Štev. 320. ¥ Trstu, v decembra 1914a tzhajm mk du, tudi ob nedeljah tn prazntktta, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. ii Uttca Frančiška AtMic^t it 20. L nadstr. — VM m poHMo uredništvu lista. Ncfraokima pisma M m la rokopisi m d« vračajo ^^^^ /IgMllMa I MABUB IMMMJMSM / mumH ibhhii jiEiin VJDI^H. E^htub afinvm Urc4a*rc> 4»pM naj SI aadalfafta Mala ■ ns pl MI ««#*•• Letnik XXXSX Posamezne Številke .BHnosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglati se računajo na milimetre v širokosti ena kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale; poslanice, oglasi denarnih za- ^ v,odov...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........5w vsaka nadaljna vrsta.............fr— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejenu InseratnI oddelek .Edinosti*. Naročnina reklamacije se povijajo upravi lista. Plačuje se isklJuCao 1« apntl .EdbMstf*. — Plača ia teti se v Tinte, la tasarstnl nAUIcfc ae oataalala v ulici Sv. ftintiai flt 20. — Hefauteagilnfeil rata It «41.0191 S severnega bojtifiL DUNAJ 17. (Kor.) Uradno se razsMa: 17. decembra. Po zadnjih vesteh ni mogoče več dvomiti, da je zlomljen odpor ruske glavne sile. Na južnem krilu v večdnevni bitki pri Limanovi, na severu po naših zaveznikih pri Lodiu in sedaj tudi ob Bzuri popolnoma poražen, po našem prodiranju preko Karpatov od juga ogrožen, se je sovražnik začel splošno umikati. V zakar-patskem ozemlju skuša kriti umikanje s trdovratnimi boji. Tu napadajo naše Čete na črti K rosno - Zak!iczyn. Na ostali fronti je zasledovanje v teku. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, gin. Z nefflfto-rusktto bojišča. Nemško časopisje o dogodkih na bojišču. BEROLIN 17. (Kor.) Vest o veliki zmagi na vzhodu se je po bliskovo raznesla med prebivalstvom, čigar navdušenje je nepopisno. Hipoma so na vseh hišah za-plapolale zastave, pri čemer je bilo opaziti tudi številne avstrijske in ogrske zastave. Sole ostanejo jutri zaprte. Časopisje radostno vzklika nad veliko zmago, ki se priključuje svetovnozgodo-vinskim zmagam prvega reda, in poudarjajo slavno soudeležbo avstro-ogrskih čet. »Berliner Tageblatt« piše: Naša radost bo tudi radost Avstro-Ogrske. Nova sijajna zmaga se je mogla priboriti edino le po zvestem tovarištvu naših zavezniških armad. Lokalanzeiger« primerja bitko na Poljskem z bitkami pri Salamini, na katalaun-skih poljanah in pri Lipskem in zaključuje: L>a se je končala za nas ugodno, se je treba zahvaliti ženiju Hindenburgovemu in pogumu njegovih Čet, ki so se borile pod slavnimi zastavami Nemčije in Avstro -Ogrske. »Politische Rundschau« piše: Krasno se je tu obneslo v največjem slogu vojno bratstvo z avstro-ogrsko monarhijo. Potreba. da se vržejo vse moči, ki so na razpolago, proti glavnemu sovražniku, po jasnjuje, zakaj Avstrijci in Ogri niso v Srbiji zastavili več čet, nego so jih. Srbi, ki danes v Belgradu uprizarjajo komedijo zmagoslavja, so biii po Avstrijcih in Ogrih na južnem Poljskem huje tepeni, nego bi bili mogli biti tepeni pri Valjevem. Pripomba: V bitki pri Salamini (Sala-mis) je leta 480. pred Kr. atenski vojskovodja Themistokles rx>polnoma potolkel perzijsko brodovje. — Na Katalaunskih (šampanjskih) poljanah sta se leta 451. po Kr. rimski vojskovodja Aetius in kralj Zapadnih Gotov, Teodorik I., spoprijela s hunskim kraljem Atilo. Bitka je trajala do pozne noči. Atila sicer nI bil premagan, a se je vkljub temu umeknil v svoje z vozovi zavarovano taborišče. Teodorik je padel v bitki. Ker Rimci in Goti niso obnovili napada na Hune, se je Atila nemoteno umeknil čez Ren. Položaj je bil v resnici precej podoben sedanjemu položaju na Poljskem. — V bitki pri Lipskem so leta 1813. premagali združeni Avstrijci, Prusi in Rusi Napoleona. Bitka pri Salamini in Lipskem se nikakor ne da primerjati s sedanjimi bitkami na poljskih bojiščih. Vs!ed začasnega izpraznenja Bcf^rada naj nikdo ne dvomi o resnični vojaški sili Avstrije in o vojnem stanju. KOELN. 17. (KorJ Kolnische Volkszei-tung piše: Nadejati sc je, da bodo povsod. kjer se trudijo pridni agenti trospora-zuma. da bi izkoristili začasno prenehanje pn diranja avstro-ogrskih čet v Srbiji, s 5emer spravijo v stik gotovo tudi celo grmado politiškiii vesti o izprazneuju Bel-^rada, dasiravno vojaško nima tolikega pomena — toliko pametni, da se ne dajo zapeljaii glede resnične vojaške sile našega zaveznika, s katerim smo združeni toliko trdnejše in glede vojnega stanja. Kaj doseza avstro-ogrsko vojaštvo, to je razvidno i7 uspehov v (ialieiji 111 na Poljskem, kjer se bojuje že od prvega začetka bogato na .' lavi proti premoči, katerih se do danes še i posrečilo prodreti niti na Dunaj niti v Berlin. Tudi srbsko drevje ne zraste do nebes. t m. je skušala cela francoska divizija pri Lombartzyde severno od Nieuporta prodreti. Enajst bataljonov matrozov, artiljerije in mornariške infanterije je prehitelo sovražnika in napadale dirjalo naprej. Neki mornariški pehotni bataljon je z razvito zastavo napadel močno francosko postojanko. Po krvavem boju je naših 6000 mož pognalo 15.000 Francozov v beg. Francozi so pustili na bojišču veliko število mrtvih in ranjenih in izgubili 800 ujetih, med temi mnogo častnikov. Kemiki napad m angleško obaL LONDON 17. (Kor.) Vojno ministrstvo poroča, da so bile ladje, ki so se pokazale pri Hartlepoolu, oči vidno dve linijski ladji in ena oklopna kri žarka. Začele so streljati ob 8 zjutraj; ob 8.15 je prišlo poročilo obrežne baterije, da so bile sovražne ladje zadete in poškodovane. Ob 8.15 so ladje odplule. Ena granata je padla v bližino oddelka ženijsklh čet. Nekaj drugih granat je padlo v vrste 18. bataljona dur-hamske lahke pehote, kl je imela izgube 7 mrtvih in 14 ranjenih. Mesto je bilo nekoliko poškodovano. Plinarna se je vsled sv2* današnji seji interpelacije o dogodku v Hodejdi. Tekom debate je izjavil M a- mest, je dognala, da so skoraj premagane slabe razmere za nacijonalni kredit, da so utesnjene kupčijske zveze s prijateljskimi in nevtralnimi državami in da se pridno iščejo nova sredstva in poti za izvoz. Nekatere težkoče so se pojavile vsled pomanjkanja inozemskih plačilnih sredstev. Ruske nagrade za nove iznajdbe. PETROGRAD, 17. (Kor.) Finančno ministrstvo je dovolilo izdatna sredstva za organizacijo mednarodnega tekmovanja glede iznajde novih obratov in tehniško uporabo alkohola. Za iznajdbe na tem polju so baje razpisane nagrade do 100.000 rubljev. _ Izvolitev švicarskega predsednika. BERN 17. (Kor.) Združena zvezna skupščina je izvolila Josipa Motta za zveznega predsednika in Kamila De Pop-peta za podpredsednika za L 1915. Motta je rojen leta 1871. v tessinskem kantonu, je katolik in konservativec. Od leta 1911 je bil predstojnik finančnega in carinskega oddelka. _ italijanska senatska zbornica. RIM 16. (Kor.) Senat je razpravljal strelov vnela. Od prebivalstva, ki je vr-velo po ulicah, je bilo kakih 22 oseb ubitih in 50 ranjenih. Istočasno ste prispeli ena linijska ladja in ena oklopna križarka pred Scarbo-rough ter izstrelili 541 strelov, ki so napravili precejšnjo škodo, V Scarborough je bilo 13 oseb ubitih. Nikjer ni nastal« panika. Prebivalstvo se je ponašalo tako dobro, kakor se je le moglo želeti. Wolffov urad pripominja h tej vesti: Tako poroča Reuter. Očividci pa poročajo o vedenju prebivalstva drugače. LONDON 17. (Kor.) Zadnja poročila iz Scarborougha pravijo, da je bilo 12 oseb ubitih in 23 ranjenih. Sveta volna. »Kreuzzeitung« o zmagi nemških mornarjev na suhem. BERLIN 17. (Kor.) »Kreuzzeitung« poroča o neki zmagi nemških mornarjev na suhem z dne 10. t. m. sledeče: Dne 10. . . Sveta zastava v Damasku. CARIGRAD 16. (Kor.) Sejh ul islam je dobil od Alui efendija, muftija Šafiitov v Medini, brzojavko iz Damaska, v kateri mu javlja, da je prvi voj iz Medine odišlih bojevnikov s sveto zastavo — sandžak i šerif — dospel v Damask. Fiuctski MM prtrafu a uvi NMd kil ms. PARIZ 17. (Kor.) Krediti, ki jih zahteva vlada od zbornice za prvo polletje 1915, znašajo 8.525,264.407 frankov, kar odgovarja povišanju izdatkov za 5.929,442.885 frankov napram isti dobi lanjskega leta. Večji izdatki za vojno znašajo 5.428,602.304 franke. Vladni načrt odgaja uvedbo dohodnine na leto 1916. Oproščeni davka na dedšči-ne so dediči v direktni črti in soproge vseh pred sovražnikom padlih ali tekom vojne in nato sledečega leta za poškodbami ali boleznimi, pridobljenimi v vojaški službi umrlih vojaških oseb. Isto velja za vojaške osebe zavezniških armad. Za zgradbo po vojni razrušenih poslopij in za podpore po vojni oškodovanih je namenjen kredit 300 milijonov. Določbe glede moratorija na Francoskem. PARIZ 17. (Kor.) Ministrski svet je sklenil, da bo zahteval od zbornice kredita v svrho podpore ljudstva v od sovražnika zasedenih okrajih. Predsednik Poincare je podpisal dekret, glasom katerega ostane moratorij veljaven za vse pod orožjem se nahajajoče francoske podanike in za prebivalce od sovražnika zasedenih okrajev. Za vse druge osebe se lahko izreče zapalost plačilnih obveznosti potom naredb predstojnikov civilnih sodišč na jjodstavi brezplačnega jednostavnega postopanja. Predsedniki sodišč in sodne instance lahko dovole na predlog upnikov izterjanje zapadlih terjatev. Ta naredba se dostaje vseh zapričetih postopanj, toliko onih, ki so bile zapričete pred vojno, kakor onih uvedenih po vojni. Slabe razmere za ruski nacijonalni kredit skoraj PETROGRAD, 17. (Kor.) V finančnem ministrstvu pod predsedstvom finančnega ministra obdržana konferenca, katere so se udeležili odposlanci borznega komiteja in zastopniki največjih bank obeh glavnih r a g 1 i a n o, da ima Italija pravico, da zahteva, da njene zastave ne ostanejo nekaznovano žaljene. Zaupa popolnoma vladi, ker je prepričan, da bo znala varovati prestiž italijanske zastave. (Odobravanje.) Senator M o r r a je izvajal, da besede niso dosti vredne; če je potrebno, je treba poseči po dejanjih. Turčiji se mora preprečiti vsako običajno zavlačevanje. Govornik spominja na izrek Viktorja Emanueia, da Italija ne sme gledati samo na to, da je spoštovana, ampak se mora imeti tudi strah pred njo. Senator C a r a f a je izjavil, da gre za slučaj, kakršni so v Turčiji običajni. Odgovarjajoč na interpelacije je zunanji minister Sonnino izvajal, da nima na izjave zbornice pripomniti nobenega novega momenta. Pogajanja med italijanskim poslanikom in turško vlado se nadaljujejo zelo aktivna Naše zahteve streme za tem, da se angleškega konzula izpusti in zopet nastavi in da se kaznuje vse osebe, ki so odgovorne za dejanja, ki so se izvršila v našem konzulatu. Zveza med Carigradom in Hodejdo je težavna, ker gre edina brzojavna pot skozi angleški kabel v Perinu. Radi tega smo se izjavili pripravljeni, da izročimo poročila porte guvernerju v Yemenu. Tudi otomanska vlada je solidarna s tem na-ziranjem in nam je izročila za guvernerja v Yemenu dve depeši, kjer so izdane instrukcije, da naj se takoj izroči angleškega konzula italijanskemu konzulatu, pošlje povzročitelje in se jih izroči sodišču. Med tem sta istočasno tudi konzul Cecchi v Hodejdi in poveljnik vojne ladje »Giuliana« ukrenila primerne korake glede izpustitve ranjenega italijanskega kavasa. Vsekakor je pričakovati, da bo v očigled dobri volji carigrajske vlade obžalovanja vredni dogodek v Hodejdi rešen na zadovoljiv način. (Živahno pritrjevanje.) ročilo o dogodku, odstavi eventualne oo-V tem trenotku se nahajam tudi v srečnem položaju, da vam lahko poročam, da smo z vso odločnostjo načeli tudi vprašanje, ki je grozilo nastati v Siriji. Po poročilih z dne 12. t. m. z Bejruta, je dobil namreč tamkajšnji naš konzul oficiialno obvestilo, da se vsled odredbe poveljnika sirijske armade noben tujec, vštevši konzule nevtralnih držav, ne more več podati v tujino in da bode tudi pošta v Evropo ustavljena. Poslal sem takoj v Carigrad noto, v kateri sem razjasnil težkočo teh poročil in izdal nalog, da naj se tako! vloži proti v Siriji ustvarjenemu nedovoljenemu položaju protest in zahteva takojšnjo vzpostavitev normalnega položaja. Včeraj je prispel odgovor, da je turška vlada že odrejene odredbe že preklicala Italijanski podaniki bodo torej lahko svobodno zapustili deželo, če bodo hoteli, in italijanski parniki bodo vozili lahko mirno po teh potih. Tudi glede poštnega prometa smo dobili vsa potrebna zagotovila. Zunanji minister je končal z besedami: Vlada si je v svesti svoje odgovornosti in senat je lahko prepričan, da bo storila svojo dolžnost. (Splošno odobravanje.) Interpelacije so bile s tem rešene. Nov švicanfel poslanik na Italijanskem nega sveta Planto izvanrednim poslanikom in polnomočnim zveznim ministrom na italijanskem dvoru. Izvolitev je italijanski dvor 2e odobril. Romunska zbornica. BUKAREŠT, 17. (Kor.) Zbornica je sprejela odgovor na prestolni govor skoraj brez debate enoglasno. Večina in opozicijska stranka sta se odrekli vsaki debati. Neodvisna stranka je svoje stališče razjasnila na kratko. Položaj v portugalski Afriki. LIZBONA 17. (Kor.) Glasom poročila iz Angole, je tamošnje stanje povsem mirno. Prepoved portugalskega poljedelskega ministra glede izvoza najvažnejših pridelkov. LIZBONA 17. (Kor.) Poljedelski minister bo v prihodnjih dneh izdal prepoved glede izvoza najvažnejših pridelkov, da tako prepreči tozadevno zlorabo od strani nekaterih trgovskih tvrdk. Amerikansko posojilo Kitajski. SAN FRANCISCO, 16. (Kor.) Amerikansko posojilo Kitajski v znesku 125 milijonov dolarjev, ki naj stopi na mesto posojila peterih držav, je principijelno sklenjeno. Naredba glede veljave nemške državne zavarovalne odredbe za vojaško službovanje nemških vojakov v avstro-ogrski službi. BERLIN, 17. (Kor.) Nemški zvezni svet je z razglasitvijo z dne 26. novembia 1914 izdal naredbo, glasom katere naj veljajo na vojaško službovanje nanašajoči se predpisi nemške državne zavarovalne odredbe odgovarjajoče tudi za ona vojaška službovanja, ki so se, ali se bodo vršila v avstro-ogrski službi. Šef švedske vojne šole o zmožnosti nemške armade. STOCKHOLM, 17. (Kor.) Sef švedske vojne šole za častniške aspirante, podpolkovnik Bonveng, ki se je mudil dva meseca in pot na nemškem bojišču, priobču-je v listu »Aftenbladet« svoja:izkustva in svoje utise. Piše takple: Nemška vojaška pomožna sredstva smatram neizcrpljivim. Ni mogoče dvomiti o tem, da bi bila nemška armada zmožna, rešiti še težje naloge, kot one, pred katerimi stoji danes. To z gotovostjo povedano spoznanje podpolkovnika sloni na njegovem poznavanju organizacije glavne rezerve in možnosti oboroževanja nemške armade. On pravi, da moči nemških pomožnih sredstev ne pešajo, kakor bi bilo po štirime-sečnih bojih pričakovati, temveč da se množe. Skoraj je prepričan, da sedanji sovražniki ne morejo militarično premagati Nemčije. Da ima Bonveng to menenje, k temu je pripomoglo tudi ljudsko razpoloženje, ki ga je opazoval po celi Nemčiji, deloma pa tudi dejstvo, da so tudi na Nemškem pripravljeni na kak mimogredoč neuspeli nemške armade, katerega pa vsled svojih odrejenih priprav uduše v kratkem. Varedbe glede učinka prisilnega postopanja na Nemškem BERLIN, 17. (Kor.) Zvezni svet je učinek prisilnega postopanja glede sprejema reči, katerim so določene najvišje cene, naredbenim potom bistveno povečal. Avstrijska deputacija Rdečega križa pri nemški cesarici. BERLIN 16. (Kor.) Cesarica je sprejela deputacijo avstrijskega Rdečega križa, ki se mudi že par dni v Berlinu, da si ogleda tukajšnje naprave prostovoljne bolniške postrežbe in oskrbovanje ranjencev. Deputacija obstoji iz komisarja grofa Abens-perga, ritmojstra grofa Wurmbrandta in drugih funkcijonarjev Rdečega križa. skemu društvu Rdečega križa, vojno pre-skrbovalnemu uradu vojnega ministrstnj in vojnemu pomožnemu uradu ministrstva za notranje zadeve. Cesar zaprisegel novoimenovanega knezo* škofa dr. Bertrama. DUNAJ 17. (Kor.) Nj. Veličanstvo ce* sar je zaprisegel danes novoimenovanega knezoškofa dr. Bertrama. Po prisegi jq cesar sprejel knezoškofa v posebni av-dijenci. Kasacijski dvor zavrnil ničnostno pritožbo dr. Švihe. DUNAJ 17. (Kor.) Kasacijski dvor jc za. vrnil ničnostno pritožbo bivšega državnega poslanca in predsednika kluba čeških nacijonalno-socijalnih poslancev, o-krajnega sodnika dr. Svilie, proti razsodbi praške porote, glasom katere je bil odgovorni urednik »Narodnih Listov« dr. Ser-vac Heller oproščen. Neresničnost vesti o nemirih na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 16. (Kor.) Ogrski kores-pondenčni urad javlja: Rusofilski listi na Romunskem so neizčrpni v izmišljevanju alarmirajočih vesti, ki se razširjajo v namenu, da bi se nahujskalo javno mnenje dežele proti Ogrom. V zadnjem času se s posebno vnemo razširjajo vesti o vstaji romunskega prebivalstva v Abrudbanji in drugih ne natančneje označenih ogrskih krajih na SedmograŠkeru. Pooblaščeni smo za izjavo, da na vseh teh vesteh ni resnična niti ena beseda, da se nikjer ni kalil javni mir in posebno, da romunsko prebivalstvo živi v polnem sporazumu z drugimi narodnostmi. Nikjer se ni dogodilo nič, kar bi bilo dalo povod oblasti, da bi bila posegla vmes. Pobegli francoski ujetniki zopet ujeti. MONAKOVO 17. (Kor.) Kakor poročajo iz Fussena v Allgau, so pet francoskih častnikov, ki so v civilni obleki pobegnili iz ujetniškega taborišča v Ingolstadtu, aretirali, ko so skušali priti do avstrijske meje, in so jih odpeljali v Flissen. Baron Peter Herzog, član ogrske magnat-ske zbornice. BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) Veleindudprsedednika nacifonal- Avstrijski in ogrski „Meči križ" pokrila iurskenra Mmm polumesro" vsoki po 25.080 kros. DUNAJ, 17. (Kor.) Združeno vodstvo avstrijskega društva Rdečega križa je sklenilo, da podari otomanskemu Rdečemu polmesecu za zdravstveno vojno preskrbo turške armade iz društvenih sredstev svoto 50.000. Jednako svoto je podaril tudi ogrski Rdeči križ Rdečemu polmesecu. Izvanredna državna loterija v vojne pre-skrbovalne namene. DUNAJ, 17. (Kor.) C. kr. generalno ravnateljstvo državne loterije fe na podlagi cesarjevega dovoljenja priredilo izvanredno državno loterijo, katere dohodki so namenjeni izključno vojnim preskrbovalnim namenom in sicer po eno tretjino avstrij- Nezdravi pojavi. Zagrebški »Hrvatski Pokret« prinaša: V uglednem glasilu nemških liberalcev »Berliner Tageblatt« je izšel v izdanju od 7. t. m. zanimiv članek o raznih izjavah in sporočilih nemških učenjakov. Zabeležili smo že izjavo nemških vseučiliških profesorjev, kjer so trdili, da za obstanek evropske kulture je v pogoj zmaga pruskega militarizma. Na to so odgovorili Francozi, da je človeška civilizacija delo vseh narodov. Ruski učenjaki, književniki in umetniki na glasu Gorkega, Davidova, Stanislavskega in Struvea pa so odgovorili nemškim intelektualcem, ia so »legije Nemčije^: pokazale človeštvu, »da še živi strašna zver v človeštvu«, opozarjajoč na dogodke v Belgiji, na kar opozarja > Ber-liner Tageblatt - te Ruse na plenjenja Rusov v Galiciji. Sedaj citira >Berlincr Tageblatt; na-daljne nemške izjave. Tako pripoveduje, kako se ie nemški učenjak VVilhelm Ost-wald razgovarjal z nekim švedskim žur-nalistom o namerah Nemčije, kar da je napravilo neugoden vtis na nevtralca. Nemčija je — jc rekel Ostwald — po zaslugi svoje organizatorične sposobnosti dosegia višjo stopnjo civilizaciic, nego vsi drugi narodi, pak rezultat te vojne bo ta, da se organizacija Evrope postavi pod nemško vodstvo. Med tem pa, ko so nemški listi opustili razpravljanje o snoveh bodočnosti, ie Hae-ckel v časopisu »Monistisches Jahrhun-dert« priobčil cel načrt o delitvi po tej vojni: osvojitev Londona, razdelitev Belgije med Holandsko in Nemčijo, aneksija države Kongo, velikega dela angleških kolonij, severovzhodne Francije, Poljske in ruskih zapadnih provincij. V tem časopisu so drugi nemški profesorji s svojim razlaganjem političnih idej vznemirili državljane manjših držav. Švicarski učenjak Forel odgovarja jako razburjeno, da gospoda pišejo zelo prezirno o manjih državah, pak da se zato morajo poslednje čuvati pred Nemčijo. Naglaša, »da se bo celo mala Švica do zadnje kaplje krvi branila proti našim načrtom po hegemoniji«. V Stran I!. „EDINOST" $tev. 320. \ Trstu, dne IS. dccembra 1914, Londonu je bilo obelodanjeno pfsmo resnega francoskega nacijonalnega ekonom: Yves Guzota. ki je Alzacijo in Lotaringijo združil s svojo domovino, a Poznanj dal Poljakom- V Milanu je Maeterlinck v nekem govoru prepričeval Italijane, da so Nemci minirali Bruselj. Gent. Briigge in Ant\vcrpen. A Anatol France zahvaljuje v odprtem pismu predsednika portugalske akademije znanosti, Thephila Braga, ki je v nekem manifestu nazval nemške intelektualce s pokvarjeno inteligenco*, ker da so stavili * te v tonski vandalizem«. HoLandski časopis *De Amsterdamer-je obelodanil dve pismi »enega od najpo-znaneiih filozofskih učenjakov v Nemčiji Dočim so holandski čitatelji menili, da gre za kako šalo, je prinesla redakcija časopisa ime pisca tega pisma. Tajni svetnik profesor Adoii l^asson. filozof berlinskega vseučilišča, je pisal ta pisma nekemu prijatelju v Holandiji z dovoljenjem, da jih porabi po svoji volji. Evo nekoliko izrekov, ki niso iztrgani samovoljno, ampak odgovarjajo ostali vsebini in formi: »Ves mesec nisem pisal nobenemu tujcu. Tujec pomenja sovražnika, dum probetur con-trarium (dokler se ne pokaže nasprotno). Napram nemški državi in narodu se ne more biti nevtralen. Ali se ga smatra za najdovršenejo tvorevino, kar jih je dosedaj zgodovina ustvarila, ali se odobruje njegovo uničenje, da, celo iztrebljenje. Mi nad-kriljujemo vse moralno in intelektualno, bre* nikakega enačenja, istotako naše organizacije, naše institucije. Viljem II. de-liciae generis humani (radost človeškega rodu) v posesti svoje moči, s katero je mogel zmrviti vse, je branil mir, pravo in Čast. Njegov kancelar Bethmann-Hollweg, ki nadkriijuje vse živeče ljudi, ne pozna drugih motivov, nego resnicoljubje, zvestobo, pravo. Mi Nemci prenašamo težko oboroževanje tudi za obrambo Holandije. Jako kraljevina živi udobno na naš račun, ivi od stare slave in starega denarja, v popolni historični ničnosti. Holandija je enostavno privesek Nemčije, vrlo udobna eksistenca v spalni suknji in copatah, ki malo stane, z malo truda in malo skrbi. Mi Nemci jako malo cenimo današnjo Holan-dijo, kakor jo malo spoštujemo in malo ljubimo. Hvala bogu. da Holandci niso nasi prijatelji.« K tem izrekom pripominja »Berliner Ta-geblattc Intelektualna vojna nevroza zadobiva odločno maha. Tako pisanje in delovanje ne more zmanjšati ogromnih težav, ki jih mora Nemčija premagovati. Izvrstne besede \Vilamovitz-Mollendorfa, Lamprechta, Euckena, Hans Delbriicka in drugih težko dospevajo v zunanji svet, ki se bavi s poznanim manifestom (nemškega vseučilišča) in idejami Haecklovimi in Lassonovimi. Kdor le količkaj pozna sodobno zgodovino, ne bo hvalil diplomatov. Ali tako imenovani duševni voditelji, so pokazali sedaj inanje politične prevdarno-sti. nego je ima najmlajši ataše. S svojimi mislimi so pri naših bojevnikih in hlepe po zmagi, pozabljajo pa. da moč vzdržavanja sloni na stotinah predpogojev in da v tej najogorčeneji borbi nam ni nobena pomoč odveč, nobeno prijateljstvo brezpomembno. Da se bodo mogli v miru pobirati sadovi te strašne vojne, za to je treba narod Šolati že sedaj. Onim. ki ne vedo, kaj bi delan doma. ko se naši junaki bore na bojišču. se more odgoviriti: učite se! mm železnic za odločilne tole na ruskem Poljskem. Dosedaj niso železnice imele nikdar takega, skoraj odločilnega pomena kakor ga imajo v sedanji svetovni vojni. Bodočnost šele spozna, kak delež so imele železnice na izvedbi vojnih operacij. Toliko pa moremo reči že danes, da je znaten del nemške strategične premoči nad ruskim \ idstvom v gosti železniški mreži, za katero je nemško ozemlje v bližini bojišča bogatejše proti onim par železniškim progam v zapadni ruski Poljski, ki imajo sicer zelo ugoden položaj, pa so vendar pro-računane samo na obrambo. Sedanji boji na Poljskem se bodo smatrali vsi po vsej pravici kot višek taktike, ki se v svrho poraza sovražnika poslužuje železnic in njihovih nedostatkov na drugi strani. Dosedai ni mogoče Jasno pregledati vodilnega gledišča Hindenburgovega vod- PODLISTEK stva v mcsecih oktobru in novembru; vendar pa se more že nekako slutiti, da je to bilo uporaba železniške taktike z občudovanja vrednimi posledicami. Cele tedne ni bilo jasno, kak namen je imelo veliko avstroogrsko - nemško ofenzivno prodiranje proti Varšavi in Ivangorodu, ki ni imelo direktnih, jasno vidnih posledic in se je končalo s strategičnim, v početku nekoliko deprimirajočim umikanjem vse do meje. Iz početka se je zdelo, kakor da bi se od konca oktobra pa do srede novembra ne bilo praktično doseglo prav nič. Toda Mindenburg je v razgovoru s poročevalcem lista »Neue Freie Presse« kmalo nato označil svojo vodilno misel. V preprostih besedah je povedal, da je bil edini smoter njegovega ofenzivnega prodiranja v srce Poljske uničenje železnice, vodeče v Varšavo, kar se je tudi vestno izvršilo. Ni se niti mislilo na obleganje in zavzetje Varšave in Ivangoroda. Uničenje železnic je bil najvažnejši namen prodiranja in ta namen se je tudi temeljito dosegel. Kakor se poroča, so na Poljskem skoraj popolnoma uničeni deli železnic Varšava -Dunaj, Ivangorod - Kielce - Bytom, Var-šava-Lodž in Varšava-Lovič. Praktično jih v resnici niti ni več, popravljati jih deloma ni mogoče, a vsakem slučaju bi popravljanje železnic zelo zadrževalo Ruse. Železnica, ki pelje iz Lodža proti nemški meji, in, kakor se zdi, tudi del železnice na progi Varšava - Aleksandrovo, ki je bliže nemške meje, torej nekako med Lo-vičem in Aleksandrovim, nista bili razdejani, ker se je predvidevalo, da bosta rabili v podporo novih nemških operacij in to tembolj, ker so ti deli železnic zgrajeni za normalno vozno os (1.435 m) — nadaJjna proga v Rusiji ima širokost 1.52 m — in se torej brez zadržka lahko uporabljajo za prevažanje vojske iz Nemčije v zapadno Poljsko. Namen Hindenburgov je bil torej zvabiti rusko milijonsko armado, ki je izgubila še teh malo železnic, v ozemlje med Lod-žem in Krakovim. Strategično umikanje nemških armad pa se je ustavilo, ko so Rusi prišli v prazni prostor, nakar je sledila nemško-avstrijska protiakcija, katere posledice so znane iz uradnih poročil obeh glavnih stanov. Na ruskem Poljskem pa je nemška armada iz istih strategičnih vzrokov razdejala tudi vse ceste, vsled česar je Se bolj oteženo gibanje ruskih vojsk, dobava municije in živil. Ako se torej ne posreči Rusom, da s svojo številno premočjo izsilijo drugo odločitev, jim ne bo kazalo drugega, nego na vsak način se umakniti na vzhod, v smeri proti Visli, kjer na njenem desnem bregu zopet najdejo železnice in ceste v dobrem stanju in se bodo zopet mogli upreti. Srnotreno uničenje železnic in cest v ozemlju, kamor so morali slediti Rusi u-mikajoči se nemški in avstroogrski armadi, more torej imeti odločilen vpliv na uspeh velikega boja na ruskem Poljskem, ki je. kakor se zdi, vrhunec bojev na vzhodu. (Po »Frankfurter Zeitung«), Madame Bovanr Edina ovira je ležala v tem, da si }e moral prej pridobiti privoljenje svoje matere, kar pa ni bilo težko. Tudi njegov lef mu je svetoval, naj si poišče novo pisarno, kjer bi se bil več naučil. Toda našel ni nikjer druge službe m je zato pisal materi obširno pismo, kjer Ji je obrazložil vse razloge, radi katerih je hotel takoj v Pariz. Dobil je kmalu njeno privoljenje. Toda nikakor se mu ni mudilo. Tri mesece je Iliver danzadnem prevažal kovče- fe in zavoje iz Yoovilla v Rouen in naro-e. Šele ko je Leon izpolnil svojo garderobo in ko si Je nakupil množino žepnih rut, skratka, ko se je pripravil, kakor da bi Imel nastopiti potovanje okoli sveta, je le odlašal nekaj tednov, dokler ni dobil od matere pismo, ki ga je sililo k od potovanju. kajti še pred koncem semestra je moral položiti izpit. Ko se Je poslavljal, je gospa Homais jokala, Justin Je ihte! in gospod Homais Je le s težavo zadrževal svoje nagnenje. Nesel je površnik mladega moža do notarja, ' ^erim se je imel skupno peljati v Rou- DomaČe vesti. Za lastnike srebrne hrabrostne svetinje 11. reda. C. k. namestništveni svetnik razglaša sledeče obvestilo: Lastnikom srebrne hrabrostne svetinje II. reda se je dovolila od 1. oktobra 1914 naprej hrabrostno-cvetinjska doki ada mesečnih 7 K 50 vin. Vsi lastniH omenjene hrabrostne svetinje se vsled tega poživljajo, da čim prej ulože prošnje pri tržaškem c. in kr. okrajnem dopolnUnem po-veljništvu vojne mornarice na Opčinah za nakazanje imenovane pristojbine. Prošnje naj opremijo z dokazili, da jim je bila podeljena hrabrostna svetinja, ter z napovedjo natančnega naslova svojega stanovanja. Pomoč „Božičnici". Vsled velikega Števila potrebnih otrok so narastli stroški vsakoletne „božićnice" v veliki meri. Stroški so narastli, a žal, dohodki so se znatno zmanjšali, kar je ob sedanjih težkih časih popolnoma opravičljivo. Naša ženska podružnica je radi tega v težkem položaju. Od kod vzeti denar, ko so vsakoletni viri skoro že izčrpljeni? V tej veliki stiski sta nam priskočili na pomoč naši vrli CM Soli Sent-jakobška in aquedotska. Naše vrlo CM uči-teljstvo je prevzelo ne lahko nalogo, da iz- 'vežba šolsko deco ter znjo priredi šolsko' predstavo na korist naše „božićnice". Iz srca jim je zato hvaležna naša ženska podruž-! niča. Predstava se bo vršila n e kakor je bilo objavljeno v soboto, marveč v nedeljo ob 37« popoldne v veliki dvorani „Narodnega doma*. Naše CM učiteljstvo in naša deca je pripravljena prispevati s svojim sodelovanjem k pokritju stroškov naše „božičnice", na našem občinstvu ja sedaj vrsta, da jej ono pomore i olajša breme. S tem bo koristilo naši ubožni deci, a i ono bo imelo nekaj koristi v razvedrilu i prepričanju, da se naša Šolska mladež lepo razvija duševno in da denar, ki ga izdajamo zanjo rodi bla-gonosne darove. Zlasti stariši naše šolske mladine se bodo lahko naslajali na uspehih svoje dece. Zato, pridite vi vsi, ki ljubite našo deco ter Želite, da ostane zvesta svojemu rodu in domu, pridite in darujte majhen dar, da lahko obujemo in oblečemo tim več potrebne dece. Ker ne bo v nedeljo nobene predstave, se nadejamo, da bo zato udeležba tem večja. Vstopnice so v pred-prodaji pri g.e Biček-Razbornikovi v Narodnem domu. —a.— Mrtvi vstajajo. — Naš tržaSki Slovenec josip Beč, rojen v Pristavnu, občina Kožbana v Brdih, ni, odkar je odšel na severno bojišče, dal o sebi nobenega glasu in vsi so ga smatrali Že za mrtvega, posebno ker so njegovi tovariši trdili, da so ga videli mrtvega tam gori na gališHh planjavah, daleč proč od domovine. Žena, mati in sorodniki ga res niso Šteli med žive. A ta dan je dobila nenadoma mati pismo od njega, v katerem — po nemški — piše, da je ujet in ranjen ter da leži v bolnišnici v Nahičevan Dona, Lazaret 72. Zimski šport v Bohinja in na Bledu. Ravnateljstvo c. kr. državne železnice v Trstu je z ozirom na sedanje posebne razmere odredilo, da v letošnji zimski sezoni ne bo posebnih športnih vlakov na progi Trst-Jesenice. Dovolilo pa je, da se, kakor prejšnja leta, izdajajo na tej progi znižani vozni listki članom upravičenih društev, in sicer na enak način, kakor je bilo določeno prejšnja leta. Znižani vozni listki se bodo dobivali pri „Deželni zvezi za tujski promet v Trstu" (Via della Borsa 2). Vremenska poročila z Bohinjske Bistrice in Bleda bodo nabita na Kolodvoru pri blagajnici. Sankališče na Bohinjski Bistrici je popravljeno in bo redno odprto. Ubogi mali revček. V SkorUji štev. 882 stanuje družina Pernarčič. V veselje te družine je mali, komaj štiriletni PepČek, katerega je pa včeraj zadela nesreča. Mamica ga je bila včeraj popoldne, kakor običajno vsak dan, položila v posteljo, da bi malo zaspal. In Pepček je res zaspal in bogve, kaj se je nedolžnemu detetu sanjalo. Naenkrat je pa mali revež padel s postelje na tla in si pri tem stri lobanjo. Mati ga je morala nesti na zdtavniško postajo, kjer mu je zdravnik podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem prenesti v bolnišnico. Za 68 vinarjev. V gostilno Henrika Apol-lonio je predsinočnjim okoli 11 vstopil neki človek, ki je sedel k neki mizi ter si dal prinesti četrtinko vina in nekaj malega za pod zob. Ko je popil in pojedel, je pa pozval gostilničarja ter ga vprašal za račun. Ta je znašal vsega skupaj 66 vinarjev. No, ko je to izvedel, si je pa gost, namesto v žep po denar, segel z roko v lase in pra-skaje se za ušesom, povedal gostilničarju, da nima pri sebi te — svote in ga prosil, naj mu zaupa in počaka do naslednjega dne. Gostilničar pa ni hotel o tem nič slišati ter je pozval redarja in dal onega gosta aretirati. Na policiji je aretiranec povedal, da je 461etni kočijaž Hermangild Zanussi, rodom Tržačan. Ko so mu preiskali žepe, so našli pri njem 10 vinariev. Rekel je, da nikakor ni nameraval gostilničarja oslepariti. Zelo nevaren slučaj bolezni. — Bilo je včeraj popoldne ob politreh, ko je na zdravniški postaji zapel telefonski zvonec. Službujoči zdravnik je brž pristopil k telefonskemu aparatu in vprašal: Alo ! Tu zdravniška postaja ; kdo tam ? — Ah, za božjo voljo — se je glasil od-ovor —, pridite brž v hišo št 40 v ulici arducd, in sicer v II. nadstropje I — Kaj pa je tako hudega? — je vprašal zdravnik. — Moj mož, josip Bendch, je težko, pa res prav težko bolan. — Kaj pa mu je? E en. Prej je še Leon obiskal gospo Bovary» da bi se poslovil od nje. Ko je stopal po stopnicah, se je moral za hip ustaviti, kajti srce mu je močno bilo. Ko je vstopil, je gospa Bovary naglo vstala. »Tu sem še enkrat,« je dejal Leon. »Vedela sem, da pridete!« Ugriznila se je v usnice, njen obraz je zalila rdečica. Obstala je in se je naslonila ob steno. »Ali ni doma vašega soproga?« je vprašal. »Ne, ni ga.« »Ni ga?« je ponovil Leon malomarno. Nato sta oba molčala in sta se gledala. Njiju oči so izražale isto smrtno bojazen, iste strašne duševne muke. »Rad bi Še pozdravil Berto,« je Leon prekinil mučen molk. Ema je stopila na stopnice in je poklicala Felicito. Hlastno je zrl okoli sebe, kakor da bi si hotel še enkrat utisniti v spomin sobo z vsemi njenimi predmeti, da bi jih ne po-zabiL Toda kmalu je prišla Ema s služkinjo in z malo Berto, ki je vlekla za seboj na vrvici mlinček na veter. Leon je vzel otroka v svoje naročje in ga je večkrat poljubil. »Zbogom, ljubi otrok! zbogom moj sladki srček!« Nato ga je vrnil zopet materi, ki ga je izročila služkinji. Gospa Bovary se je obrnila proč od Leona in le stiskala svoj obraz ob šipe. Stala je tu kakor mramornat kip, in nobena poteza njenega obraza ni izdajala, kar se je godilo za tem belim čelom. »Torej zdravstvujte!« je dejal z vzdi-hujočim glasom. Zdrznila se je in je kratko odvrnila: »Da, pojdite, zbogom!« Približale so se njiju roke, toda ona se je obotavljala za trenotek. Nato mu je ponudila roko, rekoč s prisiljenim nasmehom: »Torej po angleško.« Leon je imel občutek, kakor da bi z njeno mrzlo roko prešla v njega vsa njena duša. Nato jo je izpustil. Zadnjikrat sta se srečala njiju pogleda, nakar je izginil. Ko se je nahajal že na tržišču, se je u-stavil in je še enkrat pogledal proti beli hiši z zelenimi okni. Zdelo se mu je, da je zapazil senco za oknom njene sobe. Zavese so se pregibale za hip s pomočjo nevidne roke. Sekundo ie obstal kakor zar čaran, nato je urno odŠeL 2e oddaleč je zagledal voz svojega šefa. Mož v platneni halji je držal konje za uzdo. Homais in Guillaumin sta kramljala med seboj in sta ga pričakovala. »No, torej zdravstvujete, mladi prijatelj!« je dejal lekarnar in ga Je objel, dočim se mu Je zalesketala v očeh solza. — V trebuhu ima grozne bolečine in ob-j enem mu vije želodec, kakor za bruhanje. Zdravnik si je po tem opisu simptomov mislil, da gre morda za kak slučaj, o kate- [ rem bi se moglo sumiti, da je morda kolera ali kaj tacega. Velel je brž vpreči in se potem odpeljal k — bolniku. In res je v II. nadstropju hiše št. 40 v ulici Carducci našel 39letnega agenta-mešetarja Josipa Bencicha, ki se je v bolečinah zvijal na postelji. A ko je pristopil k njemu, je zdravnik takoj spo-~ znal, da je Bencich grozno — pijan in dal mu ni prav nič druzega. Pomolil mu je nato> pod nos v amonijaku pomočenega bombaža, nakar je — bolnik začel kihati, a ko se je slednjič popolnoma izkihal, je sam povedal, da se je bil napil — maršale. In za take slučaje nadlegujejo ljudje zdravniško postajo, dočim bi se znala v istem času pripetiti nesreča, ki bi zahtevala takojšnje prisotnosti zdravnika. Požar. Včeraj popoldne malo pred eno uro, je iz dosedaj še neznanih vzrokov začelo goreti v skladišču Zanettijeve lekarne v ulici Nuova na vogalu ul. Sv. Lazarja. Ker je bilo v skladišču mnogo takih tvarin, ki jako rade gore, se je ogenj zelo naglo Širil. Prihiteli so pa gasilci, ki so po dve uri trajajočem napornem delu popolnoma pogasili ogenj in odstranili vsako nevarnost. Škoda se ceni na kakih 800 K. Umrli so: Prijavljeni dne 16. t. m. na mestnem fizikatu: Sancin Fran, 80 let, Skedenj št 23; Windspach Adrijan, 9Iet,Rocol št. 609; Frankovič Vijolica, 3 leta, ul. Lulgi Rtcci št. 6; Zadnik Slavica, leto dni, Vrdela št. 571; Melada Brunon, (?), ul. dei Ca-pitelli št. 11; Fiocchi Aleksandra, 73 let, ulica D. Rossetti št. 21. — Prijavljeni dne 17. t m. na mestnem fizikatu: Gojtan Marija, uro, nI. S. Servolo št. 3; Gjurgovič Alojzij, 44 let, Škedenj št. 74; Cinti Katarina, 86 let, ul. Sv, Jakoba na hribu št. 20; Pečar Silvester, dva dni, Sv. M. Magdalena spodnja Št. 1131; Pečar Kristina, dva dni, Sv. Marija Magdalena spodnja št. 1131; Kokalj Olga, mesec dni, ul. Romagna št. 26; Veraguth Marija, 3 mesece, ul. Sv. Frančiška št. 31; Frangipani Roza, 81 let, ulica del Monte št 21. Darovi Lep dar. Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Kozini nam je poslala ob priliki Miklavževega večera nabrano zbirko 44 kron, namenjeno za našo tržaško CM bo-žičnico. Srčna hvala in vse priznanje vrlim nabiralcem in darovalcem, ki se spominjajo tudi tam zunaj velikih zahtev, ki jih stavlja na nas tržaške Slovence obramba naše narodne postojanke v Trstu in ki nam posebno v sedanjih težkih časih nalaga še tem večjo skrb za našo ubogo mladino, katere očetje se bore na bojiščih. Zato pa še enkrat vsa čast nabiralcem in darovalcem. Živeli in naj bi imeli mnogo posnemalcev! M iz Gorlfoe. Iz Vipolž v Brdih. Čudna beseda, kaj ne, kjer pravijo polžu: Vi-polž ! Pa naj bo ! Tako so pravili naši stari in tako govorimo mi mladi. A pustimo šalo na stran in to modrovanje. Sporočam vam, da so se tudi v tukajšnji mali vasici nabrale precejšnje svote v denaiju in v blagu za „Rdeči križ-. Tako ste tudi te dni nabrali dve učenki, Almica Skolaris in Estera Podveršič, lepo svoto 40 kron za nakup volne, iz katere se je spletlo deset parov nogavic in šest snežnih čepic. Posebna hvala, da so se pletenine tako hitro izvršile, gre naši vrli učiteljici ženskih ročnih del g. K. Kocjanči-čevi. Pletenine so se porazdeliie med domačine, ki so jih poslali svojcem, kateri sebo-juiejo za nas in blagor domovine. Vsem darovalcem srčna hvala! Tudi ste se odposlali županstvu dve vreči suhega robidovega listja za naše vojake, ki so ga nabrali drobni otroški prstki. Šolsko vodstvo. V nedeljo, dne 20. t m. on 3 In poi popoldne u Narodnem domu Šolska veselico no korist božičnice cmd. »Tu imate površnik, varujte se prehlaje-njal Hranite se dobro in skrbite za svoje zdravje.« »Pridite, Leon!« je dejal notar. Homais se je še enkrat priklonil in je vzkliknil z zadušenim glasom:; »Srečno pot!« »Zdravi!« je dejal gospod Guillaumin. Nato sta se odpeljala, in Homais se je vrnil v svojo hišo. Gospa Bovary je odprla okna na vrt in je zrla v oblake. Ti so se bili nakupičih v smeri proti Rouenu in so počasi valili svoje črne mase pred seboj. Za njimi je stalo solnce, in njegovi rumeni žarki so metali zlate pšice iznad njihovih črnih robov. Sicer je bilo nebo popolnoma jasno in belo kot porcelan. Zato je kmalu zapihal močan veter, ki le globoko pripogibal topolove vrhove, in naenkrat je pričelo deževati po drevesnem perju. Cez nekaj časa se je zopet prikazalo solnce, perutnina le skakala po dvorišču, vrabci so o-makaJi svoje peruti v mokro grmovje, in piali potočki, ki so se povsod pretekali po pesku, so bili polni akacijinih cvetov. »Tako daleč je že!« si je mislila Ema. Ob polsedmih med večerjo je prišel kakor navadno gospod Homais. »No.« je dejal, »zdi se, da smo res izgubili svojega mladega prijatelja.« (Nadaljuje.) ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna Češka gostilna v Trstu) se nahaja ulic! delie Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. 10 7o Čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & C o., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio). MALI OGLASI □□ □□ M računajo po 4 stot. besedo-Mastno ti&kaue besode se računajo enkrat ve«"\ — Najmanjša : pristojbina 40 stotink. : □□ □□ Pertot, urar, ulica Stadion št. 26 !! 1209 Trohfinfo **** avstrijske razredne loterije so fclblJllIljt vr^i dne 21. decembra t. 1. .Trečke se dobivajo pri Podružnici Ljubljanske kreditne banke v Trstu, ulica Caserma fitv. 11, katere tudi razpošDja proti nakazilu zneska od K 5 za Ve, K 10*— za Vi, K 20*— za Vi in K 40*— za celo srečko. 1239 l$fr)Vf1 zmožna sem šivanja, tudi trgovine 1*1(5111 in vsa hišna dela, govorim tri jezike. — Sprejmem rada tudi na deželi. Ponudbe, postero stante 35, Gorica. 1222 t+rniAnnnfO se °dda v najem (4 sobe In ku »lUllUVUllJtS hinja). Oglasiti se v tobakarni LEBAN Goric.*), Corso Verdi št. 21. 1223 llNltff m°derna trikriInata, mecesnata okna, stop-VrULU niče, tramovi, sodi, p^ljedeljsko orodje, zemljemerski in fotografični aparati se prodajo po zmerni ceni v Rojanu, posestvo Ve rini©11 is štv. 507. — Pred ogledom obrniti se na posestvo AMODEO, Sv. Ivan spodnji št 680. 1224 aaaanaaaoaacaaaaDoaaDgaDaaaDaDDa __ □□ D --- __ _ - - - . Hicold Cosciancich avt. zebotehnik TRST - ulica Huova štev. 15,11. nad. sprejema na novo li 9-1 il Od 3-7. - TFLEFOK Ht?. 25-93. g o 0 1 o n s a o □a □aDaaaaacaoaaDDDDaaaaoaaaaanDCoa □ *"V □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ » □ V. ARTURO M0DRiCKY sR trgov, manufaktiir In drobnih predmetov " n Trst, ul. Belvedere 32. Šivane odeje od kron 6 40 do kron 18, volnene kron 3*— do 3-20, beli in pisani fu5tanj. bombaževi in volneni tri-koji za moške, ženske in otroke, volnene in svilone šarpe. Izdelano perilo. Platno na mero za rjuhe, žimnice, srajce, ovratnice, zapestnice, dežniki ita. VELIKANSKA IZBERA. - Zmerne cetic □ n □ □ □ □ □ □ jn Ju Dr. mm m TRST, CORSO iT. 17 Specijalist sa KOŽNE in SPOLNE BOLEZNI šibkost m nervoznost za BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. Sprejema od ti - 1 pop. In 3 - 5 zve Čeri Dr Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA S. CATERIltA ŠTEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne in vodne (spolne) - ' -I in 7—7Va s Ičć^ui iikaiis^alUč;-^ Dobroznana mirodilnica :: g; Sv. €rnmmm ir; 1 = Sv. Ivtm - Trst - iCzu Ker. doma g £ Velik !shš»r fess^ jjj : = poklale itc£.= ~ M Zaloga za Trst in okolico redilnega ||| — ke ln odrasle mm tir tahmfa ipia ta tifetp pnfta n Znrti. - Trftfn II na raan^si nrsaii iissit^i Zopet se Je o4prl • Zobni ambuliitorlj | Vle a. Rossinl 2, vegal ul. Poste | Moderna zobna delavnica. Umetni zobje S po K 4*—. Zobje na vijak, zlate krone, mostna dela. - Plombiranje z materijalom prve vrste po K 2. Izdiranje zobov brez vsake bolečine po K 2. - Jamstvo za vsako delo. - URNIK: od 9 do 1 in od 5 do 12. - Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12 opoldne. umetni z0sje PLOMBIRANJE - ZOBOV. IZDIRANJE ZQBOVI : BREZ BOLEČINE : Dr. J. čermAk v. tuscher SOBOZDMV. BR^ KONC ZOBNI t**' j R A1 T*MH,K ULICA CASERMA, 13 IL. nacL L' '-iif /iT**'" J. ^„'»J -V*.'—- v -