Ana in Joahim. Bog jo je izbral za mater učlovečenemu Sinu. Ona je tej božji odločbi pristala
nalnih odpadkov. V pokritem prostoru se po tekočem traku pripeljejo suhi odpadki, ki jih delavci odbirajo in mečejo v zabojnike. Od skupnih 19 tisoč kubičnih odpadkov so že odbrali 4.500 kub. metrov in jih kot surovino vrnili v predelavo, 8.500 kub. metrov pa so kot biološke odpadke predelali na odlagališču. Torej je ostalo na odlagališču le 6 tisoč kub. metrov.
Poroka: v soboto, 7. decembra, sta se poročila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Andrej Rode in Monika Bukovec. Priče so bili ženinova mati Ivanka Rode roj. Mali in ženinov brat Anton Rode ter nevestina starša Ivan Bukovec in Majda roj. Tomazin. Poročil ju je dr. Jure Rode med somaševanjem z g. Francijem Cukjatijem.
Mlademu zakonu čestitamo in želimo srečo!
Nova diplomantka: Na univerzi J. F. Kennedy v Buenos Airesu je končala študije in postala „contador nacional" Marija Patricija Mugerli.
Čestitamo in želimo veliko uspeha!
Pred pričetkom je voditeljica Marta Jermanova v kratkih besedah predložila obeležje igre, nato pa se je javno zahvalila vsem učiteljicam, ki so tudi letos vložile toliko ljubezni in truda v šolo. Po igri pa so bila razdeljena spričevala vsem učencem in učenkam.
Kot lansko leto je tudi sedaj šola predstavila svoje glasilo, revijo „Utrinki iz Patagonije", na šestintridesetih straneh, kjer sodelujejo vsi učenci šole in učiteljice. Uredila je Anica Magistrova, grafična oprema je doprinos arh. Martina Jermana, tipkanje je sodelovanje Klavdije Kambičeve, pomagala pa sta še Matjaž Kambič in Mihaela Jermanova. V znak posebnega priznanja prvima učiteljicama v Bariločah je šola poklonila po en izvod te revije gospema Zori Grzetičevi in Mileni Arkovi. Prireditvi je pa nato sledil še priložnostni prigrizek.
Miklavževanje
V soboto, 7. decembra ob 20. uri, se je v spremstvu angelov in parkljev pripeljal v Stan sv. Miklavž. Tam ga je čakalo vsaj petdeset otrok, seveda vsi s svojimi starši in starimi starši. Dvoranica je bila napolnjena do zadnjega kotička. Kot kaže, je to ena izmed najbolj obiskanih prireditev v Bariločah, kajti pritegne tudi tiste, ki se zaradi jezika že ne udeležujejo ostalih prireditev; so pa ponosni na svoje korenine. Tako veliko število najmlajših budi upanje na še dolgo bodočnost naše skupnosti v tem predelu Patagonije. Organizacijo tega obiska je kot običajno prevzela šola Jakoba Aljaža.
si.
in jo zvesto izpolnila. Bila je brez madeža spočeta. Tudi angel Gabrijel jo je ob oznanjenju pozdravil: Zdrava Marija, milosti polna. Cerkev je to kot dogmo proglasila 1. 1954.
V Buenos Airesu je od 180 cerkev 72 njej posvečenih.
Tudi mnogi redovi in organizacije nosijo njeno ime. Zelo je razširjen rožni venec.
Znana so Marijina prikazovanja, naj omenim le argentinski San Nicolas in Med-jugorje. Oba kraja še nista uradno priznana, vendar množice ljudi hodijo tja s prošnjami k Mariji.
Cerkev je zelo previdna pri podobnih izjavah, seveda pa se smemo Mariji priporočati.
Prihodni sestanek Zveze v San Martinu bo 19. decembra ob 18.30 uri. Kot vedno bo združen s skromno božičnico. Vse vabljene!
BARILOCHE
San Martin
MALI OGLASI
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bu-fano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo -Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 /1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N® 3545-82 Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
n«
V IATA y
ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumžn 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2® B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319. Izdelovanje okvirjev za slike (olja, akvareli, fotografije). Tomislav Štrfiček - Tel.: 658-4160 FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Rams Mejia - Buenos Aires - Tel./Fax: 656-3653
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr.J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUS ’ O Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. tire in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - C6rdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
MOJA KREDITNA KARTICA JE MASTERCARD — CARTA SLOGA,
— Ker z njo lahko kupujem v Argentini, Sloveniji in po vsem ostalem svetu — (12.700.000 trgovin),
— Ker z njo dobim kartico S.A.V. s katero sem zavarovan na potovanju izven Argentine,
— Ker z njo imam možnost, da zadenem 2 letalski vozovnici Bue — Lju — Bue,
— Ker je prva in edina mednarodna kreditna kartica na kateri je grb moje slovenske zadruge SLOGA.
Ponosna članica in član SLOGE
PRISTAVSKA FOLKLORNA SKUPINA
vas vabi na
VI. VESELICO MEDNARODNIH PLESOV
s sodelovanjem argentinske, grške, hrvaške, slovenske in ukrajinske folklorne skupine.
Sobota, 14. decembra, ob 20,30 — SLOVENSKA PRISTAVA
Vincencijeva konferenca in ZSMŽ
vabita na
'ROZICNICO
v soboto, pred zlato nedeljo, 21. decembra 1996.
Ob 18. uri bo sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj, sledi slovensko božično praznovanje božiča v dvorani škofa dr. G. Rožmana. Vstop prost!
PORAVNAJTE
NAROČNINO!
ODDAM
hišo v Bariločah (Villa Catedral) opremljeno za 8 oseb
Tel.-Fax: 662-1623
HOSTERIA ALPINA
Vam nudi prijetne počitnice rta morju Pričakujejo vas
ZVEZNI OBČNI ZBOR SDO-SFZ
bo v nedeljo, 22. decembra, po mladinski sv. maši.
Vsak dom naj zastopata dva delegata ter 5 (pet) volilcev. Računamo s čimvečjo udeležbo.
Na svidenje!
Zlata Bat de Gremes in družina
Rezerve v Bs. As. Telfax: 791-9697/6785 Calle 307 N° 609 - (7165) Villa Gessell Tel: 0255-68066
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N® 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N® 3824
Registra Nac. de la Propiedad Intelectual N® 85.462 \	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime »Eslovenia Libre"
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO Š.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax.' 307-1044 (1101) Buenos Aires
OBVESTILA
NEDELJA, 15. DECEMBRA:
V Hladnikovem domu v Slovens^' vasi Molierova igra Zdravnik po sili ob 2& uri. Igra mladinska igralska skupina. ČETRTEK, 19. DECEMBRA:
Božični sestanek Sanmartinske ZveZJ žena-mati.
SOBOTA, 21. DECEMBRA:
Božičnica ZSMŽ ob 18. uri v Slovel1' ski hiši.
NEDELJA, 22. DECEMBRA:
Zvezni občni zbor SDO-SFZ po maš' v Slovenski hiši.
Božičnica v Slomškovem domu p6 maši, s sodelovanjem okteta Ars mušica' lis.
TOREK, 24. DECEMBRA':	.
Polnočnica v slovenski cerkvi Marij6! Pomagaj v Slovenski hiši.
KMALU V ARG ENTINI
Rada bi sporočila vsem prijateljem v Argentini, da je nenadoma 2. decembra umrl moj dragi brat Tugomir. Za njim, z menoj in s sestro Ireno v domovini, žalujejo soproga loana, hčerki Nicole in Andreja. Sočustvovanje prijateljev in znancev, ki so nas tolažili in ga pospremili na zadnji poti našega tuzemskega romanja, nam je v veliko uteho. Prosim in zahvaljujem se za spomin v molitvi.
Z dobrimi željami za praznik Jezusovega rojstva pozdravljam vse Slovence v Argentini.
Cvetka M. Jakus, Kanada
+
„Jaz sem vstajenje in življenje: kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje." (Jn 11, 25)
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je v soboto, 30. novembra, v 63. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, gospod
Franc Gerkman
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste v tako velikem številu prišli pomolit za dušo rajnega Franceta, posebno še delegatu Jožetu Škrbcu, dr. Juretu Rodetu, župniku Janezu Petku, duhovniku Mirku Grbcu za molitve, Jaki Barletu za sveto maziljenje, Franciju Pavliču za sveto mašo in poslovilne besede, pevskemu zboru Slovenske vasi in zboru Gallusu za petje pri maši.
Žalujoči:
žena Francka roj. Pavlič; hčerke Bernarda, Rezka, Marjeta z družinami, Veronika; brat Jože z družino [ osta
in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Albany - U.S.A., Spodnji Brnik - Slovenija