Loja v«»k ^ ilP1*' _, ruzen aobot, jp praznikov. daily excepl Saturdajrs. Suodar« and Holidajs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' >4**000* Uredniški In upravniiki prostori: 2097 South Lawndala Ava. Offiee ol Publication: 1667 South Lawndala Ava. Telephono, RockwoU 4604 ,y£AB XXXV. Cen« lista je 66.00. Kntrrvd ss »ccood-alaa matter J«nu«ry is. taiS. at tha post-offtoa at Chicago, Minuta. under the Act pl Concrms ot March S. 1STS CHICAGO. ILU PETEK. S. APRILA (APRIL S). 1943 ■ ■ H Subacriptlon 66 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 70 Accvptance for mailing at sp«eial rate of poatafe provided for in aee tion 1101, Act of OcL 3. 1017, authoriaod on June 4, 1018. meriška Tuniziji in angleški irmidi sti se združili Ameriške čete pod poveljstvom generala Pati tona navezale stike s osmo britsko armado v Tuniziji in s tem zožile obroč okrog Romme-love lile. Več tisoč nemških in italijanskih vojakov v nevarnosti.—Britske podmornice potopile in poškodovale 40 italijanskih ladij in parnikov v operacijah na Sredozemskem morju.—Rusi zasedli nadaljnje naselbine v prodiranju na centralni fronti.—Zavezniški letalci napadli japonski konvoj Haa TuniiiJa. 8. aprila.—A- Jika aunada V južni Tuniziji, Ifc je včeraj združila z osmo desko armado pod generalom rtgomerryjem, nadaljuje pro-j,jt. m Kommelovllili nemš-italijan.skimi oddelki, ki se 10 umičejo ob morju proti se-■ — Iz zavezniškega glavne-stana na severa pa prihaja it, da je prva angleška arma- v sevci nozapadni Tuniziji s prodrla šest milj dalje v ri proti Tunizu, od katerega ie oddaljena 27 milj. imniaki slan, Afrika. B. apr. Ameriške čete pod poVeljst-generala Pattona so nave-t stike z osmo britsko armado milj južnovzhodno od El ;tara in s tem v ofenzivi sko-obroc okrog Rommelove o-e sile, ki se umiče proti se-i od prebite bojne črte pri 11 Akaritu. teebni vojni komunike, ob-Ijen danes zjutraj, omenja, je več tisoč nemških in ita-,kih vojakov v pasti, iz kaše ne bodo izmotali. Zavez-so ujeli več tisoč sovražni-na ozemlju pod cesto, ki spa-Gafso z Gnbesom in katera pod njihovo kontrolo. Združitev ameriških čet z brit-armado je bila izvršena pri u, kjer se je nekaj ur prej la vroča bitka, -v kateri so osišene kolone poražene. A-iški bombniki tipa Billy Mit-11 in angleški tipa Spitfire ibardirajo osiščne' vojaške ppoite, ki beže proti severu. h je bilo uradno razkrito, je amet iška pehotna divizija, * je dva tedna trudila v na- ih, o številu moč-•< niku. 'pr. — Admiralite-briuke podmor-'ulijansko križar i ia na Sredozem- ' d Sicilijo in Tu ' italijanskih ladij «o jih |K>dmorni !">o angleških '•h. Poveljstvo rte tile je odre-• vre v Belgiji in v eat pravi, da "bralnih štabov m stali pri Bivši multimilijonar v Berlinu Protest proti agitaciji za umor jetrn poljska socialista ' Chicago, 8. apr. — Skupno izjavo s protestom proti agitaciji za Henryka Ehrlicha in Viktorja Alterja, poljskima socialistoma in voditeljema židovskih dc-lavcev na Pol|skem, ki sta bila umorjena v RUsiji v decembru preteklega leta, na obtožbo hujskanja ruskih, vojakov in propagande za sklenitev separatnega miru med Nemčijo in Rusijo, jc podpisalo 79 voditeljev in repre-zentantov unij Kongresa industrijskih organizacij. Izjava na-glaša, da agitacija ruši enotnost med delavskimi grupami in pomaga nacijcm, katerih geslo in strategija sta: "Razcepi in vladaj". Dalje pravi, da so gotovi ilemcntje na jklu v Ameriki, da oblatijo sovietako vlado zaradi eksekucije Ehrlicha fn Alterja. Vsi ti pomagajo Hitlerju in njegovi gangi. • Mednarodna konferenca za begtsnce London, 8. apr. — Zunanji minister Anthony Eden j» Izjavil, da se bo kmelu vršila mednarodna konferenca, na kateri bo razprava glede pomoči begun Siockholm, Švedska. 8. apr. Bivši berlinski dopisnik tukajšnjega lista Aftonbladeta poroča, da je Fritz Thyssen, bivši multimilijonar in industrijoc, ki je financiral nacijsko gibanje v Nemčiji in pomagal Hitlerju na krmilo, v Berlinu. On bo začel tipati pri nevtralnih in zavezniških bizniških krogih sa sklenitev miru. Poročilo pravi/da je Thyssen pod nadzorstvom v nekem berlinskem hotelu -in da bo služIl nacijem kot orodje^v poskusih za navezanje stikov z zunanjimi industrijci. Ce bodo ti uspeli, bo morda ustvarjena podlaga za sporazum mod Nemčijo, A-meriko in Veliko Britanijo na podlagi domneve nacijskih voditeljev, da sta Amerika in Velika Britanija proti ruski hegemoniji Evrope. Dopisnik dalje pravi, da je gi NEMČUA Di ITALIJA UTRJUJETA GRŠKO OBREŽJE Osiiče se vati prod invazijo IVELIKA I^ERVOZ-NOST V ITALIJI Ankara. Turčija, S. apr —Nemčija in Italija s vročično naglico utrjujeta grško obrežje v pričakovanju zavezniška Invazije, ki morda prkle po porazu osiščne sile v Tuniziji. Informacije o utrjevanju obrežja so prišle v Turčijo iz zanesljivih virov ln od Grkov, ki sa jim je posrečil beg is zasedenih pokrajin. Italijani so odr«dlli evakuacijo vseh fensk ln otrok z Rode-sa, Scarpante, Krete in drugih otokov. Kreta bo dvorila prvo obrambno linijo proti invaziji Grčije. Parniki. naloženi z jeklom in cementom, odhajajo lz gnftcih luk dnevno brott Kreti. Poveljstvo nemške * okupacijske sile trdi, ds je Kreta postsls vojaška trdnjava in da v tem oziru prekaša Malto, britsko otoško trdnjavo na Sredozemskem morju. Osišče gradi utrdbe tudi v Dalmaciji ob .obali Jadranskega morjs in jugoslovanski meji. Peloponeškl polotok drže Italijanski vojaški sbofl, kakor tu« di vse utrdbe pod ttom Sunlu-mom ln ns otoku flevu, nemške čete ps ostale n*d temi točkami. Cez 10,000 italijanskih vojakov se nshsjs ns otoku An-drosu, otok Lemnos v bllftlnl Dsrdsnel pa ja Jod kontrolo Nemcev. iUlijanskih črnosrajčnikov 6e Je nedavno Izkrcal na otoku Androsu. Grški potniki pripovedujejo'S nervoznostl Italijanov. Oni bi se radi umaknili iz vojne in sklenili separatni mir z zavezniki, toda ne morejo se ganiti, ker jih nacijl drže za vrat. V Italiji imajo nemški vojaški častniki in gestapovci glavno besedo. Slika kaže detajle oslščnih pri prav za obrambo pred zavezniško invajdjo. Črta, kjer je v teku gradnja utrdb, se vleče od Rodesa, Scarpanta in Krete do južnega grškega obrežja, od Um do Korintskega zaliva in potem proti severovzhodu do Soluns in obrežje južne Tracije. Domače vesti Oblaki ln poadravl Chicago. — Prostak John L. Ollp, sin gl. nadzornika SNPJ ls Clarendon Hilla, kateri sluil strica Sama v Keesler Fleldu, Miss., je 9.1 m. obiskal gl. urad SNPJ ln uredništvo Prosveta. Bela JPO-SS ln SANSa Chicago. — Jutri (sobota) imata eksekutivi Jugoslovanskega pomožnega odbora* slovenska sekcijs, in Slovenskega ameriškega narodnega sveta sejo. Seja bo, kakor zadnjič, v hotelu Shermanu. Seja SANSa bo vaš-na, ker bo Izvoljen novi tajnik. , r Niši vojaki padajo Sh^boygan, Wts. - Saržent Wllllam Fale, Slovenec in odvetnik po poklicu, ki je bil smrtno ranjen v bojih z Japonci ns Novi Gvineji v zsdnjem decembru, je bil pred dnevi odlikovsn po smrti s izrednim zsslužnlm križcem zs svoj hrsbrostni čin, ko je sam samcat napadel grupo Japoncev s ročno granato. To je najvišje odlikovanje, ki ga mora dati genaral McArthur vojaku. Fale, ki je bil star 28 lat, j« prostovoljno stopil v armsdo 21. msres 1941. Rojen je bil v Black Dlsmondu, Wssh. Njegovi starši še šive tukaj. Nov grob na sspadu Leadville, Colo. — Pred dnevi jo tukaj umrl Frank CaŠnovar, stsr 73 let ln doms od Ljubljane. V Ameriki je bil 40 let ln zadnjih 22 let Je bival ns Zsjča-vi farmi. Is Jolieta Joliet, IU, — Dne 2. t. m. Ja tukaj umrla Msry Goved ni k, roj. Hbrvst, stara 37 let in rojena tukaj. Zapušča moža, nekaj malih otrok, stsrše ln vsč brstov in sester. Is Minneeoie Virglnia, Minn. - Prod kr kim je tukaj umrl John Krm vec, stsr okrog 80 let ln doms is Dobrsvic pri Metliki v Bali Krs-jini. V Ameriki ja bil čez 50 lat. Is Clevelanda Cleveland. — Dne ft. apr. Je naglo umrl Frank Kren, stsr 40 let ln rojen tuksj. Zspuščs hčer, brsts ln sestro. Is PennsylvsntJe Clsrtdge, Ps. — Dne 1. sprils je tuksj umrl Jos. Pivec, stsr 02 let ln rojen v Vrstih pri dmart* nem pri Litiji ns Dolenjskem, člsn društva 7 SNPJ. Eisenhotver odgovoril Francozom Amerika in Anglij* za sporazum med francoskimi grupami Zavesniški stan. Airika. 8. apr. . Ameriški general Dwight D. Eisenhower, vrhovni poveljnik savesniške oborožene sile v severni Afriki, je izrazil začudenje nad stališčem, ki so ga zavzeli borbeni Francozi potem, Ho je apeliral na generala Charlesa de Gaulla, naj odloži obisk severne Afrike. (Odbor borbenih Francosov je zadnji pondeljek podal izjavo, v kateri naglaša, da bo odložitev sastsnks med De Gsullem ln Gi-rsudom, vrhovnim komissrjem severne Afrike, lshko izzvala kvsrne posledica.) Dsklsrscljs, Izdan« v glav-nem stsnu generala Eisenhowar-js, se glssi: ''Oenersl Eisenhower Je bil o-pozorjen ns Isjsvo predstavnika odbora borbenih Francozov, nanašajoča se ns njegov apel glede odložitve De Gsullevegs ohi-sks. Ta ga je presenotils. Ker js bila objavljena v Londonu, Eisenhower pričskuje, da bodo sledils pojasnila. Sedsj, ko Je bitks ss kontrolo Tunizije v rss-mshu, nI čss zs politične diskusije." Washlngton, D. C« 8. apr. — Elmer Daviš, direktor ursds za vojne informacije, je dejal, da politika Amerike ln Velike Britanije je ša vedno dosega spors-zuma med francoskimi političnimi grupsml. Ts nI bils revidirana zaradi apela ftsnersla Elaen-howerjs na De Oaulla, naj odlo- (morstom oTnitiaom. Indijski voditelji ne morejo obiskati Gandkija ^ New Delhl, Indijs, 8. apr. — Podkralj Linlithgow Je zavrnil apel indijskih voditeljev, naj Jim dovoli obisk Mohandasa K. Gandhija, ki Je p<»d policijskim nadzorstvom. Voditelji so nameravali obiskati Gandhija z namenom, da ga pridobe za pogajanja z vlado. Linlithgow Je dejal, da Gandhi zavzema isto sts-avgustu prete banje zs mir mod Nemčija, Ve- ] llšče kot ga Je v _ liko Britanijo in Ameriko pove-, klega leta, ko je bU aretiran In zano z aktivnostmi Krsnzs von odveden v zspor. Oaodhi je Papena. nemškega poslanika v takrat odobril resolucijo, spreje-Turčiji. Slednji vodi gibanje za to na zborovanju Vseindijskega mir, ki naj bi slonel na "krščen- kongresa, stranke nacionalisUrv, ski aristokraciji." za obnovo kampanje civilne ne- Tbysscn je pobegnil iz Nemčl- pokorščine proti britski vlsdi v je tik pred Hitlerjevim napadom Indiji, na Poljsko. O njem so se širila Dovolj kavčuka prihodnjo leto Položaj se je izboljšal, pravi . Jeffers Wsshington, D. C.. 8, aprila.— VVilliam M. Jeffers, nsčelnik divizije zs ksvčuk v odboru zs vojno produkcijo, je dejsl, ds ae progrsm produkcije umetnega kavčuka uspešno izvsjs in ds bo dovolj kavčuka prihodnjo leto ne samo za vojaške, temveč tudi civilne potrebe. Jeffera Je izrekel to napoved pri saallša-nju pred senatnim poljedelskim pododsedkom. Tovarne bodo izdelale dovolj kavčuka za civilne motoriste. Pododsek vodi zaslišanje o gojenju rastline "guayula" kot vira naravnega kavčuka. Clsni tega odseks so slišsll konfllktne izjsve o gojenju (e rastline. Ne* kateri so trdili, ds bi bilo bolje, [ako Amerike posveti ve Združenih državah, katera obilje s smrdečo gnojnico vsakogar, kdor Hlepo ne sledi njeni liniji, dalje katera čez noč Izpremtnjj svojo uktiko m /avlja svoje ide. t.dke smernice in katera Je v svojih |{*h Jgjjj11' totelitareka-. največja ovira sa pravi spoiuzum med Kosijo. Dokler »e sovjetska vlada udaja prevari, da « stranka v Ameriki predstavlja ameriške delavce, .«• more 1 razumeli problemov, ki rasdvajajo delavce v dvrm.ki.»tirnih deielah." ■ ■ ^S UpojnuH unij Ameriko in muniHtu t I' llko ras.1 1 ImkIo odgovorni odborniki Kongresa Industrijskih ^Oejo v demokracijo, dosledno drlo h zapotete smeri RsiMeva kolona SI. m are« sem obiskal "Telenews". Videl kar 24 generalov, ki so se Rusom pri Stalingradu. Ce bodo sedaj v ruskem ujetnf-j.tVM postali komunisti, ta dopisnik ne ve. A to še ni vse. Ti nemjfci generali so prišli pred iu*ke generale, kjer so se morali zagovarjati, zakaj so napadli S UU in grad brez potrebe. Videl sem tudi dolgo povorko ujetnikov, kl so korakali po štirje rkupaj v ujetništvo. Sedaj se jim ne bo treba več ukvarjati s Stallngradom. Rusi 90 nacljem zaplenili tudi filme, ki ao jih snemali, ko so napadali Slalingrad. Videli smo tudi te filme. Da so Rusi te filme radi izročili zunanjemu svetu, je radi tega. da naciji ne bodo mogli lagati, da Rusi niso ujeli tohko ujetnikov. Ngi glavni tajnik nam priporoča, naj Čitamo tudi angleške časopise in revije, da se bolj seznanimo z Rusijo. Nsš urednik nam menda dosti ne servira o nji AU ta dopisnik si je že prej nabgvil magazin Life z dne 29. marca, v katerem je članek Lend-Lease to Russia". In kaj pravijo tukaj? "Within the So-viet state free jouroalism does not evist," kar smo sicer že prej vedeli. Ali naj tudi mi ta prak-ticiramo? To je vrag: Tam, kjer nimajo dopi«qv, si jih žele; Um, kjer jih imajo, bi jih pa nekateri najrajši dali na "serap pile"! Stvarnik je ustvaril "špasnega" človeka. Enkrat bi rsd to, drugič pa nič ne mara. In zastopniki, Jci agitirajo že 25 let? Bil sem oa konvenciji leta 1925 in bi moral plačati Prosveto in Enakopravnost. Za Proaveto me 25-letni zastopnik ni vprašal, da bi jo ponovil, tir-jal-me je.j>a za Enakopravnost. Neki član v Euclidu mi je pa to*le povedal: "Radi brezdelja nem pustjl frosveto in Proletarca. Pa pride zastopnik, "kl me nl vprs&al, da bi ponovil eno ali drugo, marveč, če se naročim na Enakopravnost. Nisem privolil, toda me je vseeno vpisal." In tako pravijo nekateri, da se ne poznamo. Da, in še kako se poznamo! Če bi oni molčali, bi bilo njim v prilog. Ce pa hočejo trobiti in se izdajati—too bsd for them. Nekoč je nekdo trdil; ds neka članica ni hotela obnoviti Prosvete radi tega doplsnl-ks. Ko sem pisal na upravni-štvo, so mi odgovorili, da je pi-sala tja, da lista ne more obnoviti radi alabih razmer. Prej omenjeni magazin Life tudi pove, da smo Amerlkancl poslali Rusom žepne ure, da bodo vedeli, kdaj je najboljši čas, da napadejo nacije. Več kot tisoč ie bilo poslsnlh lz Seattla, Wash.—če je Joško Oven poslal svojo "vekarco", mi ni zneno. Dosti "smo" poslali tudi svinjskega mesa, ki mu pravijo Rusi "tušonka" in ga radi jedo; tudi aladkor jim pošiljamo s "lend-| im", da se jim bolj prialad-fcamo. Torej alt nismo fini ljudje "mi" Amerlkancl, kl pomagamo komunistom? "Aj bečja!" Se Molek, naš urednik, ne dobi toliko sladkorja v kavi, zato je pa tudi preveč "kisel" nspram Rusom, kakor pravijo nekateri. Ker ni dndkorja, torej ne krivite urvdnika za vse radi vaše slabe prebave! Well, v: nedeljo smo zopet obl-koncert soc. zbora Zarje. Pa so mi rekli: Pa ti pišeš ... ti boš pisal .da np bos pisal ... kaj boš pisal . . .^Zapisal bom, da se mi je dopadel Turkov trio, duet Sophie Ketsich in Josephine Turk, Ednrin Poljšak, ki je postal fin pianist in pa pevovodja J. V. Krubec, ki je tako priprost človek in ki se toliko zanima za zbor. Pri Zasji je večinoma mladina, največ je deklet in le malo tenlov. Slučajno se je vrnil na dopust Anton Perušek, ki je nastopil v zboru v spevoprizoru "Na izletu". Anton je postal pravi tip ameriškega Slovenca in je bil precej korajžen fant. Drugo je vse po starem. Kre-bel se še precej ukvarja v vseh panogah socializma in Zarje. Louis Ksojan, ki je bil nedavno zopet hud v Prosveti, je Ml tudi zraven. £li neki hudomušnež je rekel, da "ta dva slara ne spadata semkaj in ju bo treba likvidirati", ker mlade imajo rade— mlade ... Ali kaj bo potem brez Kreblja? ■ On je še vedno aktiven. Zorko se je sem "likvidiral" kot nekdanji hud borec za delavsko stvar. No, bomo že videli, če fcomo živeli. John Fi-lipič mi je rekel, da me bodo obesili. Ni pa povedal, kje bodo dobili vrv, ker so racionirane. Louis Kocjan še vedno rad pomaga. V soboto sem sc pa moral udeležiti priredbe za pomožno akcijo, ki jo je priredila postojanka JPO-SS za okolico Delavskega doma na Waterloo rd. Ne ena ne druga priredba ni bila tako obiskana kot bi morala biti. Glavni vzrok je, ker ni mladih fantov; dfkleta so še, ali fantov ni. Stari so prenehali s plesanjem; sedaj se pokore za grehe, ki so jih 'delali v mladih letih. Nekaj jih j^e pride na priredbe, da malo pogledajo, kdo je navzoč in da jih spijejo par. Za našo pomožno akcijo bi moralo biti več zanimanja kot ga je, ker gre venda* za naš narod, ki smo ga pustili v rodnih krajih. Josh Wise je naslovil dopis našemu županu Franku Laushe-tu, v katerem pravi, kadar bo šel v Anglijo, naj si ogleda angleška in Škotska mesta, posebno pa naj vpraša mestni svet v Glasgovvu, kdo lastuje pomole v pristanišču. Svetuje mu tudi, naj malo preišče transportni sistem v Glasgovvu in naj nikar ne pove mestnim uradnikom, da Cleveland lastuje poulično komaj eno leto, ker mu bodo povedali, da smo mi 50 let za luno. Veste, čiteteljt Prosvete, da je naš župan proti temu, da bi mesto kupilo Cleveland Electric II-luminating Co. In zato mu je Josh Wise tako pisal, in to v kapitalističnem listu. Pa še pravimo, da nam kapitalisti ne dajo nič svobode. Zakaj tako pravimo? Zato, ker smo preresnl ljudje ln nikomur nl dovoljeno, da bi se smejal. Ampak smejal se pa le bom. Mi smo podpirali "našega človeka" in podpirala ga je tudi trgovska zbornica, ki 4* proti temu, fda bi mesto veland kupilo privatno elektfai-Sjto družbo, ki dela lepe dobičke. Zdaj pa podpira trgovsko zbornico "noš llovek" in ostali kapitalisti so na njegovi strani, lo zakaj ne! i, Ali bom odgovarjal na dopis elevelandskega aaetopnika Prosvete? Ni treba, ker dobil je, kar išče in dobil bo lahko še pozneje. Meni se nikamor ne mudi. 0em človek, ki se ne spre-D^pja po vremenu. Le vreme se spominja, jaz ne! 3 Kdor hoče dobiti politično službo v Clevelandu. mora glasovati za svojo (zdaj demokratsko) stranko in tudi pri primarnih volitvah. Tako mi je povedal neki demokrat, ki je pri stranki. Baje je temu demokratu tako rekel celo John, Lokar, da pregledajo, če jc volil in kaj je volil pri primarnih volitvah. In oni, ki so volili demokratsko, sedaj dobe služi*. I told you so! Frank Barblč. 53. Spomini U vojna Butie, Mont—Bilo je leta 1917, ko je Italijan bruhal iz topov težke granate po kraških skalgh, da je ropotalo kot bi igrala hudičeva godba. Tisti čas smo bili mi vojaki od naše stot-nije v zaledju, nekako dve milji od morja. Imeli smo barako v globoki dolini, kjer smo spali in v kateri je bil tudi vojaški pro-vljant. Kuhinja pa je bila v ka-verni pod skalovjem, torej varna pred granatami in šrapneli. Vsi vojaki so bili v ka verni tistega popoldanskega dneva meseca junija, vsi rszen nekega Belokranjca in mene, ki sva bila v baraki in se silila s spanjem. Moj tovariš se je zavalil na eno stran deske, ki so bile nekako tri čevlje od poda in se silil, da bi spal. Jaz pa ob steni na drugi strani. Kmalu prične preklinjati po svoje in poditi tiste vsiljive sko-čice, katerih je bilo tam v baraki in tudi po skalovju kot mravelj. In čim bolj se jih je otepal, bolj so se ga oprijemale ln mu sesale kri. "Vrag jih jaše—nikjer ne dajo miru, da bi spal!" se jezi. Vstane in pravi, da gre v kuhinjo in bo tam v kotu sede zadremal. Odšel je in v baraki sem ostal sam. Tudi mene so skočice pregnale z ležišča. Stopam po baraki in se zavalim na drugo ležišče, nekako deset čevljev od prejšnjega. Tu me pa skočice napadejo, da je bila groza. Čim bolj sem se jih otepal, več jih je bilo na meni; Ščipale so me, da sem kar poskakoval, kot bi ležal v žerjavici. Vstanem, se dobro otepem po tistih vojaških cunjah, grem ven iz barake in krenem gori v kuhinjo. Baš dospera do kota v kuhinjo, ie se sliši po ozračju močan šum in tuljenje granate. Strbunk! Pade baš na aredo naše berake in se razleti, da je zaropotalo kot sto vragov. Tisti vojak iz Bele Krajine zavpije, da seip jaz v baraki in da me je že hudič pocitraL On me ni opazil, ko sem^prišel v kuhinjo, to je v kavernoi in zato je bil prepričan, da aem zaspal v baraki, kamor je granata baš usekala in me seveda ubila. "Ali je še kateri drugi v baraki?" je vprašal neki korporal. "Nisem videl nobenega drugega kot Franceta, ki je šel apat, ko sem jaz zapustil barako," odgovori—"Ej, človek, jaz aem tu," se oglasim iz kota ter ae prerinem mimo vojakov do njega.— Oh, mislil sem, da al tam doli NM " < '»ogočne organizacije prtatno de-1 mokniur.v v Ukliki m cilju. J ^^ftlfc- . 1M /'Ifr*** a -msinBMlMfeaUUi v *... ^■f h jt m v 4 * " ^ v Členke av|s* unije CIO v Long Ialand Cltrlu shirajo knjig smeHškr vojake na frontaJs« v baraki jaspol," reči in me gleda debelo.—"Skočice so me pregnale, kakor tebe. Ždaj vidiš, da so nama tiste Sitne živalice rešile življenje, kajti ako bi bila zaspala, hi se sdaj že znašla pred vrati sv. Petra"—"Prav si pove-dai," mi pravil' % Kmalu smo natopili v razrušeno barsko in jo ogledovali. Tam, kjer je ležal belokranjski vojak in tam, kjer sera sc jaz silU s spanjem, je bUo vse razsekano od granate; deske so ležale vse križem, tako da- ne bi jaz niti on živa ne ostala. Na stotina drobcev granate bi bilo naju raz-sekaio. ••] ."Vidiš, kaj znajo skočice napraviti!" mi {»ravi. Še nikoli prej me niso tako pikale, kajti„so menda slutile nesrečo. In ta slutnja jih ni varala, kajti naju so tako opikale, da sva moraJLa bežati pred njimi v kaverno. in si tako rešila življenje. TJor^j čast tudi skoči-cara! . Frank Ksoll. f Skupiao kitajskih delavca* e tekstilni tevanO. "Ti- Glaa Montane Roundup, Mont.—V mojem zadnjem dop^u je "tiskarski Škrat" napravil pomoto, ker je zapisal Mack namesto Jack Mau rich. Sploh še nisem nikoli slišala, da bi pogojnega kdo imenoval "Mack'|. Tudi sem bilo vprašana, če, , je mojemu zetu ime Lubas ali Louis. Pravilno je Louis, ali vsi ga imenujejo Lubas, samo njegove starše sem slišala, da so ga imenovali Lojze. Sem pač napisala iz navade. Tudi jaz pritrdim Rozi Cestnik, da so družina Mgurich pristni Slovenci, tudi svojo družino so vzgojili V slovenskem duhu in tako vsi dobro govore slovensko, enako tudi' pokojna sinova, ki sta postals žrtvi eksplozije v Smith Mini. Njih pot je bila res trn jeva, kajti imeli so dosti*žalosti v svojem življenju. Umrla jim je hči in pustila šest otrok. Njenega moža je ubilo v tamkajšnji maj-ni. Kazalo jim ni drugega, da so vzeli šest -otrok k sebi in jih vzgojili kot svoje lastne otroke, vae z ljubeznijo. To lahko vidi vsakdo, ki jih pozna. Od hčere sin je umrl ^te 1936, star okrog 21 let. Ostaloflh je še pet. Dva sta pri vojakih, Davie in Heary, ki sta prišla na pogreb svojih stricev; Anne in 1fc>ny sta poročena in sedaj je doma samo še Eddie. Kljub vsemu temu sta Mauricheva šaspri zdravju, daal ne prt najboljšem. Pač vlada v njih družini veliko domoljubje. Ko aem nekoč rekla mojemu vnuku: veli v imeli sedaj je odgovoril: lights, we h krat je bil Sploh |e kaj. Koči kar nekam Tony, če bt ži-pu pri naa, bi hišo." pa mi d on't care for moon here." Tako maj pet let. ko podnebje ali pride k njim, se hne in bi zapel: "Prid vrh planin, niža ve sin kjer beli Tam. snezm- ki . . In snežni ke res lahko vidiš pri nji^kozi vae leto. samo zima jeJ3i dolga. Da pa eteS ne bom užalila bratov Hrvatov, naj rečem samo to, da ni dosti razlike v je- ziku, pa bodi Slovenec tU vat. Sploh je previdnost modrosti, pa naj bo človek t druge narodnosti. Z delom je tukaj vse zap no in sploh ni časa, biti b( Tudi ne vemo, kdaj je pete svetek, kajti nedelja je pra ka kot so drugi dnevi-ku prej delamo. . S pointi (za racioniranje) b pa tako napravili kot tisti r ški konj: Ko je zmanjkalo so ga krmili s slamo. Ko ji slama h kraju,, je dobil sa« eno bilko. Nekega jutra* gospodar v hlev in vidi, da crknjen leži na tleh. Ribi a ogleduje in pravi: routa! Sem te glih nc| Stradat, pa si kriepov." Dobro bi bilo, da bi se tere gospodinje učile, ka zemlja, kajti nekatere splo poznajo drugega kot "can c er" in kruh iz pekarne, z možem se vsako leto ukv va z vrtom, ki je moje naji veselje poleti. Tudi jaz rada čitam do posebno pa ženske, ako 10 zbadanja in sovraštva. Ako ters kaj pove iz mladih let svojih spominov, tudi nič ne di. Pravijo pa, da resnica bode. Kar se tiče dušnih pasti je pa tako: Jaz mislim, ne bilo v starem kraju tiste pokorščine, ne bi bilo tudi I teh ljudi. Katerega so stari menili za duhovnika, je m tako biti, drugače pa je bil jagnje v družini in sploh v vasi. Sploh jaz mislim, | težko živeti proti naravi, pc no še za one, ki imajo vsegi volj, dela pa nič. A po ni so prav tako ustvarjeni ko drugi. No, jaz nimam opi-avka z njimi, ker imam gega dela dovolj. Anton Garden, Frank Bal Anna Gorenc, Matija Po* in tudi Valentinčič in Fink mene dobili prvo nagrado 1 pise. Sploh je dosti dobrih pisovralcev v Prosveti. Vd pogrešamo Thereso Duisk, sebno spomladi, ko gledam toča drevesa. Pozdrav viT tateljem Prosvete' Frances Golob. Pred dvajsetimi le (Iz Prosvete. 9. »P^ 11 Domete vesti- V Kair^ O., so našli rojaka Fr. Verhj doma iz Logatca. * P*** glavo v stanovanju, preiskuje skrivnosten umor Delavske vesti. Baroni pr« ga ao zateli Upirati rudarje. laoeemstvo. Francoski * listi izjavljajo, da obrani* Pomcarejevo vlad« P" ~ njih volitvah. . . j, mm lil Sovjetska Rusija. Ns * dežujejo protesti isrsrfUJ duhovnov MalsaaaallleeJte larako eoall S*«B sveti." Ali lik fETTEK 9. aprila Vesti z jugoslovnaske fronte I I Poročila Jutfoalovnnskega informacijskega centra in dmfth virov •ni OZ A J JUGOSLOVANSKE dejal, da Ja^HL marec eden is* industrije «Pw York, 36. mafoa. t- V številki tedni** ^a, ko je prošnja izkrcanja Eunentu ustvarila srado-' ku fronto, si nacisti obupno *r£evaje — brez vsakega u-27T. da bi povečali produk-■*7todustrije i»on.lovan- jkem ozemlju. letalska tvornica v Kraljevu u nobeno rabo več, ker Jo je 1 Mihaijovič pred svojim 0m v gore popolnoma poru ti __ , , njib armada poražena. Prikova- Htarnice ža municijo in vpj-lla »o na svoja tU veliko število • * • 1J _ <.#v«.nr> An i L. 1_J 11 I II materijal v Kragujevcu sto; obnoviti obrat je nemogoU, ^er je bila večina strojev ukra lena in poslana v Nemčijo. Nemci si prizadevajo nabrati dovolj surovin, da bi vsaj velike tekstilne tvornice v Paračinu iopet^ačele obratovati; isto jja J železne in jeklene delavnice v Smederevu ob Donavi, kjer že zdaj popravljajo rečne ovorne ladje. Dvoje manjših bratov v Lakovici izdeluje ne-Btere avionske dele, toda mož-losti teh dveh delavnic so omejene. Odpor in nasilje s strani jugo-liovanskih gerilcev sta ae na Krnskem tako razširila, da mario-jetni ministerski predsednik An to Pavelič zdaj le ša salo redko nastopa v javnosti. V . . . —» < londonski radio o odpo- T BU JUOOSLOVAMOV London, 28. marca (Radiopre-snna služba).—O priliki oblet-ske 27. marca je angleški radio sbjavljal naslednje: (jugoslovanski narodni upor r bil reakcija na silo. Jugoelo-nm so bili med prvimi, ki so inktivno razumeli, kaj hoče-I Berlin in Rim. • Jugoslovani se zdaj bore že olni dve leti in so ustvarili naj-Ipše legende te vojne. Pred dvema letoma so sami od sebe, o lastni volji sklenili, da se be-b branili. Nikdo jih ni silil v lo. Nikdo ni pričakoval od W le, neoborožene dežele, da se bo upirala. London in z njim široki svet sta bila tako zelo presenečena, da v začetku ves-tan o tem čudežu na Balkanu ■iti verjela nista." - V ... — 0 POVOJNI UREDITVI London, 28. marca (Radiopre-jtmna služba).—V slovanski od' kji londonskega radia je dr. Niha Krek razpravljal o zadnjem Churchillovem govoru in o vojnih- ciljih zaveznikov. ■Kakor Churchillov govor, tako sta tudi Edenov obisk v Ame-JJ" in izjava državnega tajnika Cor»" povojnega ap-i, češ da bi se novi ruski ssr zaupati. Nihče se ps ni oglasil in povedal tega tedaj, k|r slišimo danes, piti vprašal, koliko škode so nsle Čete nspraVi-le ruskemu ljudstvu v času eks-pedicije. Tsko zopet (i^amo, da se demokracije bojijo povo; delovanja z RuaJJp s takim sodelovanjem lahko dala prilika razširjenju komunizma po svetu. Kakor se čita v •The Chlcago Dally NewsM t dne 31. marca, želijo razne skupine v Angliji in Ameriki (imen skupin ne navaja), da je treba dobiti od Rusije zagotovilo, da "kominterna" omeji svojo propagando zunaj ruskih meja. Poročilo pravi, da je to možno doseči ln verjetno j^ da bi Rusija na to pristals pod pogojem seveds, če tudi Zedinjene države in Anglija omejita misijonarje ln druge verska orgsnizacije v Rusiji in pa, da prenehata z vednim prititkom na »ovjeUko vlado, da mora dovoliti več verske svobode na svoji zemlji. Tako torej vidimo, da demokracije niso tako demokratične, kakor paradirsjo med ljudstvom. Naša demokracija, če Je tako kot se poroča, ne vpraša za kakšne demokratične zakone v Rusiji, o kateri ponavlja tn ponavlja, da ni nobenih, ampak za versko svobodo. Kaj to pomeni? V čigavem interesu naša vlada Izsiljuje te vrste koncesije in zakaj? Ce bi duhovna go- Ruski velakt Spoda ne bila tako slepa in imela več zdrave razsodnosti pa manj pohlepnosti po posvetnem bogastvu na tem svetu, bi se bila kres dvoma lahko nekaj nau-ttla iz zgodovine zadnjih petin-dvajeetih lat Ut bi si ponovno na nakopa vala sovraštva ljudskih mas. Zakaj pa ao v Rusiji tako mase saaovrašile duhovščino, č* pe baš zate. kar ja a avo. jim vplivom in močjo iskarišt*-la ruskega delavca ln kmeta ter nudila vsestransko oporo gnil*-asu carikemu režimu? Kar mislijo nekateri viaoki cerkveni ob-laatniki, da Je priiel sedaj ugodni trenutek, ko si ruski narod ne more mnogo pomagsti, da se asu sedaj lahko nekaj usili, so ae baje poaluliU prilike Am|>ak, kar bo ruskemu ljudstvu sedaj uailjano, ko ja ranjen m bolan, bo prav gotovo, ko se enkrat po-Zdravi in opomore, dotičnim poplačal njihovo usiljivost. Naša vlada, pod katere ustavo je oerkev ločena od drftave in je smatcana kot privatna sadova posameznika, bi veliko mo* dreje ravnala, Če bi se bolj bfi-gala za blagoatanja državljanov te republike in posebno ia za vojake, ki eo poslani širom svata braniti demokracijo, da sa fte Slovonska Narodna Podporna Jodi Hit-H So. Lawnd«le Ave. Chlcago. nrrfa S GLAVNI ODBOR VtNCBNV CAINKAR. fl pr*dM4»ik ImjJinius"1' pomS* uj MIRKO O. KUHEL. s> btai ■ ■ ■^nrMseateai ujwuacn.qaM)iswsK.M^B MJCtlAEL vnaovN Se. Lawneii a v« SMS 8». MICKA KL vnnoVNIK. «|Nkt m Ud lipi«!.......iS So LftffmUl« Avo . CMoSfo. IU fc asas: te »s miciiacl a kumk*. prvi podimKUotolk ... camo.OS KaInU-K. dtusi p>Klv,..toodiilh aasi w «aut si i ML OMvonul. rs. 4 dkvoiiML Ohlo tU W®odlifid Av% J tiitn*H»wvi, Pl. StMioTJuilU. "" * U""'U'* 4m JACOB MNfirZUj. ANTON B&muEggt ao« svaasni^llsšasa. m a. laaih suvoi. ci«v«i«a4 oi»io aaei So. Uwn«sM Av« , CSIOMO. lil ... tMS AresSo A v«.. ClovoUnd; Ohiu pranje parila se mu iivljenaki obstanek, ds jim no Jsponce. bo treba, ko sa vrnejo domov, tttanleya Laoayja, II let stane* prosjačiti dela kot so mnogi mo- ga, so njegovi starši poslali v rali po sadnji vojnL Verske sa- Philadt lphijo pred dvema leto* de ve in vprašanja pa naj peapu- stl onim, ki imajo od njih dohodka, zato naj se tudi sami za njih poganjajo. » rTVT- M H I .11 I | . . | JHM^H^^I ■■ ilRgkaga mesta. Nekatere so bi- sodaj skrbi aa njihov potrebni [m%)o važno, ko ja treba oprati le takd poškodovana, da so morala ustaviti obrat. Policija je razpiaala nagrada, kl jih dobe oni, ki ki Ji dali Inlormaoije o sabotarjih. 0f »t\n ai"1* "t ' J Prispevki za SANS Puakle. Paša. Cenjeni g. Zalar: Tukaj Vam pošiljam lak za 5 dolarjev, kl jih je darovalo drultvo Katoliških boritnarlc štev. 014* Slovanskemu ameriškemu narodnemu svatu v podporo In pa davet dolarjev, ki isti namen, Skupsj 14 dalarjev, Na sadnji seji smo sklenila, da bomo dale U blagajne vsak mesec 5 dolarjev ln tla bodo članica prispevaj vsaka po 10 een- S pozdravom, Frances Rafpal* predsednica. na ma tn pol, da bi ga rešili pred londonskimi zračnimi napadi. Čim pa ja dosegel dovoljeno starost, sa Je prostovoljno priglasil kot zrakoplovni navigator. Spominjaj oč sa nemških bomb v Londonu, si Stanley nsjbolj želi voditi emsriškl bombnik nsd Berlin. Na nekem vojaškem letalskem polju v Texasu so nedavno našteli sinove- potaajstik Združenih narodov izmed moš, ki sa veibajo za poraz osišČa. Prišli so is Kanade in nizusem* njego-> je dsl vija in ftahoslovskijs, Is Mehika in Rusije. Združeni skupaj v a» ni armadi, nssovno dokasujejo moč Amerike, kj je "združen narod" sam na sebi. — IMtt|JM^tMrson, rojen Islandskem, je sada! vojak V ir-1 Iki"gumat"re"PoTisks Vn JuuTTu madi Združenih držsv. Silno ranenenje, da U matf»val ia bridkosti, kl so Jih nacljl po- vtroČUi njegovim norveikUh rojakom, ga je prignale v J&dnrte-ne države, ker ni stalne irmide njegovi UstnJ domovini. PritoH norveških beguncev v vo domovino, je rekel, mu je| zavednost o grožnji nacijske brutalnosti. "Vse med nami," je rekel častniku v sprejemališču sa armado v New CumberlandU« Prnn-sylvanlja, "Je navdala grozs ln čim večjo ogorčenje. Mnogi med nami so takoj odšli V Ameriko, ker smo znsll, ds nsš edini nsčln odpora proti r^avalu nacijske brutalnosti Je bil v vojnih silsh Združenih narodov.H In tako je Oudnl Asgeirson zapustil rlbarsko obrt, ki st# jo oče ln on vodils ln prišel Je v Ameriko, ds se pridruži borbi ss svobodo. Ta Islandski mladenič jc tipičen med mnogimi tisoči mož vseh plemen, kl vssk dsn gredo skozi sprejemališče a vojske. Ko Je centrala v New Cumber-iandu prelistala svoja zapisnike za poslednji mesec, je našla mnogo drugih dokazov za menic«, da moč Amerika Je v njeni raznovrstnosti plamen. BU je tam mad drugimi neki Franz Straasfeld, mlad mož v starosti 22 lat, ki ae je rodil na Poljskem. V njegovi rodbini so se vedno rodili ljudje miru in vara, vojaki nikdar. Lila 1036 pa Je bil frank dijak na Nemškem. Videl Je, kako nad j i ravnajo s manjšinami, bil Je priča zatiranja iidov. Naborni odbor Je Btrassfelds postavil v razred 4-D, ker J« ra-Nsprosil pa Ja, naj se njegova klaaiflkacija spremeni v l-A. NI hotel čina vojalkeg« kaplana, leš da je premlad, da bi starejšim ljudem nasvatova), Tam Ja bil Kitajec Low Ding. Rudil ee je v Kongmoonu blizu Cantana na Kitajskem, kjer njegova mati la vedino št vi. Canton ja sasedan od Japoncev. Low nI moral Hi r armado. Dvakrat je kil zavrnjen radi telesna aespo-aobnoeU Zmu> ee Jt podvrgel resni operaciji na lastne »ti 'k. da bt mogel biti klasiMsiran kot Lam, kal je rekel, Ja hotel, da ae ko kosil se evilsie In 9lbatirji poškodovali pat danskih toltorn Londno, I, apr.—RsdlJsko pa* ročllo pravi, da so dsnski sabo-terji poškodovali pat tovarn pri HUlaroedu, 15 milj severozapadt no od Copenhagana, glavnega . _ v ---------1,1, I I drultvo 0 SUZ Jt na seji 1 določilo ||.Q0 na ClavelMd. Hov, mesock marca mesec sa sans, in to toliko la-m» dokler ko ta organizacija obstajala. j Tu Vam pollljem lik M mesec marec. S spoMovanjam, Jennie Košali. tajnica S* Manj velikonočne Šunke nam pomem voc aanje POMNITE se «a minuto na koga. kl g« pusnate V vojaiki službi—eorodntka, prijsU^ljs al! soseda, Medsi, ko si bliža velika nd, gotovo tudi on mlih na svoj dom in vslikonočnl olied ki is j« vlival... na lunko s rosinovo omako, »ladki lam In druge prflolks . Radi bi gs imeli (kima prt tem obedu, ne rest fleveds je Uko, In vi temu lahko jfromagat« s tem, da sebi nekoliko odtegnete. Namestil da bi imeli aslo lunko ss veliko noč. bo veliko petrJ)o. a ne, ker nrr moški, o ona ženska; kadar »cm pri n)e) ae ml adi. kakor da je kakega tretjega spola, a jaz črtrteiga. tedaj splavava v kraljestvo najfinejših barvnih od tankov in ee zli jeva v spektru m Najlepše opiaujr Uko razmetje Let 0*11 r de Ltale. V njegovih spinih čitamo imenitno, čudovito mesto " Liarvlč Je brskal po obeh za punikih, a ko izreke ni našel, ar je pomiril Jeli so govoriti o vremenu, operi in o akorajšnjrn prihodu Duzeje. Ane Akimov na ae je spomnile, de ate Lise vič in morda tudi Kriltn. lani pri njej obedovale; ko sU se sedaj odpravljale, jime je začela Iskreno in s prosečim glasom x razkladati, da moraU prt njene. Obed sam so tvorile praz-njej obedovati, ker iUk nikogar nične, izbrane jedi in izborna več ne namereveU poeetiti. Oo- vine. Mišenjka je pri mizi nav-sta sU malo pomlšljale, e ste dušeno stregel. Ko je postevljal ostals. na mizo novo jed, snemal z ble- Razen obeda, obstoječega U zelne juhe. svinjske ln gosje pečenke z jabolki in drugim, so hrsnlll v kuhinji ob velikih praznikih tudi še takozveni francoski eli "kuharski" obed, /a primer, da je osUl pri kosilu kdo od gostov iz gorenjih prostorov. Ko so v obednici zarožljali s posodo, je pokazal Lisevič vidno tu/burjenje. mel si je roki-. minul z rameni, mežikal in čuUtvom govoril o obedih, ki so jih prirejali svoje dni In kako čudovit menkov ragu zna pri plaviti tukajšnji kuhar, ne »cju, temveč razodetje! V duhu je obed ie pokušal, v mislih jedel »n užival. Ko ga je Ana Aki movna vedla pud pazduho V obednieo tn ko je končno izpil čašico vodke in si potianU v usta košček nasoljenega loeoaa. Je kai predel oti ugodja, žvečil Je glasno in roperno. it noše so mu prihajali čudni glasovi, a oči SO m- mu zal lle ln zardele Predjed je bila ratkošne. Med drugim so bile na mizi sveže gobice v smetani in provencelaka '•maka iz pečenih oatrtg ln račjih repov, zelo pikantno zači- ščeče ponve pokrov ali naUkel vino, je vršil U posel z važnostjo profesorja magije in odvetnik je, zroč na njegov obraz in hojo, podobno plesu prve figure v četvorki, parkrat pomislil: "To je norec!" Po tretji Jedi se je Lisevič obrnil k Ani Akimovni in izprego-voril: "Ženska fin de siecle—mislim mlado in seveda bogato—more biti neodvisna, razumne, elegantna in malce razvratne. Razvratna do prave mere, ker je, le priznejU, sitost že utrujenost. Vsm, drage moja, ni treba životariti, živeti kakor drugi, pač pa vem je deno življenje uživeti in mel rescvret je jedro življenje. ZeviU ae v omamljivo dišeče cvetje, vdihavajte moŠU8, uživajte hašiš, predvsem ljubiU, ljubite, ljubite ... Jaz bi si na vašem mestu najprej izbral sedem mož, po številu dni v tednu; prvega bi Ifncnoval Ponedeljek, drugege Torek, Tfretjege Sredo itd., de bi vsak vedel za svoj dan. "Dejte, da vam povem!" je dejale. "Ze svojo osebo ne razumem ljubeči brez družine. Sama aem, osamela, kakor mesec ne nebu, de, še ne slabšem aem; in kolikor ti|di govorlU, jaz aem prepričane ip čutim, de ae de U nedoetetek popraviti le z ljubeznijo v običajnem amialu. Zdi ae mi, da bi u ljubezen določila moje dolžnosti, moje delo in raz-svetliU moje svetovno nazire-nje. Hočem od ljubezni miru svoji duši, pokoje, želim si proč od mošusa in vsega špiritizme in fin de siecle ... z eno besedo,"— se je zbegale, "moža in otrok!" "Omožiti ae hočete? No de, to je možno," je pritrdil Lisevič. "Vae morate izkusiti, zakon, ljubosumnost, sladkost prve preve-re in tudi dece ... Le urno živite, urno, draga, čas hiti, ne čeke!" "De, omožim ee!" je dejala in se srdito ozrle v njegov sit, zadovoljni obrez. "Omožim se ne najbolj vsakdanji in prozajičen način in srečna bom. In, pomislite, poročim preprostega delavca, kakega mehanika ali risarja." Tudi to nl alabo! Vojvodinja Džosijuna se je zaljubila v Guinplaina ln ao jI dali prav, ker je bila peč vojvodinja; tudi vem je vse dovoljeno, ker ste Mewr*rškl šopoa F. H. La Guardta (levo) ta pomošnl volni tal mik Bob*rt P. Pattoroon. nenavadna oeebnost. Ako sel "Vi me vznevoljigete," je de-zahoče ljubiti zamorca ali Arab-'jala, trkajoč z odvetnikom. "Sit-ce, ne ozirajU se ns nikogar, iz- no mi je, da mi svetujeU, a sa-berite ai zamorca!—Ničesar si ne' mi življenje sploh ne poznaU. utrgujU! Tako smela moraU biti, kakor so vaše želje. Ne popuščajte! "Ali me je res Uko težko ra*- .dje! Imenitni ljudje!" Menite, da mora biti mehanik ali risar brezpogojno kmet in sirovež? A to so naj umne jši lju- zumeti?" je vprašala Ana Akimovna presenečeno in oči so ji zaeijale v solzah.—Razumite, da' me teži ogromna skrb, dvatisoč delfcvcev, za kaUre sem odgovorna bogu. Ljudje, ki zame der lajot si uničujejo vid, sluh. Strašno 'mi je živeti, strašno! Trpim, vi pa ste toliko kruti in mi govoriU o zamorcih in smejete!"—Ane Akimovna je Udarila a pestjo po mizi. "Podaljševati življenje, kakor ga živim sedaj, ali poročiti tako praznega, nerodnega človeka, kakor jaz, bi bilo zločin! Več ne morem tako žiVeti!" je vzkliknila goreče. "Ne morem!" "Kako krasna je!" je izprego-voril Lisevič, naelejejoč se ob pogledu nanjo. "Moj bog, kako je krasna! A kaj se srdite, mila moja? Nemara nimam prav, toda eli mielite, de bo šlo delavcem bolje, ako se vi v imenu idej, ki jih sicer cenim, mučite in odpovedujeU življenskim ugodnostim? Nikakor! Da, razvrat, razvret," je pristavil odločno. "Neobhodno potrebno vam je, dolžna ste biti razvratna! Premislite to, draga, premiali-te!" Ani Akimovni je odleglo, da ae je razgovorila in postala ve-sela. Ugajalo ji je, da je tako lepo govorila in da tako jpošteno in kraano misli in prepričana je bila, ako bi jo Pimenov ljubil, da bi ga vzela z največjim veseljem. Mišenjka je jel naUkati šampanjca. OIE NEW ENCYCLQPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE GEORGE W tnatituto of Ti BA!UVWELL lovr v angleščini Podlogo sa mehanično znanje si morete dobiti s knjleo NEW EN CVCLOPEDIA OT MACHINE SHOP PRACTICE (v an*leičtni). Ts velika knjiga popisuje tn v stikah pokate temeljna dela mehaniko. Razloži trse natanko, kar mora sneU naj bo I j ij mehanik; pojosnjuje vperobo vsake ga stroja, orodja in meriš. Pouči ras kako Jo trebe vporabHi načrte (bit* prtnta) ter vam tudi dajo mnogo ra tonskih tabel, da morete peapeMti svoje delo. Ne g trda no to. aH ste j *rle potetnik. vam bo to knjiga sok 1 koristna ln mnofo potrebno—1000 slik In risb. S7S strani, trdo vezana knjiga sune SAMO SlJt-Potoni no jliksil ml NaroČite pri EN JI ' OARNI SLOVENIC PUBLI8HINC COMPANV. 110 West ISth ST NEW YORK—Zaloga nI velika i Naročite to ratoo knjigo Is "Vašega očeU in strica sem poznal," je dejal Oddihuje se Krilin* ki je sedel tu kakor ma-lik in nepresUno jedel. "Bila sU človeka izvrstnega uma in visokih duševnih zmožnosti." "Prav, poznamo te zmožnosti," je zagodrnjal odvetnik in prosil, da sme kaditi. Po obedu so vedli Krilina na oddih. Lisevič je pokadil cigaro ih šel gugajoč se od sitosti z Ano Akimovnd v njen kabinet. Udobnih kotičkov s fotografijami, pahljačami na stenah in neizogibno ročasto ali sinjo svetilko pod stropom ni ljubil, zdeli so se mu Inak ohlapnega, neizvirnega zna&ja; tudi ga je Uka luč spominjala nekaterih ii ii al km« PETEK, 9 njegovih romanov, k< » « sedaj sramoval. Kab.net ' Akimqvne pa z golimi j in preprostim pohištvom m, nenavadno ugajal. Ugaja?, je mehko sedeti na t1 vanu in ee crfrati v Ano a! movno, ki je navadno ^ preprogi pred kaminom, I"! la z rokami kolena ogenj in mislila .. rTa se je odvetniku zd,. ,^ taka po njenih žilahH staroverska kri. Vedno po obedu, ko »H i kavo in likerje, je on in ji pravil razne literarne n« sti. Pripovedoval je zgovorn? navdušeno ter se je sam naj jal ob svojih besedah. Ana je poslušala in mislila, da za t užitek ni dovolj plačati le ir rubljev, temveč dvakrat tol in oprostila mu je vse, kar ji njem ni bilo povšeči. Dogod se je, da ji je pripovedovali bino povesti in celo rornj tedaj so minevale ure kakor i nute. Sedaj pa je začel neka čemerno, z onemoglim glasom nižje! "Davno že nisem ničesar čii draga moja," je dejal, ko ga prosila, naj ji kaj pove. "S* pa čitam včasih Julesa Vem "Mislila sem, da miH kaj novega!" (Dalje prihodnjič! pooj IŠČEM ŽENSKO Podpisani iščem žensko v stan 45 do 55 let. Slovenko ali Hrvat za opravljati domača hišna d Imam svoj dom in stalno dela ] ča po dogovoru. Ako katero ve naj piše na moj naslov: Josip kašič, R. D. No. 1, Bentleyville, (-Ai SH00T STRAIGHT WNh Our Boys! BUY WAR BONDS 1 TISKARNA S.N.P.J. sprejema v tiskarsko obrt spadajoča dela * Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, Časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvaUkem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ..... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne« unij sko delo prve vrsis Pišite po informacije na naelov: SNPJ P RIN T E RY " ~ 1 ' -* "- -r » £»■* ............. 2857-59 S. Laorndale Avenue* • - Chicago. Ulinob TEL. ROCKWELL 4004 naroČite si dnevnik prosveto Po sklopa 11. vodno konvencije so lakko naroči aa Ust Prosveto Is prišteje eden. dva. trt štiri ali pot članov ta one društoe k eni naročnini. List Prosveto stane sa vso enako, sa člane ali nečlane $«.00 « eno letno naročnina Ker pa člani šo plačajo pri asesmentu 11.10 «s tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej seda) al vsroks. rsd. da Je list predrag sa Člane SRP J. Ust Prosveta Je eaša lastnias is gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki M rad čUal list vsak dan. Pojaaniloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti M« SNPJ. ali če se preseli proč od družine ln bo zahteval sam svoj lid tednik, bode moral tisti član ta dotične družine, kl Je tsko skupno naročena na dneVnik Prosveto, to UkoJ naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta. Ako tega ne stori, tedaj morg upravniitvo znižati datum sa to vsoto nsročmku. Cena listu Prosvela Jot Ea Edrui. driave In Kanado SS 00 Sa Clcoro ln Chicago Je V* 1 tednik In ............iN 1 tednik In......... • " 2 tednika -----a.SO t tednika In---------JU 3 tednike In J--------- 2.40 3 tednike In-----------J" 4 tednike ln*............I____1J0 4 tednike In----------- 5 tednikov In________| tednikov to — - ,JI Evropo Jo__________________. 0040 I »polnita spodnji kupon, prilošlto potrebno vsoto danarj« Moner Order vplsmu In si naročite Prosveto. Ust. ki Je eaia laslnl»* PROSVETA. SNPJ. 2SS7 So. Loomdsle Avo. Chlcaeo. IU. Prllsšsns pobijem sa Ust Proevoto vsoto S .........ČL dmšrrs ŠL Nestor Ustorito tednik In «o prlpiMto k asoil članoe moje