Poučevanje v naravoslovji. (Konec.) Osemnajsti dan. Ako postavimo plitvo posodo z vodo na okno, je posoda drugi dan prazna; ali je mar posoda vodo popila? — Kam je neki voda zginila? — (Izhlapela je; v soparo se je spremenila.) Kaj nas zopet ta prikazen uči? — (Da se voda tudi pri zelo majbini toploti v soparo spreminja.) Sopare se tedaj ne narejajo le pri stopinji vrelina, ampak pri vsaki stopinji, če tudi v različni meri. Kadar se voda počasi v soparo spreminja, zovemo hlapenje. — Izgledi: Rosa zgine kmalo po solnčnem vzhodu; mokro perilo in drugo se posuši; voda deževnica na cesti zgine i. t. d. Kateri letni čas največ vode izblapi? — (Po leti.) Zakaj neki? — (Zato, ker je zrak ta letni čas naj bolj suh in topel.) Zapomnite: Kolikor je topleje, inkolikor je zrak bolj suh, toliko hitreje se hlapenje verši. Kakor smo že slišali, odvzame se okolici toplota, vsled vzdigovanja in napravljenja sopar, ali se to tudi godi pri hlapenju? — Po dežju je po leti hladneje; zakaj neki? — (Voda si prizadeva izhlapiti, vsled tega se toplota veže, to pa okolici toploto odvzaine in tako postane hladueje.) Kadar je nam bilo vroče, in smo se potili, nas na to nekako mrazi; od česa bi to prišlo ? — Po leti na ta način pivo hladno shranujejo, da posodo z mokrimi koci pokrivajo, i. t. d. — Pri vnetju vratii, pokladamo nanj mokre obveze, i. t. d. Kaj se tedaj naredi z vsakerfl izhlapovanjem? — (Mraz.) A vodene pare ne vidimo, kam je tedaj zginila? — (V zrak.) Sedaj pa hočemo pogledati, je li dobiino zopet ondi. Iz česa je vodeni hlap? — (Iz vode in toplote.) Kaj se bode zgodilo z hlapom ali soparo, ako jej toplote odtegnemo ? — (Spremenila se bode zopet v vodo.) — Ako prinesemo merzlo kupico ali kako drugo merzlo posodo v toplo sobo, kaj se pokaže na njej? — (Rosa.) — Kaj pa je to? — (Vodena sopara, katera je v bližini merzle posode, se je obladila, ter se pokazala zopet v podobi vodenih mehurčekov. — Tudi na oknih zapazimo dostikrat kaj tacega, posebno pa takrat, kadar je zunaj merzlo v sobi pa toplo. Kakošna postanejo takrat okna? — (Potna.) Od kod pride neki mokrota ali pot na okna? — Povej, kako bi se to godilo? — Ali se okna vedno pote? — Kteri letni čas se navadno ne pote? — (Po leti.) Ali se pote tudi gorke in tople reči? — Zakaj ne? — Merzle dneve vidimo iz ust svojo sapo, zakaj to? — (Topli zrak ali sapa pride na merzlo, in zato se spremeni v vodene mehuičuke.) Zaradi neprenehanega in vednega izhlapovanja inorja in rek, mokre zenilje in vsih rastlin, nabere se obilno vodene pare ter se po zraku razširja, a mi je ne vidimo; ako se pa te po zraku plavajoče sopare ohlade, potem jih pa vidimo, ter jira pravimo megla. V mali podobi vidimo mi narejenje megle nad vsako posodo z vrelo vodo. — Kateri letni čas vidimo pa v naravi naj več megle vstajati? — (Spomladi in jeseni, mesca februarija in marcija, oktobra in novembra.) Razloži, kako bi se to godilo? Devetnajsti dan. Ako se pa vodene sopare visoko v zrak vzdigujejo, kjer pridejo potem do raerzlih zrakovih plast, ohlade se in zgoste, mi pa potem, jih videti visoko nad nami v zraku, imenujemo o b 1 a k e. — Kaj zovemo tedaj oblake? — (Megle v visoki zrakovi plasti.) — Oblaki se po razni versti imenujejo: mrenasti oblaki; kopasti ali gromadni oblaki; plastasti ali nasadasti oblaki; deževni ali mokri oblaki i. t. d. Katere oblake zovemo mrenaste, kopaste, nasadaste in deževne ali mokre oblake? — Oblaki, dospevši v tople zrakove, morejo se zopet razperšiti; dospevši pa v merzleje zrakove plasti, se pa megleni mehurčki spopriuiejo drug druzega, in ako postanejo le pretežki, padajo na zemljo v podobi deževnih kapljic. Kako podobo imajo deževne kapljice? — V kaki podobi pride voda na zemljo, ako jo zlivamo iz velike višave? — Deževne kapljice padajo malokrat v navpični nameri, ampak večjidel bolj v poševni nameri na zemljo; kaj bi bilo temu vzrok? — Tudi dež ima razna imena, n. pr. peršavica, ploha, deževje i. t. d. — Kadar se pa deževne kapljice spremene v led, takrat pa jim pravimo toča. — Tudi toča je razne velikosti, naj manjšim zernjam pravimo sodra. — Škoda, ki jo toča napravlja. — Kadar pa zmerznejo megleni mehurčki, ter se jih več skupaj sprime, in tako lepo belo capico narede, navadno 6 voglato zvezdico, ter to na zemljo pada, takrat pravimo, da gre sneg. — Korist snega. Kaj zovemo tedaj oblakl — Katere verste oblakov navadno razločujemo? — Kako se naredi dež? — Katere verste dežja poznate? — Kako in kedaj se naredi toča? — Kdaj pravimo toči ^sodra"? — Kako se pa naredi sneg? Naštejte ali narisajte obširneje in temeljiteje popolni obtok ali krogotok, katerega nareja voda v naravi! Dvajseti dan. Kaj se zgodi z merzlo kupico, ako jo v zakurjeno sobo prinesemo? — (Ona postane rosnata.) Razložite, kako se to zgodi! — Glejte, kakor se naredi rosa na kupici, tako se naredi navadno zunaj rosa na rastlinah! — Ali pade mar rosa z neba? — Kdo bi si upal, razložiti narejenje rose v naravi? — (Vse stvari na zemljini poveršini pošiljajo toplotne žarke ali ziakove v merzli podnebni prostor, zaradi tega se ohlade, vodna sopara na njih pa se zgosti v kapljice.) Ali se vsa telesa enako ohlajajo? — Kaj je nasledek tega? — (To je nasledek tega, da so nekatera bolj kakor druga rosnata.) Naštejte in imenujte nekatere reči, katere se močno ohlajajo! (Trava, peresa, slama, volna, listje i. dr.) Imenujte take, katere sc uianj ohlajajo, in zaradi tega pa tudi nianj rosna postanejo! — (Pesek, kamenje, rudnine i. dr.) — Ali pada vs;iko noč ali jutro rosa? — Kedaj ni rose? — (Kedar je oblačno ali je veter.) Kako bi si naoglo to raztolmačiti ? — (Oblaki varujejo zemljo prevelikega ohlajenja.) — In kako se godi ob veternem vremenu? — (Ob veternem vremenu pa pride topleji zrak s stvarmi v dotiko, ter topleji zrak gre naprej mimo njih, ne da bi se niogla rosa narediti.) — Tudi ni rose pod vejami velikih dreves, in ravno ta prikazen je bila povod napačnemu in krivemu mnenju, katero je posebno v prejšnjej dobi prevladalo, to namreč, da tudi rosa pada. z neba, kakor dež. Spomladi in jeseni se dostikrat zgodi, da rosa zmerzne, in takrat jej pravimo slana. Kako se tedaj naredi slana ? — Škoda slane na rastlinstvu. Opazovanja vremena: Prihodnji dež naznanja, kedar se kamen (apneni) poti, kedar se megla zgodaj vzdigne in dim noče iti kviško; padanje megle, obilna rosa po leti, kaže na lepo vreme; kdo zna to razložiti? — Hijgroskopični prikazki po okoliščinah. Eden in dvajseti dan. I. Skupno povzetje in ponavljanje. Vzbuditelji toplote: 1. Dergnjenje; 2. stiskovanje; 3. kemični način, ¦— samovžiganje, naredbe varnosti; — 4. solnčni žarki in 5. elektrika. II. Razširjanje toplote. Voditelji. Izžarivanje. III. Učinki toplote: a) Toplota reči razteguje, bodi si terdne ali tekoče, kakor tudi hlapljive. Izjema pri vodi. — Toplomer. — b) Ona prevzroči tudi pretakanja zraka. Vetrovi. Kurjenje s zrakom. Prava naprava lamp, peči in dimnikov. Kurjenje z vodo. c) Ona spreminja terda telesa v tekoča. Topljenje. Narejanje mraza. d) Ona spreminja tekoča telesa v soparo: 1. Izhlapenje. Raba sopare: a) Parostroji. b) Kurjenje. c) Kuhanje. d) Sušenja e) Destilovanje. 2. Izhlapovanje. Prikazki v zraku: Megla, oblak, dež, toča, sodra, sneg, rosa in slana. Iz teh premišljevanj smo spoznali, kako imenitna in važna je toplota v naravi in koliko se jej imamo mi zahvaliti. Ne bi mogli obstati brez nje ne ljudje, ne živali in ne rastline. — Čemu bi pa nam tudi bile vse rudnine in kovine, ako bi jih ne mogli čistiti, topiti in izdelovati! — S čim bi si mi kuhali jedila iu marsičesa druzega napravljali, ako bi ne bilo toplote? — S čim in kako bi si mi naše sobe po zimi greli, in s čim razsvitljevali temne prostore! Ako bi bilo tudi naše telo tako vstvarjeno, da bi lahko živeli in ostali brez toplote, vendar bi bili mi, brez ognja in svitlobe na tej zeralji, enaki onim nesrečnežem, kateri so na zapuščenem otoku revni in zapuščeni, kamor so se bili rešili, ker se jim je bila barka razbila!