d.o.o. Iv,
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod • centralna kuijava •plinske Instalacije •kopalniška oprema •keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
HIŠA
feflDARIL ▼^•ii t •
Kjer vsa darila so doma!
Panap d.o.o., Supermesto, Ormoška 30, Ptuj
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
oddajamo že
45 let
NOVA NAROČNIKA AKCIJA ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
36 DELNI KOMPLET
akcija traja do 28. marca 2008
Tednikov pogovor
Bojan Šrot • Ko
bi le imeli manj potratno državo
O Stran 4
Izobraževanje
Ptuj • "Pod takimi pogoji bo stavka!"
O Stran 10
Po naših občinah Dornava •
Razgibana polenška seja
O Stran 11
Ptuj, petek, 7. marca 2008
letnik LXI • št. 19 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TEB
Spodnje Podravje • Pred jutrišnjim praznikom
Rože dehteče za žene ljubeče ...
Čeprav bo marsikatera med vami, drage bralke, ob jutrišnjem dnevu žena zagotovo deležna tudi kakšne večje partnerjeve pozornosti ali morda celo posebnosti, v ormoškem hotelu baje damam pripravljajo celo moški striptiz, vas bo večina srečnih in zadovoljnih, če se vas bodo spomnili s kakšnim šopkom pomladnega cvetja, nageljčkov ali celo vrtnic.
Cvetličarji sicer obljubljajo, da zaradi povečanega povpraševanja cen ne bodo poviševali, čeprav cvetje dobavljajo tudi iz tujih krajev, nekateri pa se celo širokoustijo s prazničnimi in količinskimi popusti (eden za ženo, eden za mamo, eden za ljubico ...). Kakorkoli že, nežno dehteče in živopisane primule, ciklame, vijolice, hijacinte, narcise, tulipani, fuksije, nageljni, vrtnice ali celo razkošne orhideje mirno čakajo, da pridejo ponje in da z njimi raznežijo srca ljubečih žena, mater, deklet ali samo simpatij. Sicer pa, četudi bo samo ena rožica, bo zagotovo zaleglo, če bo dana od srca in z ljubeznijo! Vsem bralkam iskreno čestitamo ob 8. marcu - mednarodnem dnevu žena!
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ormož • Posvet zadružnikov J Ptuj • Komu svetijo luči na stadionu
Denarja vedno manj! O malomarnosti in odgovornosti
Minuli teden je bilo v dvorani na Marofu v Ormožu srečanje zadružnikov s ptujsko-ormoške regije, na katerem so se predstavniki zadrug seznanili z novostmi zakona o zadrugah, prihodnostjo sofinanciranja kmetijskih dejavnosti ter finančnim in splošnim stanjem zadružništva oziroma zadrug v državi.
Kar nekaj občanov in športnih delavcev nas je opozorilo, da reflektorji na novem ptujskem stadionu z umetno travo pri Mladiki v mraku in ponoči svetijo bolj v nebo kot na igrišče; o tem smo se lahko prepričali tudi sami, zato smo poskrbeli za nekaj zanimivih odgovorov, ki kažejo na to, kdo bi lahko bil krivec za površnost, ki povzroča tudi svetlobno onesnaževanje okolja.
Kot je bilo razbrati, revolucionarnih novosti novela zakona o zadrugah ne prinaša; še največ sprememb se obeta na področju statusnega ob-
Vabilo naročnikom Štajerskega tednika:
»O&ROBOŠU HA
24. maja 2008
Poiščite kupone v naslednjih številkah Štajerskega tednika.
likovanja zadrug, ki se lahko delijo, združujejo, preoblikujejo v druge pravne osebe - ali obratno: tudi druge pravne osebe se lahko preoblikujejo v zadruge. Edino, kar se ne glede na spremembe mora ohraniti, je nerazdeljivo zadružno premoženje. Edino kritiko oziroma vprašanja predstavnikov zadrug je sprožila obvezna uvedba revizije s strani zadružne revizijske hiše, ki jo prinaša novela. Slišati je bilo namreč dvome, ali ima zadružna revizijska hiša sploh dovolj strokovnega kadra, ki bi lahko opravil revizije v vseh zadrugah, in koliko lahko takšen pregled stane. Da ne bo poceni, je posredno priznal sam Peter Vrisk, ki je omenjal cifro okoli 7000 evrov.
O Stran 3
Bleščanje luči s ptujskega stadiona moti celo krajane v 4 km oddaljenem Kicarju, saj naj bi bili njihovi večeri svetli kot ob polni luni. Na moteče bleščanje nas je opozoril tudi eden od športnih pilotov Ae-rokluba Ptuj, ki je povedal, da je nočni let nad Ptujem zaradi tega zelo moteč, saj reflektorji močno bleščijo v zrak oziroma pilotu v oči. Dejstvo, da gre za očitno nepravilno postavljene, sicer kvalitetne in drage reflektorje, pa so potrdili tudi posamezniki iz športnih krogov.
V pogovoru s strokovnjakom za to področje, sicer diplomiranim elektro inženirjem Milanom Tkalčcem, ki je projektiral podobno osvetlitev pomožnega stadiona z umetno travo v Kidričevem, kjer so uporabniki z osvetlitvijo zadovoljni, smo med drugim izvedeli, da naj bi šlo za očitno nestrokovnost projek-
tanta ali monterja omenjene razsvetljave, saj bi moral biti za vsak žaromet predpisan horizontalni in elevacijski ali vertikalni kot montaže.
Očitno naj bi šlo tudi za nestrokovno ali slabo opravljen nadzor nad izvedbo projekta, saj gre po naših virih za zelo drage in izredno kvalitetne luči, tako da bi nadzornik moral opaziti, da svetijo bolj v nebo oziroma v prazno, namesto da bi v celoti osvet-
ljevale igrišče in omogočale športnikom nemoteno vadbo. Nenazadnje pa gre tudi za zadnje čase vse bolj aktualno in v tem primeru očitno svetlobno onesnaževanje okolja, kar bi lahko opazila tudi sicer stroga in dosledna okoljska inšpekcija, predvsem pa gre tudi za sedaj še za ne povsem upravičeno zapravljanje denarja nas, davkoplačevalcev.
O Stran 32
Zavrh • Deljena mnenja glede postavitve anten na razgledni stolp
Pogodba še ni podpisana
Dobro leto že potekajo pogovori o postavitvi anten za mobilno telefonijo družbe Mobitel na razglednem stolpu na Zavrhu. Za postavitev se je izrekel svet KS Voličina in montažo anten na stolp podpirajo tudi v turističnem društvu Rudolfa Maistra Vojanova Zavrh.
bi bila s tem oskrunjena spomenik in stolp, ki so ju prebivalci Zavrha gradili v čast generala Maistra. Postavitvi anten pa nasprotujejo tudi zaradi elektromagnetnega sevanja anten in zahtevajo, da se lahko antene postavijo najmanj 800 metrov od naselja Zavrh.
Na osnovi zahtev civilne pobude se je župan občine Lenart mag. Janez Kram-berger odločil sklicati zbor občanov na Zavrhu. Na zboru so predstavniki civilne pobude najprej povedali, zakaj nasprotujejo postavitvi anten na razgledni stop, kar so že zapisali v izjavi ob predaji podpisov županu.
Župan mag. Janez Kram-berger je povedal, da govorice, da je pogodba že podpisana, ne držijo, in poudaril, da je zbor krajanov sklical, da bi občane seznanil s podrobnostmi. Krajanom je še zagotovil, da pogodbe ne bo podpisal proti njihovi volji.
Da pogodba ni podpisana,
Občina Lenart je že pri snovanju anten družbi Mobitel postavila pogoj, da antene ne smejo kaziti videza razglednega stolpa in morajo biti skrite med kovinske stebre in tudi v barvi stolpa. Družba Mo-bitel naj bi letno plačala dobrih 3000 evrov odškodnine, ki sta se ji občina in krajevna skupnost Voliči-na odpovedali v korist TD Rudolfa Maistra Vojanova Zavrh za negovanje spomina na generala Maistra na Zavrhu.
Ko je že vse kazalo, da bodo krajani Voličine, ki se že nekaj let pritožujejo nad slabim signalom za mobilno telefonijo, končno dobili ustrezen signal, so na Zavrhu ustanovili civilno pobudo. Njeni člani so nasprotovanje postavitvi anten za mobilno telefonijo podkrepili s 140 podpisi krajanov. Člani civilne pobude odločno nasprotujejo postavitvi anten na razgledni stop in menijo, da
Uvodnik
Vprašanje za pet: kako preživeti s 400 evri?
O tem, za kako malo denarja delajo nekateri ljudje v Sloveniji, se je v zadnjem času veliko govorilo. Mediji so na križ upravičeno pribili imena nekaterih podjetij, ki delavcem izplačujejo tako nizke plače, da so zneski nepredstavljivi. Govorili so le o nekaterih podjetjih, medtem ko so stanje v drugih enostavno prezrli.
V vsej tej medijski pompoznosti, kije problem postavila v središče, je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov: delavcem v Muri, o katerih seje toliko govorilo, so za nekaj evrov zvišali plače. Še vedno premalo, da bi se to bistveno poznalo njihovemu družinskemu proračunu, a vendar, nekje je treba začeti.
Ko poslušaš zgodbe delavcev, ki delajo za manj kot 400 evrov, se ti zazdi neverjetno. Partnerja, ki si v takem podjetju služita kruh, prineseta domov le pičlih 800 evrov. Znesek, kije v primerjavi z današnjimi cenami - tako storitev kot dobrin - nerealen in grozljivo premajhen. Murini delavci se ti enostavno zasmilijo. Ob tem pa velikokrat pozabiš, da je tudi v naši neposredni bližini ogromno ljudi, ki so dobesedno na robu preživetja. Le da javnost o tem bore malo ve. Takih, ki na Ptuju in v okolici delajo za 400 evrov in manj, je zelo zelo veliko. Nekatere največje trgovine, ki dnevno obračajo neznanske vsote denarja, plačujejo svoje delavce približno enako kot v Muri.
Če se resnično potrudimo, lahko za podjetja, ki slabo poslujejo in so na robu propada, najdemo majhen delček opravičila za izplačevanje nizkih plač. Nepopustljivo obsojanje pa si zaslužijo tisti, ki dnevno v svojih blagajnah obračajo milijone, delavcem pa za trdo delo namenijo pičlih 400 evrov. In kdo se trudi za izboljšanje položaja? Nihče. Delavci se bojijo, da bodo zaradi pritoževanj ostali brez službe, tisti, ki bi lahko kaj spremenili, pa nimajo interesa. "Siti lačnemu ne verjame," pravi stari pregovor. Morda bodo začeli verjeti takrat, ko bodo delavci stopili na cesto in ko bodo v samo enem dnevu prikrajšani za več milijonov zaslužka. Nenazadnje se je treba zavedati, da je kljub pogostemu podcenjevanju s strani delodajalcev zaslužek kapitalistov brez delavcev ničen.
Dženana Bečirovič
je zagotovila tudi Jana Penca Slabe iz družbe Mobitel. O tem, zakaj je smotrno mobilne antene postaviti na obstoječi stolp, je krajanom pojasnil predstavnik družbe Mobitel Tomaž Mulec. Dejal je tudi, da mobilne antene sevajo, vendar je sevanje bazne postaje bistveno manjše od večine drugih sevanj.
Na zboru so se prisotni krajani razdelili v dve skupi-
ni: starejši so postavitvi anten nasprotovali, v drugi skupini pa so se zbrali večinoma mlajši, ki so za postavitev anten na stolpu in podpirajo odločitev KS Voličina in TD Rudolfa Maistra Vojanova.
Predsednica TD Rudolfa Maistra Vojanova Dragica Bezjak in članica Ana Šuster sta poudarili, da v društvu niso imeli slabih namenov in so z antenami hoteli pridobi-
Utrinek z zbora krajanov
ti nekaj denarja za delovanje društva. Povedali sta še, da so se z družbo Mobitel dogovorili, da bodo prilagodili
Mlajši so bili za anteno na stolpu, starejši proti.
Sedem (ne)pomembnih dni
Kaj hočemo
videz anten, da ne bodo kazi-le videza stolpa. Povedali sta še, da je zagotovo boljše, da se antene postavijo na stolp, kot pa da družba Mobitel zgradi še en stolp, na katerega bodo postavili antene, saj sta prepričani, da bo dodatni stolp bistveno bolj kazil videz kraja. Predstavniki civilne pobude so poudarjali, da stolpa ne dajo, in se sklicevali na študije o škodljivosti elektromagnetnega sevanja.
Po skoraj dvourni razpravi se je župan odločil, da zbrani o zadevi glasujejo. Izkazalo se je, da je večina prisotnih za postavitev bazne postaje na razgledni stolp na Zavrhu.
Župan mag. Janez Kram-berger je po zboru povedal, da bo proučil rezultat glasovanja, in še enkrat poudaril, da ne bo delal proti volji ljudi.
Zmago Šalamun
Predsednica LDS Katarina Kresal je to nedeljo na slovenski TV sebi in vsem nam postavila pomenljivo vprašanje: zakaj Slovenija ne bi imela svojega modela življenja, svojih pozitivnih oznak in značilnosti?
Ko je pojasnjevala, za kaj se zavzema LDS in ko TV-voditelja s svojimi odgovori nekako ni prepričala in ko je kar naprej vztrajal na prepadu med bogatimi in revnimi, je Kresalova poudarila, da se njena stranka zavzema in da se bo zavzemala za to, da bi v Sloveniji vsi živeli čim bolj dobro, da se ne bi zgledovali po slabih evropskih in drugih vzorcih, da bi imeli skratka svojo kvaliteto življenja.
Kresalova je v bistvu s takšnim svojim razmišljanjem preskočila kar nekaj dilem in nesporazumov, ki ta čas obvladujejo Slovenijo. Predvsem pa je tudi povedala, da politika ne obstaja samo zato, da opazuje razmere, ampak da jih spreminja. Ravno takšne besede pa mnogim našim politikom ne gredo ravno z
jezika, ker pomenijo svojevrstno zavezo in nujno soočanje z različnimi izzivi.
Če prav razumem, Kresalova ne enači bogastva enih z revščino drugih, ampak se zavzema za politiko, ki bi s svojimi ukrepi poskrbela za blažitev neskladja, za sožitje, ki ne bo moteče (in nestimulativno) niti za ene niti za druge. Takšno razmišljanje in takšno delovanje se zdi še posebej v razmerah, ko se zaradi različnih razlogov nekako poglabljajo nesporazumi in celo konflikti med tako imenovanimi bogatimi in revnimi, ko je nenadoma - tudi po zaslugi nekaterih politikov - "bogastvo" kar naprej sinonim za nekaj nečednega ali celo kriminalnega, ko se premalo definiran (in nasploh površno pojasnjen) "napad" na "tajkune" spreminja v nekakšno hajko proti vsem vodilnim v gospodarstvu. Brez kakšnega posebnega pretiravanja je mogoče ugotoviti, da se je tako po zaslugi "bogatih" kot "revnih" v Sloveniji nakopičilo preveč medsebojnega nezaupanja, nerazumevanja in tudi sovraštva.
Bogati prepogosto ne razumejo revnih in minimalnih sindikal-
nih zahtev ... To pa za normalno življenje in razvoj ni dobro. Žal v Sloveniji nimamo kakšni teme-ljitejših in celovitejših raziskav o tem, v katero smer se giblje in je odšlo razslojevanje, kaj je prinesla in kaj prinaša nova razporeditev bogastva, kako se na nove razmere odziva državna socialna politika. S tega vidika se zdi razmišljanje predsednice LDS Kresalove znamenje pozitivnih sprememb. Vsekakor bi bilo zanimivo slišati, kaj si zamišljajo kot "slovenski model življenja" li-derji drugih strank. Dialog o tem bi bil lahko - še zlasti v bližnjem predvolilnem času - veliko bolj določen kot pa kakšno splošno "potrjevanje" pripadnosti nekakšni abstraktni socialni državi. Kaj si kdo zamišlja kot slovensko kvaliteto življenja, kot minimum, ki ga mora na vseh področjih zagotavljati država za preprečevanje preglobokih (in neupravičenih) neskladij v družbi. Glede tega bi pričakovali od vseh političnih liderjev (tudi od Katarine Kresal) več konkretnosti, več takšnih pogledov iz zaobljub, ki volivcem v vsakem času omogočajo jasen in oprijemljiv vpogled v "ponudbo" vseh političnih akterjev in izbiranje med njimi. Če bi pred letošnjimi volitvami zares stekla razprava predvsem o tem, kaj naj bi karakteriziralo Slovenijo v Evropski uniji in nasploh v svetu, kaj je tisti minimum delo-
vnih in življenjskih pogojev, pod katerega Slovenija za nobeno ceno ne sme, bi lahko volilno opravilo v marsičem spremenili v nekakšen skupni dogovor o slovenski prihodnosti.
V takšnih razmerah bi s politične pozornice odpadle mnoge skonstruirane dileme in delitve na "pave" in "manj prave" stranke. Zdaj naj se nekatere od njih ne bi mogle bojevati za interese delavcev, ker so v njih vključeni tudi "kapitalisti", druge pa naj bi bile posebej dobre in neoporečne, ker v njih ni niti enega izmed najbogatejših Slovencev ... Očitno prihaja čas, ko bo v Sloveniji in njenem strankarskem življenju čedalje bolj pomembno, kakšne vizije in kakšne odgovore ponuja katera izmed strank glede socialnih odnosov in nasploh življenja v Sloveniji. Zelo nevarno bi bilo, če bi postali - tako kot smo še vedno na ideološkem področju
-	žrtev pretiranih delitev in napetosti tudi na tem področju.
Prvi pogoj za jasno vedenje, kje Slovenija je in kaj hoče, pa bi moralo biti jasno soočanje z načinom življenja in rešitvami v drugih državah EU. Glede tega pač ne bi smeli biti zapečkarji, prav tako pa ni nobenega razloga, da bi se kar tako odrekali tistemu, kar je samo naše in
-	dobro.
Jak Koprive
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: ZS
Foto: ZS
Ormož • Z regijskega posveta zadružnikov
Denarja za kmetovanje bo vedno manj!
Minuli teden je bilo v dvorani v Marofu izpeljano regijsko srečanje zadružnikov s ptujsko-ormoške regije, na katerem so se predstavniki zadrug seznanili z novostmi novele zakona o zadrugah, prihodnostjo sofinanciranja kmetijskih dejavnosti ter finančnim in splošnim stanjem zadružništva oziroma zadrug v državi.
Spremembe novele zakona o zadružništvu je uvodoma predstavila Manca Petelin. Kot je bilo razbrati, revolucionarnih novosti dikcija novele ne prinaša; še največ sprememb se obeta na področju statusnega oblikovanja zadrug, ki se lahko delijo, združujejo, preoblikujejo v druge pravne osebe - ali obratno: tudi druge pravne osebe se lahko preoblikujejo v zadruge. Edino, kar se ne glede na spremembe mora ohraniti, je nerazdeljivo zadružno premoženje. Edino kritiko oziroma vprašanja predstavnikov zadrug je sprožila obvezna uvedba revizije s strani zadružne revizijske hiše, ki jo prinaša novela. Slišati je bilo namreč dvome, ali ima zadružna revizijska hiša sploh dovolj strokovnega kadra, ki bi lahko opravil revizije v vseh zadrugah, in koliko lahko takšen pregled stane. Da ne bo poceni, je posredno priznal sam Peter Vrisk, ki je omenjal cifro okoli 7000 evrov, vendar pa je hkrati hitel poudarjati, da zadružna revizija ne pomeni "kaznovanja" in iskanja nepravilnosti in napak, ampak hkrati tudi dobronamerno svetovanje ter pomoč pri reševanju težav: "Sicer pa revizija ne bo dražja,
Miran Naglič: "Zagotovo bo del evropskega kmetijskega proračuna šel drugam; v področje sociale, zaposlovanja, znanosti, raziskav! To pa pomeni, da se sedanja sredstva za kmetijstvo ne bodo ohranila, ampak se bodo precej znižala!"
kot so revizije ostalih hiš, bo pa kvalitetnejša zaradi svetovanja," je še enkrat poudaril Vrisk. Potem vprašanj ni bilo več, čeprav posebnega zadovoljstva in pomirjenih obrazov ni bilo videti.
O koriščenju sredstev iz naslova Programa razvoja podeželja 2007 do 2013 je nato govoril Miran Naglič. Poleg tega, da je podrobno spregovoril o že zaprtih razpisih ter tistih, ki so še odprti in na katere se kmetje, pa tudi zadruge in podjetja s podeželja še lahko prijavljajo, je
bilo bistvo njegovega predavanja drugje. Povedal je namreč, da se tekoče in še predvidene razpise iz naslova vseh treh oz. štirih stebrov Programa razvoja podeželja še kako splača izkoristiti, saj bo denarja za kmetijstvo definitivno vedno manj: "Gre za izjemne pritiske svetovne trgovinske organizacije in ZDA ter držav Južne Amerike, ki zahtevajo popolno ukinitev podpor kmetijstvu v EU, kar zagovarjajo z enakopravnejšim položajem proizvajalcev. Kot veste, se letos že izvaja t. i.
Naj k boljši kakovosti življenja prispeva tudi izboljšano kurilno olje. Aditivirano kurilno olje OMV futurPlus stane prav toliko kot običajno ekstra lahko kurilno olje, vendar zagotavlja več toplote. Inovativne rešitve skupine OMV odslej tudi v vašem domu. Za naročilo pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 2332.
Glede na predstavljene statistične podatke se zadruge na ptujsko-ormoškem območju v primerjavi z državnim povprečjem uvrščajo v zlato sredino.
Health check 2008 (zdravniški pregled) ukrepov kmetijske politike, rezultati bodo znani že v naslednjem letu in dejstvo je, da se bo vedno več denarja prelivalo iz prve v drugo os programa. To pa pomeni, da se bo podpiralo vse dejavnosti za ohranjanje in razvoj podeželja kot takega, ne pa več specifično kmetijske dejavnosti. EU pravzaprav pod svetovnimi pritiski nima druge možnosti; zaveda se, da povsem brez podpore kmetijstvo ne more preživeti, zato pač išče izhode, kako še vseeno subvencionirati kmetijske dejavnosti, seveda ne direktno, ampak indirektno. Plačila se bodo tako izvajala na hektar kmetijske površine, vendar pri tem ne bo imela prednost obdelana zemlja, ampak vse drugo v smeri ohranjanja podeželskega videza. To bo prinesla pričakovana reforma ukrepov, ki bo na sporedu že letos, po pregledu. Pričakuje se tudi ukinitev prahe zaradi pomanjkanja žit na trgu, prav tako preusmerjanje predelave žit v bioenergijo, kar pa je za Slovenijo zelo negativno. Dovolj velikih površin za kaj takega nimamo, poleg tega naša samooskrba ne dosega niti 50 %. Vse
to kaže na tendenco opuščanja aktivne obdelave zemlje in v tej smeri bo šla tudi plačilna politika, saj se bo vedno več denarja namenjalo za izboljšanje okolja in ohranitev podeželja, ne pa za samo kmetovanje!"
Naglič je potem opozoril še na dve zadevi; prva je ta, da se zaključki razpisov s strani kmetijskega ministrstva redno objavljajo na njihovi internetni strani, zato morajo morebitni vlagatelji redno spremljati obvestila, saj bodo sicer vloge za sofinanciranje lahko pošiljali prepozno, kar se je doslej velikokrat dogajalo. Druga zadeva, na katero je Naglič še posebej opozoril, pa je ta, da naj kmetje vsekakor izkoristijo vse možne razpise, seveda v skladu s svojimi načrti in možnostmi, saj se bodo evropska sredstva za kmetijstvo po letu 2013 brez dvoma znižala: "Zagotovo bo del evropskega kmetijskega proračuna šel drugam: v področje sociale, zaposlovanja, znanosti, raziskav! To pa pomeni, da se sedanja sredstva za kmetijstvo ne bodo ohranila, ampak se bodo precej znižala!"
Sicer pa so zbrani zadružniki lahko iz ust Bojane Jerina izvedeli še nekaj statističnih
podatkov o številu in uspešnosti slovenskih zadrug ter primerjave z zadrugami na ptujsko-ormoškem območju. Statistični kazalci so tako na državni ravni pokazali, da se je število zadrug med letoma 2002 in 2006 zmanjšalo s 173 na 143, število članic Zadružne zveze pa se je znižalo z 92 na 78. Upadlo je tudi število zaposlenih v KZ, prav tako število članov, prihodki in kapital zadrug pa so se nekoliko povišali (prihodki s 121 na 138 milijard tolarjev).
V letu 2006 je tri četrtine zadrug poslovalo z dobičkom, ena četrtina pa z izgubo. Zadruge s pozitivno bilanco so ustvarile dve milijardi tolarjev dobička, izguba preostalih zadrug pa je znašala 700 milijonov tolarjev. Glede zadružništva na ptujsko-ormoškem območju je bilo povedano, da deluje sedem zadrug, štiri so v letu 2006 poslovale z dobičkom, tri pa z izgubo. V primerjavi z državnim povprečjem veljajo zadruge na omenjenem območju za povprečno velike in povprečno uspešne, bilo pa bi dobro, če bi se vseeno združile in pripravile skupen nastop na trgu.
SM
Več kot gibanje.
OMV
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Pogovor s predsednikom SLS Bojanom Šrotom
"Živeli bi lahko še malo bolje, če bi imeli manj potratno državo"
Prvič po izvolitvi za novega predsednika SLS se je Bojan Šrot srečal tudi s člani regijskega odbora SLS Ptuj - Ormož. Srečanje je potekalo v sejni sobi Altiusa, d. o. o., v PSC Mlekarna Ptuj. Govorili so o stanju v stranki in trenutnih političnih razmerah v državi, osrednji poudarek je bil na pripravah na državnozborske volitve.
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Šrot: "Razmere v Sloveniji so dobre."
Gospod predsednik, kako v stranki SLS ocenjujete trenutne razmere v državi?
"V SLS ocenjujemo, da so v Sloveniji razmere dobre. Gospodarski makroekonomski kazalci so zelo dobri, tudi stopnja brezposelnosti je nizka, najnižja doslej. Že večkrat sem poudaril, ne samo kot predsednik SLS, da je to mogoče stvar, o kateri se je koalicija, ki trenutno vlada v Sloveniji, znala premalo pohvaliti. Lahko smo tudi zelo ponosni, da nam je bilo zaupano predsednikovanje Svetu EU, ki po moji oceni tudi poteka dobro in bo imelo velike dolgoročne pozitivne učinke na ugled Slovenije v evropskem prostoru. Kar se tiče samih odnosov v koaliciji, se včasih zdi, kot da so res pregreti. Moram reči, da je SLS praktično 12 let vladna stranka in da res nismo navajeni napadov s strani koalicijskih partnerjev. To je bilo tudi tisto, kar me je v zadnjem času spodbudilo, da sem jasno in v javnosti povedal, da se ti odnosi približujejo neki točki, ko se postavlja vprašanje možnosti našega korektnega političnega dela v taki koaliciji. Moram reči, da so se sicer strasti v zadnjem času nekoliko umirile. Zelo sem vesel odločitve komisije za prodajo Telekoma, ki je nenazadnje potrdila našo bojazen in pomisleke o smotrnosti prodaje tega državnega premoženja. Vesel sem, da je stroka dala prav politiki, običajno govorimo, da politika pohodi in potepta stroko. Pa ne gre samo za stroko, ki je bila v tej komisiji, ampak tudi za večinsko mnenje ekonomskih strokovnjakov v Sloveniji, ki so v zadnjem mesecu in pol, ko je SLS izpostavila to vprašanje, pritrdili nesmotrnosti prodaje tega državnega premoženja. Tudi sicer je bilo večinsko javno mnenje Slovenk in Slovencev proti takšni odločitvi. Lahko rečem, da gre pri Telekomu tudi za moralno zmago SLS."
Kakšno ravnanje predsednika države pričakujete v primeru ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, za katerega je Računsko sodišče pozvalo, da se ga odstavi?
"Predsednik vlade je v zvezi z ministrom Podobnikom doslej ravnal korektno in smo za to hvaležni. Mislim, da je minister Podobnik vsa leta, odkar je minister, zelo korektno opravljal svoj mandat. Kot župan MO Celje imam izkušnje z več ministri, ki so vodili resor okolja in prostora, kajti tu je lociranih okrog 60 odstotkov problemov, ki se rešujejo tudi v občinah. Lahko rečem, da minister Podobnik, ne samo on, tudi njegova ekipa, dobro opravlja svoje delo."
Kaj lahko poveste o pripravah na letošnje državno-zborske volitve?
"Stanje v stranki je dobro. Smo v pričakovanju državno-
zborskih volitev, priprav na te volitve. V SLS vedno pravimo, da so volitve vedno praznik demokracije. Na volitvah si želimo dober rezultat. Postavili smo si neke cilje, tudi sam kot predsednik SLS sem si postavil neke osebne cilje, ki uvajajo tudi neki evropski standard v delo politične stranke v Sloveniji. Moja beseda organom stranke je, da če bo stranka dosegla slabši rezultat kot na zadnjih državnozborskih volitvah, bom naslednji dan ponudil organom stranke odstop z mesta predsednika stranke. Pričakujem, da bomo na letošnjih državno-zborskih volitvah dosegli rezultat, ki bo presegel 10 odstotkov, kar se mi ob nekem korektnem političnem delu in pozitivnem političnem delu, ki bo predvsem usmerjeno v sprejemanje konstruktivnih odločitev, zdi popolnoma realno in dosegljivo. SLS je znana po tem, da se ne ukvarja z blatenjem svojih političnih konkurentov, ki jih tudi ne jemljemo kot nasprotnike, ampak zgolj kot konkurente na nekem političnem polju. Tako bomo ravnali tudi ob teh volitvah."
Kakšne pa so razmere v sami stranki, se že pozna nova metla?
"Zelo sem vesel podatka izpred kakšnega meseca, ko je naša organizacijska tajnica Mateja Jagodič povedala, da je v stranko od kongresa vstopilo preko 250 novih članov. To kaže, da SLS ponovno pridobiva ugled in zaupanje med državljani Slovenije. Ob vsakem nastopu v javnosti ne pozabim povabiti vseh tistih, ki jim je program naše stranke blizu, ki jim je blizu tudi naš način političnega delovanja, da se nam pridružijo, da s svojim znanjem, strokovnostjo in delom poskusijo narediti kaj dobrega za Slovenijo."
Katerim kadrom boste dali prednost na letošnjih državnozborskih volitvah, kako bo z zastopanostjo žensk?
"Kar se tiče žensk na kandidatnih listah, se bomo trudili, da bomo morebiti celo presegli zakonsko določeni minimum, ki predstavlja tri kandidatke na posamezno volilno enoto. Sem eden odločnih zagovornikov večje aktivnosti, vključenosti Slovenk v politiko. Izkušnje nekaterih evropskih držav, predvsem skandinavskih, so zelo dobre. Mislim, da bi to bilo tisto, kar bi prineslo neko novo kvaliteto v slovenski politični prostor in politično delo. Včasih pa je težko, ker v posameznih volilnih enotah primanjkuje kandidatk, ki bi že sedaj s svojim političnim delom ali pa kakšnim drugim delom bile dovolj prepoznavne. Stranka se vedno najde na neki točki odločitve, ali predlagati, kandidirati nekoga, ki bo morda dobil kakšen odstotek več glasov ali pa vendarle
delati dolgoročno na tem, da se bo večje število žensk aktivno vključilo v slovensko politiko."
V fiskalnem smislu zelo centralizirana država
Kako je z organiziranostjo stranke na ravni Slovenije? So še kje bele lise?
"Za SLS je znano, da je stranka, ki je najbolje organizirana na območju cele Slovenije. Imamo več kot 200 občinskih odborov. Res je, da nismo enako močni na vseh območjih Slovenije. Svoje delo bomo v naslednjem mandatu, ki ga štejemo od kongresa do kongresa, v veliki meri intenzivirali povsod tam, kjer smo šibkejši, na primer v prestolnici v Ljublja-
ni, tudi v obalnih občinah in še ponekod drugje. Dobra organiziranost na lokalni ravni ima za posledico tudi dejstvo, da je bila SLS zmagovalka zadnjih lokalnih volitev, da je največ žu-panj in županov, ki prihajajo iz vrst SLS, kar ni noben fenomen, ampak nek normalni politični razvoj stranke, ki je bila že precej visoko. Na volitvah leta 1996 je imela 19-odstotno volilno podporo, potem padla, dosegla neke vrste volilni poraz, veliko svoje energije, znanja in izkušenj na področju delovanja v politiki pa je usmerila v lokalni nivo, kar je dobro. Mislim, da je princip, da si politiki najprej nabirajo izkušnje na lokalni ravni, dober. Tako je povsod v razvitih demokracijah v svetu. To je verjetno prineslo ta zmagoviti korak na zadnjih lokalnih volitvah,
da danes SLS vodi največje število občin, manjših in mestnih. Upam, da se bo ta trend nadaljeval tudi na prihodnjih volitvah. V stranki ima neko znanje, ki ga v okviru našega kluba županov, v katerem deluje 82 županov različnih slovenskih občin, izmenjujemo kot primere dobrih praks, kako je nekdo rešil kakšen problem. Problemi so podobni, ne glede na velikost občin. To je tisti kapital, ki ga stranka ima in ki ga bo poskušala unovčiti na naslednjih volitvah, ne samo lokalnih, temveč tudi državnozborskih."
Kaj pa pokrajinska zakonodaja, ali še obstaja kakšna možnost, da se še v tem mandatu naredi kaj v zvezi z ustanovitvijo pokrajin?
"Sem eden tistih optimistov, ki verjamejo, da ta možnost še obstaja. Mnenja sem, da je bila zamujena velika priložnost. Če v Sloveniji v tem mandatu ne bomo dobili pokrajine, pustimo ob strani njihovo število, pokrajin tudi v naslednjem štiriletnem obdobju ne bo. V to sem skorajda trdno prepričan. Ne gre pozabiti, da gre pri ustanavljanju pokrajin predvsem za zelo pomemben korak v smislu decentralizacije Slovenije. Danes sicer imamo neke statistične regije, ki pa ne predstavljajo nekega pravnega okvira, preko katerega bi lahko država s proračunskim denarjem pomagala posameznim regijam oziroma pokrajinam z nekimi dodatnimi sredstvi, da pokrajine, ki razvojno zaostajajo, vendarle dohitijo neko slovensko povprečje. Približno 15 odstotkov proračunskega denarja bi se prenašalo na ta vmesni nivo med lokalnim in državnim, kar je zelo velik odstotek, če vemo, da danes lokalne skupnosti odločajo o 8 odstotkih javnih sredstev, ki se porabljajo na območju države Slovenije. Pri tem smo na predpredzadnjem mestu med vsemi evropskimi državami v
primerjavi z državami, ki imajo ta delež javnih sredstev najvišji, kot so Nizozemska, Danska, Belgija, kjer ta znaša več kot 40 odstotkov. V fiskalnem smislu smo zelo centralizirana država."
Veliko se v zadnjem času govori o tajkunih. Kaj razumete pod to besedo in ali sodite mednje?
"Ne vem, po kakšni definiciji bi lahko veljal za tajkuna, pri tem moram reči, da gre za politični populizem, ker nisem lastnik kapitala in se ne štejem med premožne Slovence. Sem eden tistih zagovornikov, ki pravijo, da mora delovati predvsem pravna država, to je bil nenazadnje naš cilj ob osamosvajanju, to je bil cilj Slovenske kmečke zveze, ki je bila ustanovljena 12. maja leta 1988. Vsak kriminal je stvar organov odkrivanja, pregona in predvsem pravosodja, ne pa izvršilne veje oblasti."
Ali se bo iz teh aretacij kaj izcimilo ali gre ponovno samo za neko predstavo?
"O tem je težko soditi. Izida ne bi mogla napovedati niti ve-deževalka. V vsakem primeru pa je šlo za predstavo, kajti državljanke in državljani nismo vedno priče, da bi bile ob vsaki policijski akciji prisotne tudi kamere, takšno enormno število policistov in kriminalistov. Ta priokus je ta akcija dobila, ni se mu mogoče izogniti. Lahko pa je politično všečno govoriti Slovencem, da imajo morda slabši standard zato, ker so nekateri bogatejši. Trdim nasprotno, ne gre pozabiti na obdobje desetih let nazaj, ko smo imeli bistveno slabši standard, ko je bilo v Sloveniji 120 tisoč brezposelnih. Ravno uspešni slovenski me-nedžerji uspešnih slovenskih podjetij imajo velike zasluge za to, da Slovenci danes živimo malo bolje, da imamo evropsko primerljivo stopnjo brezposelnosti. Verjetno pa bi lahko živeli še malo bolje, če bi imeli manj potratno državo. Več kot 40 odstotkov BDP gre za naloge, ki jih opravlja država v primerjavi z ZDA, ki so resda drugi ekstrem, kjer pa gre za te namene 20 odstotkov. Tisti, ki bo imel iskren namen še narediti nekaj dodatnega v politiki, da bo nam šlo še boljše, bo moral narediti nekaj v smeri cenejše države."
Lahko splošna stavka, ki bo 12. marca, tako vsaj trdijo nekateri menedžerji, ogrozi slovensko gospodarstvo?
"Vsaka stavka povzroči neko škodo v gospodarstvu oziroma predvsem lastnikom kapitala. To je smisel stavke kot sredstva nekega sindikalnega boja. Verjamem, da bodo tako delodajalci kot delojemalci zmogli toliko modrosti, da se bodo dogovorili, da do stavke ne bo prišlo. Škoda bi bila, da bi ob tako visoki gospodarski rasti vstavili palico v to kolesje, ker brez posledic ne bo šlo."
MG
Ptuj • Zakaj se iz opekarne vali črn dim?
Zaradi kurjenja s črnim premogom ...
Prejšnji teden so nas krajani iz Kicarja in Rogoznice opozorili, da se zadnje čase iz dimnika Opekarne Opte v Ptuju, predvsem ob jutrih, dviguje gost črn dim, kar je v njih vzbudilo sum, da morda spet kurijo odpadno kurilno olje. Svojo bojazen so podkrepili s fotografijami, na katerih je dejansko videti, da se iz dimnika vali gost črn dim.
Da bi izvedeli, kje je resnica, smo se odpravili v Opekarno Opte, kjer nam je direktor Peter Čeh povedal, da je naš obisk pričakoval; ko smo povedali, kaj je vzrok našega obiska, in mu predočili fotografije, ki jih je prejšnji teden posnel eden od krajanov, je pojasnil: "S posnetka, ki ste mi ga pokazali, je lepo razvidno, da se dim, ki je dejansko črn, vali iz našega manjšega dimnika, oziroma iz kotlovnice za centralno ogrevanje upravnih prostorov ter prostorov, ki jih imamo v najemu. Treba je vedeti, da v tej kotlovnici kurimo na trdo gorivo oziroma na črn premog. Nikakor pa ta dim ni prihajal iz velikega dimnika, ki je namenjen proizvodnji, oziroma
pečenju opeke."
Izvedeli smo, da vas je prav zaradi tega že obiskala inšpektorica za okolje in prostor.
"Res je, v zvezi s tem primerom smo imeli prejšnji teden obisk inšpektorice za okolje in prostor, gospe Terbučeve, ki je po pogovoru in pregledu dokumentacije in prostorov ugotovila, da je črn dim, ki se ob jutranjem zagonu kotlovnice nekaj časa vali iz dimnika, posledica kurjenja premoga in da nikakor ne prihaja iz visokega dimnika, ki je namenjen proizvodnji opeke."
Kako je možno, da povzroča tako gost črn dim kurjenje premoga; ali je to okoljsko sprejemljivo?
"Zagotovo je sprejemljivo.
V Opekarni Ptuj so lani izdelali 1.200.000 kosov opeke raznih vrst in velikosti.
Foto: Krajan Kicarja
Fotografija dela opekarne, ki nam jo je prejšnji teden posredoval občan iz Kicarja, na kateri se vidi, da se iz dimnika vali gost črn dim.
Tukaj imam dopis podjetja, ki nam ta premog dobavlja, v katerem je lepo zapisano, da gre v našem primeru za prodajo češkega črnega premoga, ki zadovoljuje vsem evropskim okoljskim standardom. Potem bo že moralo držati."
Torej lahko z gotovostjo zatrdite, da v Opekarni Ptuj ne kurite odpadnega olja, kar sumijo okoliški krajani?
"To lahko zagotovim. Leta 2005 je poteklo dovoljenje za kurjenje odpadnega olja, zato od tedaj koristimo pri proizvodnji opeke kot ener-gent plin in srednje kurilno olje. To moramo inšpektoratu za okolje in prostor redno dokazovati s posredovanjem faktur o nakupu, oziroma plačilu obeh energentov. Občanom lahko mirno zatrdim, da v Opekarni Opte resnično ne kurimo ničesar, kar bi bilo
sporno ali okolju nevarno. To je navsezadnje razvidno tudi iz dimnika, ki je namenjen za proizvodnjo, oziroma žganje opeke!"
Ko smo se po pogovoru v pisarni z direktorjem Petrom Čehom odpravili na zunanji ogled opekarniških objektov, smo zlahka opazili, da se iz manjšega kovinskega dimnika spet vali črn dim. Sicer ne tako močno kot na posnetku krajana, pa vendarle.
Peter Čeh: "Poglejte, sedaj se lepo vidi: veliki dimnik, zgrajen iz opek, je opekarni-ški proizvodni dimnik, in kot lahko vidite, se iz njega trenutno nič ne kadi. Tisti kovinski dimnik levo od njega pa je dimnik naše kurilnice za centralno ogrevanje in črn dim je posledica kurjenja s premogom. Lahko se sami prepričate, tako kot se je prepričala inšpektorica. To je vse."
Foto: M. Ozmec
Fotografija, ki smo jo posneli v torek, 4. marca okoli 10. ure. Na levi strani je dimnik kurilnice, iz katerega se je tudi tedaj valil črn dim, desno pa je precej višji dimnik, ki ga uporabljajo za kurjenje peči v proizvodnji.
Da je res tako, je v krajšem telefonskem pogovoru zatrdila tudi okoljska inšpektorica pri inšpektoratu za okolje in prostor v Ptuju Marjana Mikola Terbuc, ki je sicer potrdila, da je prejšnji teden v opekarni opravila nenapovedan nadzor in pri tem ni
naletela na nikakršne nepravilnosti; vendar pa je takoj ob tem pojasnila, da mora za uradni pisni odgovor v zvezi s tem dobiti uradno dovoljenje iz Ljubljane, seveda na naše poprejšnje uradno in pisno vprašanje.
M. Ozmec
V Opekarni Ptuj, kjer je trenutno zaposlenih 40 delavcev, so v lanskem letu izdelali 1,2 milijona kosov najrazličnejše opeke. Neuradno smo izvedeli, da naj bi novi lastniki gradbenega podjetja iz Maribora, ki so opekarno kupili od Gorenja, resno razmišljali o skorajšnji ukinitvi proizvodnje opeke v Ptuju, pri čemer naj bi se zavzemali za ohranitev delovnih mest; dejanska usoda zaposlenih v opekarni je tako vsaj za sedaj še negotova, slišati pa je, da naj bi čez nekaj let zemljišče, na katerem je sedaj opekarna, novi lastniki namenili za poslovno-sta-novanjsko izgradnjo.
Ormož • Dva lepa uspeha ormoške kleti
Angleži odkrivajo ormoška vina
Iz Kleti Jeruzalem Ormož so nam sporočili, da so prejeli še eno potrdilo izjemne kakovosti svojih vin, tokrat od tujih strokovnjakov. Vina Kleti Jeruzalem Ormož, predvsem Terase, so navdušila strokovnjake ugledne angleške revije Harpers, ki je posvečena vinom in alkoholnim pijačam.
Angleška revija Harpers obravnava aktualna dogajanja v industriji vina in alkoholnih pijač, novice in ocene strokovnjakov. Je ena najstarejših revij, ki je brana po vsem svetu, objavljene kritike pa so pomembna referenca pri prodaji ne samo na angleškem, temveč tudi na svetovnem trgu. Pod drobnogled so vzeli tudi slovenska vina, med njimi so posebej izpostavili Terase 2006 Kleti Jeruzalem Ormož, ki je prejelo pozitivne ocene kritikov in navdušilo z edinstveno harmonično mešanico sovinjona, šipona, šardoneja in laškega rizlinga, je povedala Andreja Komel, članica uprave podjetja.
Harpers je tokrat preučeval vina iz držav vzhodne Evrope in ocenjeval njihov potencial preboja in uspeha na angleškem trgu. Ocenjevanje je potekalo v moderni restavraciji LeCercle v Londonu, kjer so se zbrali znani poznavalci, preizkuševalci in kritiki
vin. Preizkušali so romunska, moldavska, makedonska, bolgarska, gruzijska in slovenska vina.
Med slednjimi je kritike najbolj navdušilo vino Terase, letnik 2006, Jeruzalem Ormož, ki so ga označili za "all-round performer", kar je ena izmed izrednih referenc in občutna pomoč pri prodiranju na tuje trge. Za Jeruzalem Ormož je ta laskavi naziv velikega pomena, saj je izvoz ena izmed prioritet podjetja, po čemer se tudi deloma razlikujejo od drugih slovenskih vinarjev. Izvozijo kar 20 % proizvodov, ta delež pa načrtujejo v prihodnosti še povečati. Da so njihova vina na tujih trgih uspešna, pa dokazuje zabeležena 28-odstotna letna rast prihodkov od prodaje na tujih trgih v lanskem letu, je povedala Komelova.
Slovenska vina so tudi na splošno naredila najboljši vtis na ocenjevalce, saj so po skupni oceni zasedla prvo
mesto, sledila pa so jim gru-zijska in moldavska vina. Poleg vin Jeruzalema Ormož so strokovnjaki med slovenskimi vini ocenjevali še vina vinskih kleti Simčič, Jakončič in Goriška brda. Kritiki so se v končni oceni strinjali, da so ocenjevane države izdelale izjemno kakovostna vina.
V Wine Report 2008
Svetovno priznani vinski strokovnjak Tom Stevenson je v najnovejšo izdajo vinskega vodnika Wine Report 2008 vključil vina Kleti Jeruzalem Ormož. Uvrstil jih je na kar tri lestvice najboljših deset vinarjev oziroma vin vzhodne in jugovzhodne Evrope. Tom Stevenson je odličen poznavalec vin, ki se že trideset let ukvarja s pisanjem o vinski tematiki in je izdal več kot dvajset knjig. Avtor že vrsto let izdaja tudi priročnik Wine Report, vodič po vseh večjih vinorodnih pokrajinah na svetu. V Wine Report
2008 se je v vzhodni in ju-	razvijajočih se proizvajalcev	je zasedlo četrto mesto med
govzhodni Evropi Jeruzalem	vin in lestvici proizvajalcev z	tako imenovanimi najboljši-
Ormož uvrstil med najboljših	največjo dodano vrednostjo,	mi kupčijami.
deset na lestvici najhitreje	vino sivi pinot letnik 2006 pa Viki Klemenčič Ivanuša
Vodstvo Kleti Jeruzalem Ormož - z leve članica uprave Andreja Komel, direktor podjetja Ivan Serec in enologinja Cvetka Sakelšek
Foto: vki
Ptuj • Tiskovna konferenca Območne službe Zavoda za zaposlovanje.
Za čim krajši čas od začetka prijave do zaposlitve
Starejšim brezposelnim in dolgotrajno brezposelnim ter iskalcem prve zaposlitve, starim manj kot 25 let, bodo v aktivnostih OS Zavoda RS za zaposlovanje v letu 2008 posvetili največjo pozornost. Tudi zaposlitveni sejem, ki bo aprila, bo posvečen nezaposlenim osebam, starim nad 50 let, oziroma promociji zaposlovanja starejših.
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Zirovnik, pomočnik direktorice Območne službe Ptuj, mag. Vlasta Stojak, direktorica Območne službe Ptuj, in Miran Murko, vodja Urada za delo, so na tiskovni konferenci, ki je bila 4. marca, predstavili razmere na trgu dela na območju upravnih enot Ptuja in Ormoža.
Kot je na tiskovni konferenci poudarila direktorica OS Zavoda RS za zaposlovanje Ptuj mag. Vlasta Stojak, so ljudje, stari nad 50 let, neupravičeno nezanimivi za delodajalce, saj imajo dobre delovne navade, fantastične izkušnje in so v dobri kon-diciji. Ena ključnih nalog OS Ptuj v letu 2008 pa je preprečiti zdrs v dolgotrajno brezposelnost, ki vodi v socialno izključenost in revščino, je še posebej poudaril Tomaž Žirovnik, pomočnik direktorice OS Ptuj. Konec januarja letos je bilo v evidenci OS Ptuj kar 1499 dolgotrajno brezposelnih, ki so v zavodo-vi evidenci več kot eno leto.
Miran Murko, vodja Urada za delo, je povedal, da bodo brezposelne osebe, mlajše od 25 let, ki se v manj kot štirih mesecih od prijave v evidenco brezposelnih ne bodo zaposlile ali vključile v ukrep aktivne politike zaposlovanje, obravnavali v strokovnih interdisciplinarnih timih, ostale, prav tako brezposelne osebe, pa po devetih mesecih od prijave. S tem želijo širiti zaposlitvene cilje in iskati nove možne rešitve za izhod iz brezposelnosti. Okrepili pa bodo tudi stike z delodajalci. Začetek letošnjega leta je bil v znamenju večjega povpraševanja po gostinskih delavcih, gradbenih delavcih, kovinarjih.
V okviru izvajanja aktivne politike zaposlovanja si bodo še posebej prizadevali, da bi bili brezposelni čim bolj aktivni v iskanju nove zaposlitve od začetka prijave do
vhoda v zaposlitev. Še aktivnejša vključenost brezposelnih oseb je predvidena tudi na osnovi izhodišč Lizbonske strategije zaposlovanja v EU. Prednostno bodo brezposelne usposabljali in izobraževali za deficitarne poklice, kot so kovinarstvo, živilstvo, socialna in zdravstvena oskrba, gostinstvo, elektroenergetika, monterji.
Še vedno več nezaposlenih žensk
Med nezaposlenimi na območju OS Zavoda za zaposlovanje Ptuj še vedno prevladujejo ženske. Odstotek nezaposlenih žensk se je v lanskem letu v primerjavi z enakim obdobjem leta 2006 celo povečal za 0,4 odstotka. Konec leta 2007 je bilo tako med brezposelnimi 57,9 odstotka žensk, iskalcev prve zaposlitve 23,2 odstotka, starih nad 26 let 22,5 odstotka, starih nad 50 let in več pa 25 odstotkov. Na skoraj štiri odstotke se je v letu 2007 povečalo število brezposelnih, starih nad 50 let. Od skupnega števila brezposelnih jih ima 38,7 odstotka prvo oziroma drugo stopnjo izobrazbe, med njimi je skoraj 44 odstotkov dolgotrajno brezposelnih.
Število zaposlenih se je na Ptujskem in Ormoškem lani povečalo za 417 oseb. Po podatkih iz novembra 2007 je bilo delovno aktivnih 28.816 prebivalcev tega območja. V letošnjem letu naj bi število delovno aktivnih na območju OS Ptuj že preseglo števi-
lo 29 tisoč. Število prebivalcev počasi narašča, na drugi strani pa se zmanjšuje število brezposelnih. Na Ptujskem je bila ob koncu lanskega leta 8,9-odstotna stopnja brezposelnosti, na Ormoškem pa se je zaradi zaprtja Tovarne sladkorja ob koncu lanskega leta stopnja brezposelnosti ponovno povečala, znašala je 10,1 odstotka. V tem času je stopnja brezposelnosti v slovenskem merilu znašala 7,3 odstotka. Konec lanskega leta je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 3500 brezposelnih oseb, od tega 2712 na območju UE Ptuj in 788 na območju UE Ormož. V primerjavi z decembrom 2006 se je brezposelnost na območju OS Ptuj zmanjšala za 6,2 odstotka.
Četrtina prvi iskalci zaposlitve
Lani se je v evidenco brezposelnosti na novo prijavilo 4587 iskalcev zaposlitve, od tega jih je bilo kar 46,5 odstotka zaposlenih za določen čas. 1071 je bilo iskalcev prve zaposlitve, 611 oseb se je prijavilo zaradi stečaja, prisilne poravnave podjetja ali kot presežni delavci, 157 oseb pa je delalo v javnih delih.
Skupni odliv iz brezposelnosti je v letu 2007 zajel 4829 oseb, od tega se jih je 2915 zaposlilo, 45 oseb pa tudi samozaposlilo. Zaposlilo se je tudi 147 invalidov. 1788 oseb pa je bilo iz evidence brezposelnih odjavljenih iz razlogov, ki ne pomenijo za-
poslitve, od tega se jih je 136 vključilo v izobraževanje, 126 pa jih prešlo v druge evidence. Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje kažejo, da se je na območju OS Ptuj lani zaposlilo 7051 oseb, kar je 11 odstotkov manj kot v letu 2006, ko jih je bilo 7986.
V lanskem letu so delodajalci s Ptujskega in Ormoškega prijavili 10.794 potreb po delavcih in pripravnikih, kar je pet odstotkov manj kot v letu 2006. V tem času je bilo zaradi strukturnega nesklada-nja med potrebami in ponudbo izdanih tudi 815 delovnih dovoljenj, kar je za slabih 131 odstotkov več kot v letu 2006. Skoraj 35 odstotkov potreb je prijavilo gradbeništvo, na drugem mestu so z 18,6 odstotka predelovalne dejavnosti, z 12,8 odstotka je zajeto poslovanje z nepremičninami, z 12,5 odstotka pa trgovina. V okviru izvajanja aktivne politike zaposlovanja je bil poudarek na zmanjšanju strukturnega neskladja in povečanju zaposljivosti brezposelnih oseb. Skupaj 1417 novih brezposelnih oseb se je vključilo v programe pomoči pri iskanju zaposlitve, v program Drugače o poklicih, v zdravstveno-zaposlitveno svetovanje, programe institucionalnega usposabljanja in nacionalne poklicne kvalifikacije, v delovni preizkus in usposabljanje na delovnem mestu, formalno izobraževanje, spodbujanje novega zaposlovanja in v lokalno zaposlitvene programe, kot so javna dela.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Blizu sedemsto vpisov v žalno knjigo
Foto: Črtomir Goznik
Ob smrti bivšega predsednika vlade in predsednika države dr. Janeza Drnovška so žalno knjigo odprli tudi v Mestni hiši na Ptuju. Ptujčani in okoličani so se velikemu človeku in velikemu državniku poklonili s 692 vpisi z izbranimi mislimi, ki izpričujejo en sam velik poklon človeku, kakršnega slovenski narod ne bo imel več: "Malo je tako velikih ljudi, ki razumejo, da je smisel življenja v Biti in ne imeti... Z velikimi ljudmi je tako kot z velikimi drevesi. Njihovo pravo velikost je pogosto moč spoznati šele, ko padejo. Po praznini, ki jo zapustijo za seboj... Znanje, strpnost in spoštovanje so ga naredili nesmrtnega ... Hvala za pogum, hvala za modrost in hvala za človečnost. Mir in dobro tudi vam, spoštovani predsednik ... Miren počitek v brezmejnem vesolju..."
MG
Zg. Hajdina • Prvo semaforizirano križišče
Foto: Črtomir Goznik
Na Zgornji Hajdini je prejšnji konec tedna pričelo delovati prvo semaforizirano križišče v občini Haj-
dina. Uredili so ga na urgentno zahtevo občine Hajdina zaradi vse večje prometne obremenitve s kamioni in da bi lahko zaščitili najbolj ogrožene udeležence v prometu, otroke, pešce in kolesarje. Glavno prometno smer predstavlja zdaj že bivša regionalna cesta Hajdina-Majšperk, ki je po vladni uredbi s prvim januarjem leta 2008posta-la kategorizirana lokalna cesta, in stranska lokalna cesta na relaciji Draženci-Hajdina-center. Kot je povedal strokovni sodelavec uprave občine Hajdina Franc Jelen, je bila pred postavitvijo semaforjev izvedena osnovna analiza obstoječih prometnih obremenitev. Na osnovi povprečnega letnega dnevnega prometa vozil, ki je na tem območju 5200 vozil dnevno, je bilo programirano tudi krmiljenje svetlobnih signalov. Gradbeno-montaž-na dela s postavitvijo semaforjev je izvedlo podjetje Elsa iz Gornje Radgone, nadzor s strani Direkcije RS za ceste pa je opravljala Družba za državne ceste. Semaforje postavljen za leto dni. Zanj se plačuje najemnina, okrog 20 tisoč evrov. o letu dni ga bo potrebno odkupiti.
MG
Pragersko • 10 let Ljudskih pevcev DPD Svoboda
Foto: MN
V sobotnem popoldnevu so v kulturni dvorani na Pragerskem obeležili desetletnico delovanja ljudski pevci DPD Svoboda. Ljudske pevce je najprej kar nekaj let vodila Marija Cene, sedaj pa jih vodi Mirko Kos. Poleg njiju prepevajo še Štefanija Kesak, Marija Trbovc, Franc Butolen, Avgust Ernestl, Slavko Godec in Franc Vertnik. Prepevajo ljudske in ponarodele pesmi. Nastopajo na prireditvah v domačem kraju, v občini in tudi preko meja. Sicer pa se udeležujejo tudi območnih in republiških revij ljudskih pevcev in godcev, kjer si izmenjajo izkušnje in se veliko naučijo od drugih nastopajočih. Na praznovanju desetletnice je nastopilo kar 14 skupin iz bližnje in daljne okolice in skupina iz Globasnice na avstrijskem Koroškem, ki jim je vrnila nastop.
Marjan Nahberger
Ptuj • Seja regijskega odbora SLS z Bojanom Šrotom
Vztrajajo pri regionalizaciji
V sejni sobi Altiusa v PSC Mlekarna Ptuj so se 3. marca zvečer sestali člani regijskega odbora in kluba županov SLS Ptuj - Ormož. Seje se je udeležil tudi predsednik SLS Bojan Šrot, med gosti pa sta bila tudi župan MO Maribor Franc Kangler, sicer član IO stranke, in glavni tajnik stranke Rok Ravnikar.
Foto: Črtomir Goznik
Prvič se je seje regijskega odbora SLS Ptuj - Ormož, ki ga sestavlja 18 občin, in kluba županov SLS (sestavlja ga sedem županov), oba vodi dr. Darinka Fakin, udeležil tudi predsednik SLS Bojan Šrot z glavnim tajnikom stranke Rokom Ravnikarjem in članom IO Francem Kanglerjem.
Ob tej priložnosti so izvolili dr. Darinko Fakin v Svet stranke, kandidat za Glavni odbor SLS pa je iz regijskega odbora SLS Ptuj - Ormož Miroslav Hanželič iz Ormoža. Govorili so tudi o strankinih pripravah na volitve v državni zbor RS; ponovno računajo na zaupanje volivcev, na volilni rezultat z najmanj 10-odstotno podporo. Podprli so tudi peticijo za pokrajine in pobudo MO SLS Ptuj. Iz peticije za hitrejši in pravičnejši razvoj za pokrajine je razvidno, da se Slovenija izrazito neenakomerno razvija. Daleč najhitreje se ob visoki startni osnovi razvija Ljubljana, preostala Slovenija pa znatno zaostaja, razlike se vse bolj povečujejo. V obdobju 1995/2005 se je BDP na prebivalca v Ljubljani povečal za več kot deset tisoč evrov, v vseh ostalih slovenskih regijah pa samo za tri do pet tisoč evrov. Regiona-lizacija je tisti preostali ukrep, ki bi lahko naredil temu konec. Če bi pokrajine uvedli že pred desetimi leti, bi bila podoba Slovenije danes bistveno drugačna. V celoti gledano bi bila enakomerneje razvita. Tudi vse ključne povezave z avtocestnim križem bi lahko bile že dograjene, t. i. razvojne osi prav tako, odprte bi lahko bile nove atraktivne gospodarske cone in še marsikaj drugega. Glede na to, da so slovenske parlamentarne stranke v začetku novega man-
data trezno pristopile k reševanju neenakomernega razvoja države, prišlo je do spremembe ustave, je bilo pričakovati, da bo tudi v resnici prišlo do prenosa 1300 milijonov evrov sredstev iz državnega proračuna na pokrajine, hkrati pa tudi do prenosa številnih državnih pristojnosti oziroma njihovega približevanja ljudem. Za uvedbo pokrajin se je izreklo tudi 87 odstotkov občinskih svetov, projekt regionalizacije so podprli skoraj vsi župani slovenskih občin, zato je toliko manj razumljivo in nesprejemljivo, da so poslanci opozicijskih
strank že v prvem branju onemogočili nadaljevanje zakonodajnega postopka. Zato so vsi tisti, ki ne želijo, da se Slovenija še naprej centralizira, da zamuja pri odpravljanju razvojnih zaostankov, pozvali vladno koalicijo, da predlog zakona o ustanovitvi pokrajin deloma dopolni in ga ponovno vloži v parlamentarno proceduro, opozicijske stranke pa pozvali, da še enkrat premislijo svoje ravnanje. Tudi MO SLS Ptuj je predlagal ministru za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivanu Žagarju, da vztraja pri sprejemu pokrajinskih
zakonov, za katere ni potrebna dvotretjinska večina poslancev državnega zbora še v tem mandatu državnega zbora. "Pri morebitnem iskanju novega števila pokrajin, ki bi zagotovilo potrebno večino poslancev, bi sledeč zastavljenim ciljem regionalizacije Slovenije kazalo upoštevati pozitivne izkušnje mestnih občin, ki so v trinajstih letih delovanja lokalne samouprave potrdile in utrdile vlogo regionalnih in razvojnih žarišč ter središč nacionalnega pomena," so še predlagali v MO SLS Ptuj.
MG
Ptuj • Tiskovna konferenca pred splošno opozorilno stavko
Stiska delavcev vse večja
V prostorih Območne organizacije ZSSS Ptuj je bila 3. marca tiskovna konferenca, na kateri so Dušan Semolič, predsednik ZSSS, izvršna sekretarja Andrej Zorko in Ladi Rožič ter Boris Frajnkovič, sekretar OO ZSSS, predstavili priprave in razloge za splošno opozorilno stavko, s katero želijo doseči uskladitev osnovnih plač z inflacijo v letu 2007 in dvig minimalne plače za 50 evrov.
Za sodelovanje v splošni opozorilni stavki so se odločili tudi na posvetu sindikalnih zaupnikov s Ptujskega, ki je bil prav tako 3. marca. Kot je povedal sekretar OO ZSSS Ptuj Boris Frajn-kovič, imajo na tem območju okrog deset tisoč članov, delodajalce so seznanili z zahtevami, pogajanj niso prekinili, ker nji-
hov cilj ni stavka, temveč ureditev razmer, ki so za delavce vedno slabše, tudi zaradi inflacije, čeprav imamo na drugi strani opravka z visoko gospodarsko rastjo in velikimi dobički ter visoko produktivnostjo. Delavce, ki prejemajo le 380 do 400 neto plače, je vse več. V ZSSS zavračajo trditve, da bo stavka delav-
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci so Boris Frajnkovič, sekretar OO ZSSS Ptuj, Dušan Semolič, predsednik ZSSS, ter izvršna sekretarja Andrej Zorko in Ladi Rožič predstavili priprave na splošno opozorilno stavko, ki bo potekala 12. marca od 6. do 22. ure.
cev še povečala inflacijo, da bo prišlo do zapiranja podjetij. To ni res, še posebej poudarja Se-molič, ko pravi, da so številna podjetja in tovarne propadle zaradi slabega dela menedžer-jev, ne pa zaradi slabega dela delavcev. V Sloveniji imamo veliko uspešnih menedžerjev, ki se zavedajo, da so uspešni zaradi dobrega dela delavcev, temu primerne so tudi njihove plače, žal pa je takšnih sposobnih menedžerjev v Sloveniji še premalo. Zaradi inflacije ne pada samo standard delavcev, temveč tudi šolstva, zdravstva. Lado Rožič je povedal, da ima mnogo delavcev v Sloveniji slabe plače, kljub temu da delajo osem ur. Kar 122 tisoč je takih, ki zaslužijo mesečno le od 380 do 462 evrov neto, s tem ne morejo preživeti.
S stavko želijo uveljaviti izredno uskladitev osnovnih plač zaradi nepričakovano visoke inflacije v letu 2007: od 1. januarja letos naj se osnovne plače v prvih petih tarifnih razredih povečajo za deset odstotkov, od šestega do devetega tarifne-
ga razreda pa za 5,6 odstotka. Za dejavnosti, za katere je to ugodneje, pa naj se osnovne plače od prvega do devetega tarifnega razreda povečajo za 6,4 odstotka, pri čemer naj se upošteva letna inflacija od januarja 2007 do januarja 2008. Zahteva se tudi dvig minimalne plače za 50 evrov in sprejem kolektivne pogodbe o usklajevanju plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust za leti 2008 in 2009, ki naj zagotovi tudi nadaljnje usklajevanje osnovnih plač v višini letne inflacije in najmanj 20 odstotkov produktivnosti na ravni dejavnosti v preteklem letu. Kot je povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič, gre za višje zahteve od tistih izpred meseca dni, ko zaradi različne razlage sklenjenega dogovora ni prišlo do podpisa za vse strani sprejemljive kolektivne pogodbe.
Po oceni naj bi se splošne opozorilne stavke v organizaciji ZSSS udeležilo okrog 200 tisoč delavcev, potekala bo med 6. in 22. uro.
MG
Od tod in tam
Cirkovce • Zlata poroka pri Jevševarjevih
V nedeljo, 10. februarja, so proslavili 50 let trdne zakonske zveze Marije in Alojza Jevševarja iz Pon-
grc 32 b pri Cirkovcah. Pred številnimi svati in sorodniki je civilni obred zlate poroke opravil župan občine Kidričevo Jožef Murko, cerkveni obred pa sta zlato-poročenca opravila pred farnim župnikom Jankom Straškom. Zlata nevesta Marija, z dekliškim priimkom Horvat, je bila rojena leta 1934, zlati ženin Alojz pa dve leti poprej, leta 1932. Oba sta živela v Zgornjih Jablanah, spoznala sta se na plesu v domači vasi, ljubezen, ki je vzklila med mlado jablansko deklino in pjebom, pa sta potrdila na poroki 1. februarja 1958 v župnijski cerkvi v Cirkovcah. Mož Alojz je bil po poklicu zidar, zaposlen pri Slovenskih železnicah, žena Marija pa je vse življenje pridno gospodinjila in opravljala vsa dela na manjšem vrtu in njivi ob družinski hiši, ki sta si jo zgradila v Pongrcah. V zakonu sta se jima kmalu rodila sinova Dušan in Danilo, nekoliko pozneje pa še hčerka Marta, ki je ostala s staršema na domačiji. Zlatoporo-čenca Jevševar na jesen življenja občasno razveseljuje 5 vnukov - Tomaž, Nuša, Tomi, Tina in Tjaša. Ob visokem življenjskem jubileju jima iskreno čestitamo tudi iz uredništva Štajerskega tednika!
-OM
Ptuj • Zlata poroka pri Merčevih
Foto: Langerholc
V poročni dvorani na Ptuju 2. februarja niso sklepali porok mladih parov, opravili pa so obred zlate poroke. Po petdesetih letih skupnega življenja sta si prstane ponovno izmenjala Ivan in Hedvika Merc iz Ptuja, Arbeiterjeva ulica 4. Prvič sta se poročila 29. januarja leta 1958 v Zagrebu. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, v jeseni življenja ju razveseljujejo trije vnuki. Zlatoporočencema najlepše želje iz našega uredništva.
MG
Ptuj • Zlatoporočenca Fideršek
Foto: Langerholc
Devetega februarja sta si v poročni dvorani ptujske Mestne hiše prstane po petdesetih letih skupnega življenja ponovno izmenjala Ana in Ivan Fideršek iz Žabjaka 4 a. Prvič sta se poročila 8. februarja leta 1958 v Rogoznici. Zlati ženin je bil po poklicu čevljar, delal je tudi v Tovarniglinice in aluminija v Kidričevem, 24 let pa tudi v Nemčiji. Zlata nevesta je skrbela za dom. Zlatoporočenca Fideršek sta še čila in zdrava, želita si, da bi bilo še dolgo tako. V veliko veselje jima je delo na vrtu in urejanje okolice hiše, ki je bila topel dom trem otrokom, danes pa se veselita še štirih vnukov in pravnukinje. Zlatoporočencema Fideršek ob jubileju iskreno čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
MG
Foto: Saša
Dornava • Ob svetovnem dnevu civilne zaščite
Za učinkovito obvarovanje življenj in premoženja
Osrednje regijske slovesnosti ob svetovnem dnevu civilne zaščite, katere gostiteljica je bila tokrat občina Dornava, so se v ponedeljek, 3. marca, poleg pripadnikov enot in štabov civilne zaščite udeležili tudi župani in predstavniki občin v Spodnjem Podravju, pripadniki gasilskih enot, policije, slovenske vojske, Rdečega križa in drugi gostje. Slavnostni nagovor je imel poveljnik Civilne zaščite Slovenije Miran Bogataj, zaslužnim pa so izročili 14 bronastih, dva srebrna in zlati znak Civilne zaščite.
Zbranim v čudovitem am-bientu slavnostne dvorane baročnega dvorca v Dornavi je v imenu gostiteljev zaželel dobrodošlico župan občine Dornava Rajko Janžekovič, nato pa je o pomenu delovanja prostovoljnih reševalni enot in služb civilne zaščite ter hitrega posredovanja v naravnih in drugih nesrečah govoril Miran Bogataj, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije.
Ob tem je poudaril, da je sistem zaščite, reševanja in pomoči oziroma varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji organiziran tako, da obsega prostovoljne reševalne službe, kjer je na prvem mestu največja in najmočnejša gasilska organizacija s svojo bogato, skoraj 140-letno zgodovino. Takoj za njimi pa so druge prostovoljne službe, kot so potapljači, kinologi, jamarji, Rdeči križ, skavti in Karitas. Civilna zaščita je organizirana tako, da vse te prostovoljne službe in
enote združuje ter povezuje, kar se posebej odraža v primeru večjih naravnih in drugih nesreč, ko je potrebno organizirati obsežne zmogljivosti in kjer je delovanje reševalnih služb potrebno podpirati z logističnimi, tehničnimi in drugimi pomembnimi zmogljivostmi. In v tem so po Bogatajevih trditvah glavne naloge civilne zaščite, zato ni naključje, da smo po osamosvojitvi Slovenije v zadnjem obdobju te službe posodobili in jim dodali še nekaj novosti.
Zaradi nenehnega povečevanja števila občin v Sloveniji, čemur niso sledili procesi na področju materializacije in opremljanja enot in služb CZ ter drugih reševalnih služb, je stanje po državi na tem področju še precej različno, zato je po njegovem mnenju ena od trenutnih nalog CZ iskanje rešitev, s katerimi bomo lahko zagotovili izenačenje materialne in druge opremljenosti, zlasti gasilskih enot ter
Foto: M. Ozmec
O pomenu enot in služb civilne zaščite je govoril Miran Bogataj, poveljnik CZ Republike Slovenije.
210 slovenskih občin, ki so v spodnjem delu razvitosti.
"V Civilni zaščiti smo sicer pripravljeni na vse vrste naravnih in drugih nesreč, vedno znova pa ugotavljamo, da je vsaka taka nesreča nova posebna izkušnja in predvsem nova šola za vse pripadnike
Foto: M. Ozmec
Letošnji dobitniki bronastih, srebrnih in zlatih znakov Civilne zaščite; drugi z leve stoji dobitnik zlatega znaka Franc Šoštarič iz Ormoža.
naših enot in služb. Zato nenehno izpopolnjujemo tudi znanje, usposobljenost ter izurjenost vseh naših enot in
Lenart • Občni zbor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo
Podelili priznanja, medalje in spominske znake
Konec februarja so se na rednem letnem občnem zboru sestali člani in članice Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Lenart.
O njihovem delu je poročal predsednik območnega združenja dr. Marjan Toš. Povedal je, da so lansko leto zaznamovala nekatera prizadevanja za popularizacijo veteranskega združenja v lokalnem okolju, in dodal, da so zelo dobro sodelovali s Slovensko vojsko, z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, s sosednjimi združenji, predvsem v Rušah, na Ptuju, v Ormožu in Gornji Radgoni. Delovni program so izpolnili, udeleževali so se športnih srečanj in tek-
movanj, ki so jih prirejala združenja in zveza, sodelovali na občinskih prireditvah, občasno so sodelovali s sorodnimi združenji in drugimi veteranskimi organizacijami, organizirali so pohod pri Sveti Trojici, bili na pohodu v Mengšu, v Gornji Radgoni in Rušah.
Na zboru so sprejeli program dela za letošnje leto, v katerega so zapisali, da se bodo tudi letos udeleževali raznih pohodov in srečanj ter športnih prireditev. Javnost bodo seznanjali z do-
godki osamosvojitvene vojne, članom bodo nudili pomoč pri urejanju statusa veterana in nadaljevali bodo zbiranje in hranjenje arhivskega materiala o pripravah na aktivnosti v vojni 1991. Tudi v letošnjem letu pa bodo sodelovali s sorodnimi organizacijami Sever, ZZB NOB, Zvezo častnikov in s poveljstvi in enotami Slovenske vojske.
Ob koncu slovesnosti so podelili priznanja Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Lenart. Zlato prizna-
Dobitniki priznanj, medalj in spominskih znakov
Foto: Cajnko
nje je prejel Julij Pečan, srebrni Marjan Rebernik in Božidar Kolar, bronasta pa Maksimiljan Lešnik, Dušan Komar in Danijel Zrnec, zahvalno listino pa podjetje Interles Lenart. Medalje Manevrske strukture narodne zaščite so prejeli: zlato Jože Jurša, srebrni Franc Šijanec in Stanislava Senica, bronaste Bra-nimir Kos, Inge Markoli, Franc Oletič, Roman Čuš, Jože Šuman, Ivan Vela in Venčeslav Čuček. Spominske znake Stražnice 1991 Vratji Vrh so prejeli Darko Berič, Viktor Čuček, Alojz Divjak, Vinko Ferk, Jožef Kolarič, Ivan Kraner, Bojan Krničnik, Mirko Lešnik, Ožbolt Lešnik, Miran Majer, Srečko Majerič, Stanko Medved, Jožef Nemeš, Slavko Perko, Franc Ploč, Mirko Rola, Franc Roškarič, Ivan Šnaj-der, Franc Šober, Jožef Vakej, Zdravko Vrabl, Peter Leopold in Jože Jurša. Spominski znak Stražnice 1991 Konjišče so prejeli Milan Dajčman, Radovan Gobec, Srečko Hojnik, Danijel Kovačič, Milan Kukovec, Vladimir Korošec, Franc Majer, Milan Poharič, Miroslav Prosenjak, Leopold Pučko, Miran Rodošek, Jožef Rozman, Anton Slatinšek, Stanislav Šilak, Roman Šmigoc, Viljem Štrucl (posmrtno), Alojz Zorko, Vladimir Pravdič in Stanko Sakovič.
Zmago Šalamun
služb, tako v organizacijskem kot v materialnem in funkcionalnem smislu. Upam in želim, da se ne bomo srečali s takimi nesrečami, v katerih ne bi zmogli obvarovati življenja ljudi in njihovega premoženja ter jim čim hitreje zagotoviti osnovnih pogojev za normalizacijo stanja. To je temeljni cilj vsake reševalne službe, ki deluje v tem sitemu, to je glavna naloga civilne zaščite!" je poudaril Miran Bogataj ter se ob tem vsem pripadnikom zahvalil za njihovo humano in prostovoljno delo ter jim ob prazniku tudi čestital.
Vodja ptujske izpostave Uprave republike Slovenije za zaščito in reševanje Jože Korban je 14 zaslužnim posameznikom izročil bronaste znake Civilne zaščite. Prejeli so jih Martina Puklavec Petek iz občine Ormož, ki opravlja na področju zaščite in reševanja različne naloge že od leta 1993, Matjaž Antonič, Tomaž Bombek, Darko Kuzma, Janez Fri-del, Boštjan Krajnc, Milan Kunčič, in Miran Arnuš, vsi člani ekipe za prvo pomoč MO Ptuj, ki so že nekajkrat osvojili naslov regijskega in državnega prvaka med enotami RK v okviru CZ, Drago Hertiš iz občine Majšperk, ki na področju zaščite in reševanja v okviru PGD in GZ Majšperk deluje že skoraj 50 let, Srečko Kondrič iz občine Dornava, ki deluje kot večletni poveljnik občinskega štaba CZ ter aktivist v vodstvu PGD Dornava, Darko Najvirt, komandir Policijske postaje Ptuj in član regijskega štaba CZ za Podravje, ki se je posebej izkazal kot uspešen koordinator aktivnosti in ukrepov ob pojavu nevarnosti izbruha aviarne influence ter prašičje kuge, Prostovoljno gasilsko društvo Zavrč, ki je lani bilo posebej uspešno pri izvedbi skupne vaje Slovenske vojske z obmejnimi gasilskimi
enotami sosednje Hrvaške, ter PGD Leskovec, ki letos slavi 80 let humanega delovanja na področju gasilstva.
Poveljnik regijskega štaba civilne zaščite za Podravje Drago Klobučar je srebrni znak Civilne zaščite Slovenije izročil Branku Šircu iz občine Destrnik-Trnovska vas ter Miranu Vuku, županu občine Zavrč. Najvišje priznanje, zlati znak Civilne zaščite, pa je Miran Bogataj, poveljnik civilne zaščite Slovenije, izročil Francu Šoštariču iz PGD Hardek v občini Ormož, ki deluje na področju gasilstva, zaščite in reševanja že več kot 40 let.
V imenu pripadnikov civilne zaščite iz sosednje Republike Hrvaške ter v imenu poveljstva enot za zaščito in reševanje Krapinsko-Zagor-ske županije je pripadnikom Civilne zaščite Slovenije ob skupnem prazniku čestital Damir Čičko, vodja področnega urada za zaščito in reševanje Krapinsko-Zagorske županije v sosednji Hrvaški. Posebej je izpostavil in se zahvalil za sodelovanje mejnim izpostavam uprave za zaščito in reševanje v Ptuju, Celju in Brežicah ter gasilskim enotam s tega območja.
Slovesnost ob 1. marcu - svetovnem dnevu civilne zaščite - so s prisrčnim in bogatim kulturnim programom popestrili učenci OŠ Dornava, ki so nekaj gostov presenetili s šopki spomladanskega cvetja, ki so jih sami natrgali, nato pa so živahno prepevali, plesali, recitirali in igrali. Vse skupaj pa so po dornavsko zaokrožile ljudske pevke Turi-stično-etnografskega društva Lukari, ki so ob koncu najvišjim gostom izročile ročno spletene vence izvirnega do-rnavskega luka. Celotno slovesnost je smiselno povezovala domačinka Anica Vrabl.
M. Ozmec
Videm • Nova premiera gledališčnikov KD F. Prešerna
Babja kmetija napolnila dvorano
Konec tedna, v soboto in nedeljo, 1. in 2. marca, je bila videmska občinska dvorana znova pretesna - tokrat so jo do zadnjega kotička napolnili gledalci, ki so si prišli ogledat letošnjo premiero gledališke sekcije Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm Babja kmetija.
Tudi videmski gledališčni-ki so se, podobno kot tako rekoč vse gledališke skupine v bližnji in nekoliko daljnejši okolici, odločili na oder postaviti komedijo, saj te pri obiskovalcih najbolj vžgejo. Naša vsakdanjik je pač resna zadeva, zato gledalcem kar ustreza, da vsaj na gledaliških odrih vidijo nekaj hudomušnega, veselega. Poleg tega pa v komedijah ponavadi spoznamo tudi, kaj se dogaja pri "sosedovih" - na račun drugega pa se ponavadi najslajše nasmejemo.
Babja kmetija prinaša enostavno zgodbo: po smrti gospodarja se gospodarica neke kmetije in njenih šest hčera odločijo, da so moški pri hiši ena sama nadloga in da bodo one poslej živele same, brez dedcev na kmetiji. Kar jim nekaj časa uspeva, dokler ne pridejo dekleta v "nerodna" leta in postaja moška skušnjava prehuda. Še zlasti, ko jim moškega podtakne obreklji-
Režiserka Marija Černila
va soseda ... In nauk: premislite o vseh posledicah svojih odločitev, kajti naravi se ne da upreti ... Videmčani so besedilo komedije nekoliko prilagodili, ga krajevno obarvali ("skušnjavec" recimo prihaja iz sosednje, markovske fare, kar glede na tople uradne odnose med občinama gotovo ni naključje; tudi "hrvaška" tabla, omenjena tako mimo-
grede, je del lokalne obarvanosti, pa govorica ...) in s tem dosegli, da je komedija gledalcem še bližja.
Režiserka Marija Černila je okrog sebe poleg stalnih članov gledališke sekcije na videmski oder postavila tudi nekatere nove obraze in imela pri tem srečno roko. V Babji kmetiji tako nastopajo: Biserka Selak, Manja Vinko,
Igralski ansambel Babje kmetije
Bojana Orešek, Nuša Sitar, Silvana Petrovič, Polona Huzjan, Alexandra Ferlič, Doroteja Ši-rovnik, Suzana Lovrenko in Andrej Forstnerič, tehnično
in drugo podporo pa predstavi nudijo še Ančka Selak, Bojan Trafela, Tadej Premu-žič in Jožica Petek.
To soboto bodo Videmčani
Foto: DR
z Babjo kmetijo ob 19. uri nastopili na odru v sosednjem Pobrežju, v nedeljo ob 18. uri pa spet v Vidmu.
jš
Ormož • Drugi medobčinski otroški parlament
Zabava in prosti čas pri mladih
Otroški parlament je v zadnjih letih že prebolel otroške bolezni in se iz občinskega razvil v medobčinskega. Učenci, ki se ob tej priložnosti znajdejo v vlogi poslancev svojih šol, so v svojih nastopih že zelo samostojni. V ponedeljek so se tako ponovno zbrali po trije predstavniki učenk in učencev osnovnih šol iz občine Ormož, Središča ob Dravi in Sv. Tomaža.
Otroški parlament se je začel s kratkim kulturnim programom učencev OŠ Središče ob Dravi in sprejemom, ki sta ga tokrat priredila Branko Šume-njak, podžupan občine Ormož, in Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi.
Tema letošnjega otroškega parlamenta je bila Zabava in prosti čas mladih. Na to temo so učenci po svojih šolah pripravili krajše prispevke, ki so nazorno pokazali, kako mladi v njihovem okolju preživljajo in doživljajo prosti čas ter kaj pogrešajo. Prosti čas so večinoma definirali kot čas brez dolžnosti in obveznosti, s katerim lahko razpolagajo po svoji lastni presoji. Današnja mladina preživi več časa v zaprtih prostorih kot zunaj. Vsi so si bili edini, da zelo
veliko časa preživijo pred računalniki in televizijskimi sprejemniki. Pravo druženje z vrstniki je v veliki meri zamenjalo druženje v klepetalnicah in na messengerju. Po podatkih ene izmed šol, ki je med učenci naredila anketo na to temo, 57 % učencev ob televiziji preživi 2 do 3 ure dnevno, več kot tri ure pa 27 % vprašanih. Z računalnikom se eno do dve uri na dan ukvarja 53 % učencev, 3 do 4 ure 24 %, 4 ure pa 21 % anketiranih. Učenci OŠ Stanka Vraza so povedali, da imajo med tednom, zaradi avtobusnih zvez, bolj malo prostega časa, več ga je ob koncu tedna. Učenci nekaterih šol so povedali, da prosti čas včasih preživijo tudi tako, da pomagajo staršem pri različnih opravilih na kmetiji
Foto: vki
Otroškega parlamenta so se udeležili predstavniki sedmih osnovnih šol - Velika Nedelja, Miklavž pri Ormožu, Ivanjkovci, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž, Stanka Vraza in Ormož.
programi dostopni vsem mladim, ne glede na kraj njihovega bivanja, ne glede na materialne
zmožnosti njihovih staršev, želijo si več pozitivnih zgledov starejših pri preživljanju prostega časa, želijo si več kontrole in varnosti na zabavah in prireditvah, ki se jih udeležujejo. Želijo si tudi, da bi se v njihovem okolju dogajalo več aktivnosti, predvsem v počitnicah. Tisti, ki bivajo v bolj oddaljenih krajih, opozarjajo na težave s prevozi. Učenci si želijo daljše odmore, več športnih površin in prostorov za druženje v prostem času.
Mladostniki se zelo resno vključujejo v veliko aktualnih
tem, v reševanje "odrasle" tematike, želijo se o njej pogovarjati kot suvereni sogovorniki odraslim. Na to nas že vrsto let opozarjajo tudi teme, ki jih izbirajo za svoje otroške parlamente. Drugemu medobčinskemu parlamentu je predsedovala Polona Filipič iz OŠ Središče ob Dravi, ki bo naše osnovnošolce zastopala tudi na zasedanju v Ljubljani, 10. marca. Tam bo predlagala tudi teme za naslednji parlament, ki so nasilje, politika, hišni ljubljenčki in onesnaževanje okolja. Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Počastitev rojstva Valentina Vodnika
Vodnik - prvi slovenski pesnik in časnikar
Drugemu medobčinskemu parlamentu je predsedovala Polona Filipič iz OS Središče ob Dravi, ki bo naše osnovnošolce zastopala tudi na zasedanju v Ljubljani, 10. marca.
ali v hiši.
Mladi so izpostavili tudi razliko med ponudbo v mestu in na vasi. Medtem ko si mladi na vasi želijo športnih površin, bazenov, plesnih in glasbenih šol, nakupovalnih središč in zabavišč, tudi tisti iz Ormoža niso zadovoljni s tem, kar imajo in si želijo več. Veliko učencev je povedalo tudi, da v svojem kraju pogrešajo slaščičarno. Po drugi strani pa so tudi pozitivne lastnosti življenja na vasi, saj je prosti čas mogoče preživljati v naravi, na svežem zraku, življenje na vasi pa je tudi bolj varno, manj je prisotnosti prepovedanih drog.
Mladi parlamentarci so sprejeli več pobud. Želijo, da bi bili
Ob 250. obletnici rojstva prvega slovenskega pesnika in časnikarja Valentina Vodnika so v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju pripravili razstavo, ki predstavlja njegovo življenje in delo. Na ogled bo do konca marca.
Projekt je Knjižnica Ivana Potrča Ptuj pripravila v sodelovanju z dijaki ptujske Gimnazije. Vodnikovo delo in življenje ter razstavljeno gradivo je na svečani otvoritvi predstavila avtorica razstave Melita Zmazek. "Valentin Vodnik velja za enega naj-eminentnejših predstavnikov slovenskega narodnega preporoda in enega najpomembnejših tvorcev sodobnega slovenskega jezika. Bil je eden najboljših poznavalcev slovenskega jezika v svojem času in eden redkih Slovencev, ki je v času, ko si je slovenščina šele utrjevala svojo veljavo v širši javni rabi, tako v zasebnem kot javnem življenju, uporabljal slovenščino," je pojasnila Zmazkova in dodala, da Vodnika upravičeno štejemo za prvega slovenskega pesnika in časnikarja. "Čeprav je bil delež
Foto: DB
Avtorica razstave Melita Zmazek je projekt pripravila v sodelovanju s ptujskimi gimnazijci.
pesništva v Vodnikovem delu razmeroma majhen, je bilo le-to odmevno in je vse do 19. stoletja vplivalo na razvoj slovenskega pesništva. Vse do Prešerna in izida Kranjske čebelice je veljal za osrednjega glasnika še ne razvite slovenske poezije. V svojem življenju je zložil nekaj več kot 140 pesmi, verificiranih epigramov in ugank ter zapisal in predelal vrsto ljudskih pesmi," je še dejala avtorica razstave. Vsestranski Vodnik je bil tudi predan učitelj in pedagog, začetnik slovenskega učbeništva, spada pa tudi med prve in pomembnejše slovenske prevajalce. Zanimiva razstava, katere del so tudi nekatera pomembna dela, bo v ptujski knjižnici na ogled do konca marca.
Dženana Bečirovič
Foto: vki
Ptuj • Štrukelj predstavil svoja stališča glede aktualnih tem
"Pod takimi pogoji bo stavka!"
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) Branimir Štrukelj je minuli teden obiskal Ptuj ter članicam in članom ptujskega odbora SVIZ predstavil svoja stališča glede aktualnih tem. Ob tej priložnosti je pojasnil tudi, zakaj nasprotuje vladnemu predlogu novega plačnega sistema. Kot je dejal, so zaenkrat odprte vse možnosti, vključno s stavko.
Kot je uvodoma pojasnil Štrukelj, bo nov plačni sistem plače vseh, ki so plačani iz državnega proračuna, uvrstil v enotno plačno lestvico. Po njegovem mnenju je to pozitivna lastnost novega plačnega sistema, pri čemer pa je poudaril, da obstaja kopica razlogov, zakaj SVIZ kolektivne pogodbe doslej ni parafiral. Kot prvi razlog je Štrukelj izpostavil dejstvo, da naj bi se strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju z novim plačnim sistemom plače realno znižale, saj naj ne bi sledile inflaciji. Dodatni razlog, zakaj SVIZ kolektivne pogodbe ni podpisal, je ta, da se z novim vladnim predlogom ukinjajo nekateri dodatki v šolstvu in da je skupina J, v katero sodijo čistilke, hišniki, administrativni delavci, tehnično osebje in kuharice v novem plačnem sistemu slabo postavljena. V predlogu vlade so v novem plačnem sistemu, ki plače razvršča v 65. razredov, učitelji postavljeni od 30. do prvotno 35., po novem pa do 37. plačnega razreda. Kot je pojasnil Štrukelj, primerjava kariernih napredovanj učiteljev, novinarjev in državnih uradnikov pokaže na podcenjenost učiteljskega poklica. Po Štrukljevih besedah je nepravično, da so novinarji že na samem začetku kariere postavljeni v en razred višje kot učitelji ter da lahko napre-
Foto: DB
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) Branimir Štrukelj
dujejo do 41. plačnega razreda, medtem ko je lahko učitelj po sedanjem vladnem predlogu najvišje uvrščen v 37. razred. Razpon kariernih napredovanj je po mnenju glavnega tajnika SVIZ neenakopravno razporejen v primerjavi z ostalimi primerljivimi poklici. Po novem plačnem sistemu bi plača učitelja začetnika, ki je uvrščen v 30. razred, znašala 1443,26 evra bruto, plača učitelja svetnika v 37. razredu pa 1899,23 evra bruto. " novem plačnem sistemu je delo strokovnih delavcev v izobraževanju razvrednoteno v primerjavi z zdajšnjim, kariera je nezanimiva za mlade, saj je način napredovanja zelo zahteven,"je pojasnil Štrukelj, ki je odločno povedal, da je stališče sindika-
ta, da takšnega predloga vlade ne bo sprejel. "Pod takimi pogoji bo stavka," je še pojasnil in dodal, da je eden največjih problemov v zelo počasnem napredovanju, ki ga obeta nov vladni predlog.
"Če želimo zavarovati naš položaj v družbi, ki zdaj z zadnjim povišanjem ni slab, lahko pa bi bil boljši, moramo vztrajati s svojimi predlogi, če ne se bomo vrnili v leto 2000. Tega ne moremo dopustiti, če ne želimo delati škode ugledu in socialnemu položaju delavcev v šolstvu," je dejal Štrukelj in opozoril, da je možno, da bo v prihodnjih mesecih prišlo do konflikta med vlado in SVIZ. Po vsej verjetnosti bo članstvo na tajnih volitvah glasovalo o strinjanju z vladnim predlo-
V devetih letih, odkar deluje dramska sekcija DPD Svoboda Majšperk, so gledalci na majšperškem odru videli številne uspešno zaigrane komedije. Tudi zadnja, v nedeljo zaigrana veseloigra je požela velik aplavz. Režiserka Stanka Varžič se je skupaj
z igralci preizkusila v pevsko obarvani gledališki igri Vinka Moderndorferja Vaja zbora.
Izbora letošnje igre ne gre pripisati naključju, saj DPD Svoboda Majšperk prav v letu 2008 praznuje 60 let obstoja. V preteklih letih je društveno tra-
Članice in člani so imeli v zvezi z aktualnimi temami veliko vprašanj.
Majšperk • Pevsko obarvana premiera
Vaja zbora nasmejala
Dramska sekcija DPD Svoboda Majšperk se je s premierno uprizorjeno komedijo pridružila preostalim sekcijam društva, ki bodo z različnimi prireditvami obeležile okroglo društveno obletnico. Premiera je bila v nedeljo, 2. marca, v dvorani Albin Promotion - TVI Majšperk.
dicijo negoval le moški pevski zbor, od tod ideja, da bi ob letošnji obletnici na odrske deske postavili igro, v kateri bi bilo prisotno tudi zborovsko petje. Seveda je komedija začinjena s številnimi komičnimi situacijami, predvsem pa je v ospredju vaja vaškega zbora pod taktirko
gom, in če ga bodo ocenili kot sprejemljivega, bo to po mnenju glavnega tajnika pomenilo zdrs njihovega položaja. Štrukelj je še pojasnil, da se lahko zgodi, da bo večina sindikatov, ki bodo z novim plačnim sistemom kaj pridobili, kolektivno pogodbo podpisala. "Če bo ostalo pri tem vladnem predlogu, ne bom podpisal, tudi če me to stane mesta, ki ga trenutno opravljam," je odločno pojasnil glavni tajnik SVIZ.
Ob tem je še dodal, da je minister za javno upravo Gregor
novega, mladega zborovodje. Petja in smeha je torej na pretek. Sicer je komedija pevsko relativno zahtevna, so pa maj-šperški igralci pokazali veliko pevskega znanja, zato so bile letošnje gledališke vaje toliko zanimivejše.
Letos so se na odru preizkusili Blaž Šalamun (v vlogi zborovodje Petra), Darko Zupanc (župan Marjan Slovenc), Sašo Kafel (Žika Črnogorac), Andreja Kaisersberger (Helenca), Janko Cep (Eržen), Anton Šoba (Joža Peršin - Joki), Anja Milo-šič (Dragec), Vera Korže (Anica), Majda Planinc (Ela), Janez Vidovič (Silvester), Lidija Vuk (Kertovka) ter Leopold Karne-ža (Vlado). Režiserki Stanki Var-žič je pri glasbenih vložkih pomagal Janez Vedlin, sceno je zasnovala Anja Milošič, ki je imela glavno besedo tudi pri izbiri kostumov, vlogo šepetalke pa je letos prevzela Maša Planinc. Dramska sekcija je tudi letos k sodelovanju povabila slikarja Bogomirja Jurtelo, ki je naslikal sliko sv. Alojzija.
Majšperški gledališčniki načrtujejo ponovitev premiere prihodnjo nedeljo ob 18. uri v dvorani AP - TVI Majšperk, so pa že polni načrtov za jesen, ko bo DPD Svoboda Majšperk svečano praznovalo 60 let obstoja. Ob tej priložnosti nameravajo izdati zbornik, ki bo predstavil šest desetletij življenja in dela v društvu.
Zlatka Lampret
Virant sprejel zakon, ki pravi, da bo kolektivna pogodba veljala, ko jo podpiše večina sindikatov. To pomeni, da bo veljavna, ko jo bo od skupno 27 podpisalo 14 sindikatov. Problem po Štrukljevem mnenju tiči v tem, da nekateri sindikati nimajo niti polovice članstva SVIZ, imajo pa prav tako en glas. "Zakon je sprejet tako, da se lahko volja SVIZ zaobide," je še dejal in pojasnil, da se bo v tem primeru spor le še poglobil in da se bo ustvarila nezdrava klima, ki sili v nepotrebne konflikte.
Delovanje pravne države pod vprašajem
Drugi del Štrukljevega srečanja s članicami in člani Območnega odbora SVIZ Ptuj je bil namenjen razpravi o zadevah, povezanih s tožbami v zvezi z uveljavljanjem razlik v plači po 5. a-členu. Po Štrukljevih podatkih je bilo doslej vloženih že okrog dva tisoč tožb, medtem ko jih nekaj še čaka. Ob tem je ostro zavrnil namigovanja, da bi se lahko tistim, ki vlagajo tožbe, nazivi in napredovanja v plačne razrede vzeli za nazaj. "Grožnje ministrstva, da lahko tožniki izgubijo nazive in napredovanja v plačne razrede, so neresne. Tožniki imajo na-
mreč o napredovanju v nazive in plačne razrede upravne odločbe, ki so dokončne. Sodišča jih bodo zato upoštevala kot že rešeno zadevo in ne bodo mogla ugoditi želji šolskega ministrstva, da bi se napredovanja za nazaj razveljavila - to preprosto ni mogoče. Na ministrstvu se očitno zavedajo, da izid na sodišču zanje in za šole ne bo ugoden, ker se sicer ne bi zatekli k skrajno problematični možnosti, da se v Državnem zboru RS z avtentično razlago zakona za nazaj spremeni pomen členov, o čemer je sodišče že odločilo. S takšno zlorabo instituta avtentične razlage zakona želijo obiti odločitev Vrhovnega sodišča RS, kar bi predstavljalo velik korak k zmanjševanju pravne varnosti državljank in državljanov Republike Slovenije. Če bo Državni zbor potrdil predlog avtentične razlage zakona, ki bi za nazaj spreminjal določbe 5.a in 14. člena ZPDJVZ, bomo, da bi zavarovali interese tožnikov, uporabili vsa pravna sredstva. In ne dvomimo, da bomo pri tem uspešni," je še dejal glavni tajnik SVIZ, ki je takšno dejanje označil za nedopustno in dejal, da je s tem delovanje pravne države postavljeno pod vprašaj. "Tako velika zloraba inštitucije se še v tej državi ni uporabila," je še dejal Štrukelj.
Dženana Bečirovič
Pomočnik Štruklja Marjan Gojkovič in Danica Zelenik, predsednica Območnega odbora SVIZ Ptuj.
Foto: DB
Foto: DB
Dornava • Razgibana poienška seja
Nemogoče - je mogoče?!
Dornavski moški občinski svet se je na zadnji, februarski seji srečal v dvorani turističnega doma na Polenšaku. Razlog: ogled stanja bližnje podružnične osnovne šole.
Dornavski občinski svetniki so se posedli kot apostoli pri zadnji večerji; vsebina pogovora pa je bila vseeno hudo posvetna ...
Foto: SM
Seja se je sicer začela s predstavitvijo sončne elektrarne, nadaljevala pa z ogledom propadajoče osnovnošolske zgradbe, ki bi bila resnično potrebna temeljite obnove.
Katastrofa, obup, grozota
To so že med ogledom in po njem dokazovali kratki, a zgovorni odzivi svetnikov: grozota, katastrofa, obup ... Roko na srce, šola je res v takšnem stanju, da si tega imena sploh ne zasluži več. Čeprav od zunaj na prvi pogled ni videti, kaj skriva, je že bežen pregled notranjosti dovolj, da se človeku naježijo lasje; toalete so v popolnem razsulu, topla je le v nadstropju, kjer so celo neuporabne tuš kabine, v katerih ob bojlerjih visi nezavarovana električna napeljava, stene so spokane in vlažne, vonj po gnilobi se širi praktično po vseh prostorih šole, tla prekriva uničen parket ali zlizan kamen iz "pamtiveka", pohištvena oprema je še iz časov "težkega" socializma ...
Po končanem ogledu je bilo mnenje vseh enako: da je šola, v katero se veliko let ni vlagalo nič, potrebna celovite obnove, če se ta sploh izplača. Zaradi inšpekcijske zahteve bodo letos obnovili vsaj stranišča, za kar je po oceni del potrebno okrog 18.000 ev-rov. Ker denarja za to v proračunu ni bilo predvidenega, je župan Rajko Janžekovič predlagal, naj se koristijo sredstva za izdelavo idejne dokumentacije za kanalizacijski sistem v gričevnatem delu občine, saj se slednji še nekaj let ne bo gradil. Na tej točki pa se je enotnost svetnikov začela lomiti in izgubljati v dolgem prepričevanju in debati, ki je spet odkrivala številne zakulisne igrice.
"Dejstvo je, da sanitarije moramo obnoviti, kako bo pa z obnovo šole, se boste odločali svetniki potem. Stanje ste zdaj videli sami in ni čudno, da starši ne želijo vpisovati otrok v to šolo. Ob tem pa moram povedati še nekaj: dobili smo pritožbe staršev, češ da ravnateljica Tuševa zdaj polenških otrok noče vpisati v dornavsko šolo in da je celo rekla, da jim raje da soglasje za vpis v šolo v drugih občinah! Pri tem se izgovarja, da naj bi jaz prepovedal vpis otrok v dornavsko matično šolo, kar sploh ni res. To je laž, občina nič ne zapoveduje! Osebno podpiram odločitve staršev, kakršnekoli že so; če želijo vpisati otroka v OŠ v Dornavo ali pa na podružnično na Polenšaku," je povedal Janžekovič.
Razlogov, zakaj starši s po-lenškega območja raje vpisujejo otroke v šolo v Dornavi, je več; eden poglavitnih naj bi bilo vprašanje prevoza,
drugi pomanjkanje vrtca na Polenšaku, tretji verjetno tudi samo stanje šole, četrti pa leži v dejstvu, da mlajši otrok gre v šolo tja, kjer je že vpisan starejši.
Po prepričanju Jožefa Hoj-nika bi se veliko (več) staršev odločilo za vpis svojih otrok v podružnično šolo na Po-lenšaku, če bi za začetek tam uredili kombinirani vrteški oddelek in zagotovili prevoz šolskega avtobusa do Bratis-lavcev: "Prepričan sem, da bi oddelek vrtca bistveno vplival na to, da bi otroci ostajali v šoli na Polenšaku. Zdaj je pač tako, da če so že v vrtcu v Dornavi, se potem skupaj s prijatelji tam vpišejo še v šolo. Mislim, da bi nujno morali urediti en prostor v šoli, kjer bi se izvajala predšolska vzgoja; saj ni potrebno nevemkakšno razkošje ali velikanska naložba, da se uredi prostor za en oddelek vrtca!"
Zahtevali vrtec, ostali brez sklepa
Na tej točki pa je začelo pokati. Župan Janžekovič je namreč povedal, da so standardi za vrtec danes izjemno visoki in da v celi šolski stavbi ni niti ene učilnice, ki bi samo po velikosti ustrezala predpisom, kaj šele vse ostalo, razen če bi morda preuredili sedanjo jedilnico, kar pa seveda spet ne gre. Hojnik in Kukovec sta mu poskušala nasprotovati, da se vse lahko, če obstaja politična volja, župan pa je ostal neomajen: "Veste kaj, ničesar ne bomo in ne bom delal tako 'čez prste', ker na koncu za vse napake odgovarjam samo jaz in ne vi! Dobro veste, kaj se dogaja pri nas, dobro veste, da imam kar naprej, za vsako potezo ovadbe in inšpekcijske preglede, dobro veste, od kod to izhaja, kazni pa ne mislim plačevati - ne iz svojega žepa in ne iz občinskega proračuna! Že
tako kar naprej prihajajo izvršbe za neplačane zastarele zadeve, nabralo se jih je že za okoli 20.000 evrov in še jih lahko pričakujemo!"
Kukovec se ni vdal zlahka, še naprej je poskušal prepričati župana, da če bi res želeli nekaj narediti, bi lahko, Jan-žekovič pa je dal vedeti, da bi se morda v drugačnih okoliščinah res lahko kaj naredilo, v sedanjih, ko je vsak njegov korak pod drobnogledom, pa nikakor niti malo ne misliti kršiti zakonodaje, niti za las. "Ampak, župan, če ne bomo letos uredili vrteškega oddelka, bomo izgubili 24 otrok, ki so zdaj potencialni uporabniki, glede na izvedeno anketo. Čez nekaj let nam vrtec ne bo koristil!"
Župan Janžekovič je poskušal ustaviti pritiskanje po-lenških svetnikov z odgovorom, da se bodo o morebitni in možni ureditvi vrteškega oddelka dalje pogovarjali po obisku predstavnika z MŠŠ v teh dneh, ki si bo ogledal
stanje polenške šole, in če bo podana zelena luč, da je kaj takega v obstoječi zgradbi glede na veljavne standarde sploh možno izvesti, bodo o tej naložbi razpravljali na marčevski seji.
Vendar niti ta razlaga ni ustavila obeh najbolj gorečih zagovornikov polenškega oddelka vrtca. Dejstvo je, da bi oz. bo v šolski zgradbi zelo, zelo težko urediti tovrsten oddelek, zanimivo pa je, da nihče od svetnikov ni niti pomislil (če si res tako zelo želijo svoj oddelek vrtca), da je prav primeren prostor, potreben le nekaj manjših del, lepo urejen turistični dom tik ob šoli. Navsezadnje bodo na Polenšaku zgradili nov gasil-sko-kulturni dom, turističnega bi lahko preuredili v vrtec, če je res tako nujen in potreben, enkrat kasneje pa, ob sanaciji šole, bi ga pa uredili v šolski zgradbi. Tako Kukovec kot Hojnik sta namreč indi-rektno povedala, da 100 % zagotovila, koliko otrok bi res
obiskovalo vrtec in potem nadaljevalo izobraževanje v OŠ na Polenšaku, ne moreta dati, da pa bi morali poskusiti in to preveriti, to pa je možno edino tako, da omogočijo vrteški oddelek, sicer tega ne bodo nikoli vedeli. Seveda pa sta bila oba mnenja, da bi na OŠ Polenšak ostalo več učencev kot danes, če bi imeli še urejen vrtec in šolski prevoz. Slednjega je župan tudi obljubil, začel pa se bo izvajati že letos, medtem ko je pobuda o vrteškem oddelku obvisela v zraku.
Padlo je sicer še ogromno besed, tako kritike na ravnateljico, ki nikoli ni dala pobude za obnovo polenške šole, niti ni seznanila občinskega sveta z obupnim stanjem, kar naj bi bila njena naloga, da če bi bili svetniki pred sprejetjem proračuna seznanjeni s stanjem, bi lahko kaj denarja namenili za sanacijo, pa spet o tem, da naj bi vsaj nekaj denarja zdaj vseeno namenili za poskus ureditve vrteškega oddelka itd. Vrtenje v krogu izsiljevanj in kritike se je začelo zaključevati z županovim predlogom, da naj glasujejo za sklep, da se sredstva iz postavke za idejno zasnovo kanalizacije namenijo za ureditev stranišč v šoli, Hojnik in Kukovec pa sta poskusila k temu sklepu "prilepiti" še stavek, da poleg stranišč "še za ureditev vrteškega oddelka". Trmasto vztrajanje polenških svetnikov pa je po tako dolgi debati do konca razjezilo župana: "Zdaj pa nehajte! Na to dikcijo ne bom pristal, ker je to neizvedljivo in ne bom obljubljal ali se zavezoval s sklepom, da se bo začela še ureditev vrteškega oddelka! S tako malo denarja to ni možno!"
Kukovec pa ni odnehal: "Ja, dobro, no, pa naj se čimprej pridobi ocena, koliko bi to stalo!" In ker je bilo očitno, da polenška svetnika ne bosta
popustila pri zahtevi, da se v sklep o sanaciji šolskih stranišč vnese še začetek urejanja vrtca, je župan Janžekovič sklep umaknil in o polenški šolski problematiki naj bi se ponovno odločalo marca.
Oskrbnina odslej enotno po starosti, ravnateljici negativna ocena
S tem pa dornavskih šolskih zadev še ni bilo konec. Svetniki so se namreč seznanili s poročilom NO glede pritožb staršev o načinih in višini obračunave mesečnega varstva otrok v vrtcu. Kot je bilo ugotovljeno, so pritožbe staršev držale, kar pomeni, da se je varstvo resnično obračunavalo "po želji"; pač enkrat po starosti otrok in drugič po skupini. Iz poročila je bilo tudi slišati, da naj bi ravnateljica v zagovor povedala, da je občinski svet potrdil 10 % zvišanje cen in da se oskrbnina lahko zaračunava različno, tako po starosti kot po skupini, razen če bo občinski določil drugače. Če torej naj veljajo enotna pravila (obračunavanje izključno po starosti ali izključno po skupini), mora to predpisati občinski svet. Ta se je odločil, da naj se oskrbnina odslej izračunava izključno po kriteriju starosti, da bo veljalo za vse starše enako.
Vedno novi zapleti in težave okoli dornavskega šolskega zavoda so razjezili Hojnika, ki ni mogel mimo vprašanja: "Zakaj imamo vedno samo mi probleme s šolo in vrtcem? Zakaj se to ne dogaja v sosednjih občinah?! Zakaj le v našem zavodu? Kaj je to, kaj se dogaja?!"
Dobil pa je le malo ciničen odgovor podžupana Milana Šilaka, da so bili na občinskem svetu lani zelo dobro seznanjeni z vsem, ko se je bilo pa potrebno odločiti za nezaupnico ravnateljici oziroma podpreti začetek postopka razrešitve, so pa lepo "stisnili rep med noge" in zdaj pač imajo, kar imajo.
No, in po vsem tem je bilo treba še oceniti delo ravnateljice, kar je bilo po vsem dogajanju prav tragikomična zadeva; svetniki so namreč enotno zažgoleli, da je ocena absolutno negativna, težava pa se je pojavila v tem, da takšna ocena po predlaganem zahtevku sploh ni možna. Najnižja možna ocena je namreč zadovoljivo, zato so najprej zahtevali, naj župan sam zapiše posebno, dodatno oceno nezadovoljivo, na koncu, po krajši debati, pa so sprejeli kompromis, da se sicer obkroži najnižja ocena, ampak pripiše, da je bila zahtevana negativna ocena.
SM
Ptuj • Druga regijska revija tamburaških skupin in orkestrov
Zaigrala je tamburica
Na 2. regijski reviji tamburaških skupin in orkestrov, ki je - pod naslovom Zaigraj, tamburica - potekala minuli petek v Gimnaziji Ptuj, se je predstavila vrsta odličnih glasbenikov, ki so navdušili ptujsko občinstvo. V dvournem programu je bilo možno slišati veliko različnih glasbenih zvrsti in skladb, prirejenih posebej za igranje tamburice.
Drugo regijsko revijo tamburaških orkestrov in skupin je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Ptuj v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj. Vseh devet nastopajočih skupin in orkestrov se je predstavilo z izredno pestrim in zanimivim repertoarjem. Slišati je bilo možno kopico različnih glasbenih zvrsti, od haloških in prleških pesmi in viž do priredb slovenskih in tujih zimzelenih melodij. Prijeten zvok tamburice, ki je ponosno kraljevala večeru, pa so soustvarjali še nekateri spremljajoči inštrumenti, kot so harmonika, violina, kitara, saksofon, kontrabas in podobno. Medtem ko so se nekateri nastopajoči odločili za izvedbo skladb zgolj instrumentalno, so drugi ob prijetnih melodijah prepevali sami ali so k sodelovanju povabili soliste. Med temi je posebej izstopala mlada perspektivna solistka Lara Brglez, ki se je s
Vodjem skupin in orkestrov je Nataša Petrovič, vodja Sklada za kulturne dejavnosti Ptuj, podelila priznanja.
Foto: DB
Revijo je strokovno spremljal Damir Zajec.
Tamburaškim orkestrom Cirkovce predstavila s skladbo Blue Bayou.
Vsaka izmed devetih nastopajočih skupin se je predstavila s tremi skladbami. Letošnja prireditev se je začela z nastopom Tamburašev iz Cirkulan, ki jih vodi Boštjan Polajžer. Takoj za njimi je na oder stopilo osem članov, Tamburašev KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja, ki delujejo pod vodstvom Franca Štuheca. Sledil je nastop Tamburaške skupine KUD Ivana Lončariča Trniče, ki jih vodi Igor Robar. S skladbami Santa Lucia, Melodija in Na saneh pa so se kot peti zapovrstjo predstavili člani Tamburaškega orkestra KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju pod vodstvom dirigenta Jožeta Šmigoca. Njihovemu nastopu je sledila generacij-
sko najbolj raznolika skupina: Tamburaška skupina KD Antona Stefanciosa Rogatec. Skupino, ki jo tvorijo glasbeniki, stari od sedem do 63 let, vodi Boris Kidrič. Najmlajša skupina -tako po letih kot po stažu delovanja -, ki se je letos predstavila na drugi regijski reviji tamburaških orkestrov in skupin, so Tamburaši KUD Majšperk. Kljub mladosti so bili za svoj trud že večkrat nagrajeni, pod vodstvom dirigenta Draga Kleina so prejeli tudi srebrno priznanje na državnem tekmovanju. S 111-letno zgodovino tamburaške-ga orkestra se lahko pohvali sedmi nastopajoči orkester PD Ruda Sever Gorišnica, ki ga vodi Tibor Bin, a so tokrat nastopili pod vodstvom bivšega dirigenta Draga Korena. Kot predzadnji na reviji so na oder stopili člani Tam-
Mandolinsko skupino AMOS je Zajec ocenil kot eno najbolj homogenih.
buraškega orkestra Cirkovce, ki jih prav tako vodi dirigent Drago Klein. Prireditev se je zaključila z nastopom Man-dolinske skupine AMOS, ki deluje pod vodstvom Tanje Vnučec Popov. Skupina deluje devet let, igrajo večinoma duhovno glasbo, s katero, kot pravijo, želijo vlivati energijo in širiti optimizem.
Ravno skupino AMOS je strokovni spremljevalec revije Damir Zajec izpostavil kot zrelo in homogeno. "Dejansko so vse skupine v primerjavi z lanskim letom pokazale napredek. Ko je treba, opozorim na težave, ampak tokrat mislim, da so resnično vsi napredovali. Dejstvo je, da nekatere skupine in orkestri še niso dozoreli kot drugi, a vsi so dobri. Med njimi je nekaj takšnih, ki so precej izkušeni in so lahko vzor ostalim. Interpertacijsko in umetniško je na primer Mandolin-ska skupina AMOS na zelo visokem nivoju. Vsaka skupina pa je imela nekaj dobrih točk. Razveselilo me je dejstvo, da je bilo veliko mladih tamburašev, predvsem bi izpostavil Gorišnico, Cirkovce in Majšperk. Ravno slednji so se kljub mladosti pokazali kot zelo homogena skupina, ki je tako kot Gorišnica zelo napredovala in je imela boljšo tehnično izvedbo od ostalih skupin. Kar pa se tiče programa in izvedbe, pa si pohvalo zaslužijo tamburaši iz Cir-kovc. Res pa je, da je skupine težko primerjati, ker je vsaka napredovala v svojih elementih, tako da si vse zaslužijo pohvalo," je ob koncu druge regijske revije tamburaških skupin in orkestrov pojasnil Zajec.
Dženana Becirovic
Tednikova knjigarnica
Pozabljena polovica in mednarodni dan žena
Minulo leto smo Slovenci dobili pomembno monografijo - zelo pomembno knjigo življenja žena, ki so tako ali drugače ustvarjale podobo Slovenije. Koliko več imen možakarjev, ki so pisali zgodovino, poznamo in zraven je pogosto slišati, da za vsakim uspešnim moškim stoji prava ženska. Če so znana imena pesnic in pisateljic ter igralk (Mimogrede: ali veste ime in priimek prve slovenske pisateljice? In pesnice?), so glasbenice, slikarke, političar-ke, družboslovke, pravnice, naravoslovke in tehničarke, gostilničarke, hotelirke in mecenke, tudi športnice ostale nekako v senci moških akterjev navedenih področij. Še specialistkam, preporoditeljicam in inovatorkam svoje stroke (humanistke, medicinske sestre, redovnice, učiteljice) javnost ne pozna imen, kaj šele njihovo strokovno pot, zgodovinsko okolje in značaj.
Mlajše slovensko založništvo TUMA, trmasto v svojstvenem uredniškem programu (npr. Antologija slovenskih pesnic v treh knjigah), je minulo leto izdalo Portrete žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ta zajetna, domala 600 strani obsežna monografija, ki so jo uredile dr. Alenka Šelih, dr. Milica Antic-Gaber, Alenka Puhar, dr. Tanja Rener, Rapa Šuklje, dr. Marta Verginella, avtorice, ki jih sodobna javnost vse premalo pozna, zapolnjuje zgodovinsko vrzel v svetu, ki ga očitno krojijo moški. Zato simbolni naslov knjige - Pozabljena polovica - ne preseneča, oziroma odlično zajema bistven odnos in položaj žensk v družbi nekoč in danes, premošča "selektivno moško zgodovinopisje", ki je marsikatero žensko izrinilo tudi z roba zgodovine in spomina.
Pozabljena polovica šteje 129 biografij za družbo, kulturo in znanost neprecenljivih posameznic. Biografije z majhnimi portreti in natančno navedenimi viri niso suhoparni življenjski zaznamki leksikografske manire, ampak so polnokrvne zgodbe in podobe časa (Knjiga je izšla v sozaložništvu TUMA in SAZU). Zamisel za Pozabljeno polovico je nastala leta 2000, ko je Alenka Puhar objavila oceno knjige Velike ženske v zgodovini (monarhinje in vladarice, umetnice, pesnice in pisateljice, svetnice, znanstvenice, ženske v politiki. Marianne Menzel. Prevedli Nina in Saša Čeh. Radovljica: Didakta, 1998. 239 str.), to je bila prva in prava spodbuda za domače raziskovalke in publicistke. Raziskovalna delovna skupina je izhajala iz treh pomembnih tiskanih virov: iz zbornika Slovenska žena, ki ga je leta 1926 pripravila Minka Govekar, iz biografij, ki jih je v 70. letih objavljal Janez Kajzer v reviji Jana in iz obsežne publikacije Splošno slovensko žensko društvo, ki ga je pripravila skupina avtoric leta 2003.
Knjiga po uvodni predstavitvi začenja z domnevno prvo slovensko pesnico Fanny Hausmann (18181853), naslednja portretiranka je podjetnica, dobrotnica in mecenka, ki je omogočala šolanje in zdravljenje, pitno vodo in zavetje Josipina Hočevar (1824-1911), sledi jima pesnica in pisateljica, avtorica (skorajda) prvega slovenskega ženskega romana Luiza Pesjak (1828 - 1898). Josipina Urbančič Turnograjska (1833-1854) je bila ena prvih slovenskih pesnic in skladateljic, Ernestina Je-rovšek je bila Prešernova hči in avtorica spominov nanj in na svojo bridko mladost (1842-1917), Marija Murnik Horak je bila narodna buditeljica in organizatorka dobrodelnih, prosvetnih in ženskih društev (1845-1894), Avgusta Šantel st. je bila slovenska slikarka in narodna buditeljice (1852-1935), Ano Dimnik (1852-1921) so klicali z vzdevkom Slovenska mati, tako neumorna je bila v boju za slovensko besedo in suverenost slovenskega naroda, bila je gostilničarka in zgovoren je podatek, da se je njenega pogreba udeležilo 10 000 ljudi. Pavlina Pajk (1854-1901) je bila prva dama slovenskega ženskega romana in povesti, Marija Wessner (1856-1951) je bila učiteljica, aktivna zagovornica izobraževanja in zaposlovanja žensk, ustanoviteljica društva mladika. Marija Manfreda, por. Skrinjar (1857-1931), je bila ustanoviteljica in upraviteljica Zavoda sv. Nikolaja v Trstu, Ivana Kobilca (1861-1926) je najslavnejša slovenska slikarka, Jula Molnar (1891-1967) je bila podjetnica, ki je na Bledu ustanovila najboljši hotel ... Na današnji dan pred petdesetimi leti je umrla pesnica Lili Novy (Gradec, 24. 12. 1885-Ljubljana, 7. 3. 1958).
Pozabljena polovica je knjiga, ki ne bi smela manjkati v priročnih, strokovnih, šolskih in domačih knjižnicah.
In čestitke ob jutrišnjem mednarodnem dnevu žensk!
Liljana Klemenčič
Foto: DB
Foto: DB
Ormož • Gimnazija Ormož praznuje desetletnico
Prlek priša, Prlek ša
V okviru praznovanja 10-letnice delovanja Gimnazije Ormož so minuli petek zvečer na Prleškem večeru v Domu kulture v Ormožu svečano zaključili večletno delo in predstavili zbornik Prlek priša, Prlek ša.
Delo je nastalo v projektu Zbiranja in raziskovanja pr-leških besed, ki so ga dijaki v okviru šolske projektne skupine ustvarjali zadnjih pet let. Mentorici projektne skupine, ki sta tudi pripravili izvedbo petkove prireditve, sta mag. Blanka Erhartič in Aleksandra Štih. V projektu so dijaki spoznavali in preučevali značilnosti prle-škega narečja, posebnosti zapisovanja narečnega gradiva, zbirali so literaturo, povezano z narečjem, spoznavali so cilje, namene in metode dela pri preučevanju narečne leksike, narečje so primerjali s knjižnim jezikom. Razdelili so se v skupine in si poiskali informatorje. Pri raziskovanju so uporabljali tudi tehnike anketiranja, avdio in video snemanja, fotografiranja ter dela z računalnikom.
Delo je zbrano v zborniku z enakim naslovom, ki je izšel v 400 izvodih, sofinancirali pa sta ga tudi Ustanova dr. Antona Trstenjaka in Občina Ormož. Zbornik na več kot 100 straneh prinaša prleški govor, ujet v različna letna opravila, kot so koline, trgatev, božič in vuzem. Seveda je podana tudi strokovna razlaga prleških jezikovnih posebnosti, med katerimi so najbolj znane široki e (zelje, pes, metla ...), sprememba soglasnika v v f (prav = praf, črv = črf, lopov = lopof ...) in prehajanje končnega m v n (vem = ven, delam = delan, grem = gren ...). V zborniku so objavljena tudi dela, nastala na natečaju Piši, kak gučiš, ter slovarček prleških besed. Predstavljen pa je tudi šolski dramski kro-
Dijakinje in dijaki Gimnazije Ormož so pripravili zanimiv kulturni program.
žek, ki je nedavno uprizoril delo Poslednji mož, F. X. Svobode, ki so ga dijaki tudi primerno poprleščili.
Dijaki so minulega dela spominjajo s prijetnimi občutki. Pravijo, da je bilo prijetno poslušati prigode starejših ljudi, ki jih pripovedujejo na posebno vznemirljiv način. Veliko dela so namreč opravili na terenu, ob zapisovanju zgodb in izrazov so se včasih tudi pošteno nasmejali. Veliko so se naučili tudi o tem, kakšno je bilo življenje v preteklosti, in o okolju, v katerem živijo. Spoznali so tudi, da je Prlekija dovolj velika, da ima raznolike različice prle-škega narečja. Zbornik pa je nastal seveda z namenom, da se ohrani delček starih, poza-
bi prepuščenih besed.
Pozdravni nagovor na petkovi prireditvi je gostom namenila ravnateljica Sonja Posavec, ki je izid zbornika Prlek priša, Prlek ša, Prle-ški govor v okolici Ormoža, označila za eno najlepših daril Gimnaziji Ormož ob njeni 10-letnici.
Slavnostni govor pa je pripadel dr. Zinki Zorko, ki je na nek način tudi prižgala kreativno iskrico za začetek raziskovalnega dela. Poudarila je, da se premalo zavedamo, da smo tudi z jezikom stopili v evropski parlament. Danes ni več pomembno, koliko govorcev ima jezik. Kako naj bi bili mali, če pa imamo po svetu več kot 50 lektoratov za slovenski jezik. Slovenski jezik je sicer res najmanjši med slovanskimi, ima pa največ narečij. Okarala je pretirano izpostavljanje ljubljanščine in željo, da bi postala nekakšen slovenski knjižni jezik: "Preveč nas je zunaj Ljubljane, ki vsak govorimo svojo materinščino, da bi bilo to mogoče!" Ob koncu je izpostavila še, da je šola tisti temelj jezika, na katerem je možno zidati.
Poleg predstavitve zborni-
ka in kulturnega programa, ki ga je prepletal prleški govor, pesmi Marka Kočarja ter pesmi in besedila z literarnega natečaja Piši, kak gučiš, so si dijaki pomagali s številnimi gosti. Prireditev je spremljala projekcija fotografij Prlekije Cirila Ambroža, nastopile so Ljudske pevke Kulturnega društva F. K. Meška Sv. Tomaž, Prosvetno društvo Janez Trstenjak Hum, najbolj pa je prleško srce ganil prleški kantavtor Tadej Vesenjak.
Za fse Prleke, ne za tiste Štajerce na Ptuje, pa še štikl domoče poezije:
Lubezenska
Zaluba se sin na prvi pogled,
je Jožica lepa kak nebeški cvet.
Malo je širša, za celi breg,
samo v srce nosi nebeški svet.
Sin luba jo močno, bi zajo da fse,
te pa mi ona pokaže rogle.
Sen se ožena, zej f kote sedin,
je Jožica glovna, jas pa trpin.
Špela Zorli in Laura Kovačec Viki Klemenčič Ivanuša
3>. -
S'.
Tadej Vesenjak se je s pesmijo v svoji materinščini dotaknil prleških src.
Slavnostna govornica je bila dr. Zinka Zorko.
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Povoženi in razklani
Zadnje tedne, na žalost, opažam v državnih časnikih zelo zaskrbljujočo konfrontacijo. Pokazali bomo svetu, da nas lahko najmanjša malenkost povozi in razkolje.
Predsedovanje Evropske unije je za novinko, kot je Slovenija, velika čast oziroma nagrada za vse zaslužno pridobljene politične in gospodarske cilje v zadnjih šestnajstih letih. Ljubljana je bila izbrana za to, da postane vzor še za druge države, istočasno pa se lahko izkaže pred mednarodno skupnostjo.
Vseeno pa vodenje Unije za šest mescev ostaja še vedno večinoma rutinska, administrativna naloga, ki seje uveljavila pred leti, ko je v Bruslju sedelo precej manjše število članic ter so morale biti vse načeloma enakopravne. Povprečni državljan katere koli druge države sploh ne ve, kdo je na čelu Unije, kaj šele o prednostnih nalogah, ki so jim državniki zadnja leta skušali podariti vsaj malo več vsebinskega smisla s takoimenovanimi skupnimi programi, ki združujejo delo treh zaporedno predsedujočih prestolnic.
Med glavne naloge predsedovanja Evropske unije, ki si jih je vlada zadala, štejemo podpiranje oziroma poglobitev takoimenovanega medkulturnega dialoga. Ker spada med najbolj nesporne in diplomatsko neobčutljive tematike, s katero si je težko nakopati nasprotnike in s katero se lahko resnično dosežejo le pozitivni učinki, smo se Slovenci veselo lotili izvajanja takšnih programov.
Šest mescev predsedovanja je dejansko prekratko obdobje, da bi nam uspelo doseči vrhunske rezultate ali spremeniti svet, vendar mislim, da obstaja vsaj dvoje stvari, vrednih omembe - pokazan trud in želja po resnični spremembi odnosov med ljudmi, ki pripadajo različnim državam.
Prva je projekt MB-EU, ki ga organizirata GIZ Stari Maribor in tamkajšnji Muzej narodne osvoboditve. V drugem največjem mestu Slovenije, ki je bilo zaradi svojega geografskega položaja vedno prisiljeno pogovarjati se s predstavniki drugačnih kultur, se vsak teden predstavi ena od evropskih držav in ponudi predstavo o svoji umetniški identiteti.
Drugi projekt, zaradi pomebnosti katerega seje angažirala celo sama vlada, pa je žal trenutno zamrznjena želja po ustanovitvi Sredozemske univerze v Piranu.
Morebitna ustanovitev Sredozemske univerze bi lahko pozitivno prispevala k učinkovitejšemu usklajevanju med različnimi sodelujočimi akterji sredozemskega bazena, ki je bil v preteklosti združevalni prostor, center našega sveta, znotraj katerega so potekale gospodarske, politične in kulturne izmenjave brez večjih meja.
Mare nostrum je že povezovalo narode in omogočilo napredek oziroma razvoj naše civilizacije in je danes najpomembnejše stičišče med evropsko in islamsko kulturo, med katerima je nujno potrebno pospeševati izmenjavo izkušenj in mnenj.
Do mesecajunijaje še veliko časa, a ustanovitev Euro-Sredozemske univerze bi verjetno lahko bila največji in najtrajnejši rezultat našega predsedovanja Uniji, s katerim bi naša država pridobila pomembnejšo vlogo na Sredozemskem morju in postala ne glede na majhnost naše obale bolj prepoznavna.
Žal je nesmiselna "zunanja" politika našega ministra za obrambo, ki smo jo bili v zadnjih tednih večkrat prisiljeni analizirati, preprečila, vsaj do danes, takšen vesel konec v trenutku, ko je ponižala Italijane pri njihovih strateških željah po industrijskem in znanstvenem sodelovanju z Ljubljano. Na dan, ko bi se morala podpisati mednarodni sporazum za ustanovitev Univerze, za katero se je naša vlada, posebej predsedstvo in ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, neobičajno diplomatsko potrudila, so italijanski predstavniki preklicali svojo podporo zaradi nekoordiniranih potez Morsa.
Sedaj, ko pa bi morali biti v stanju na novo pokazati vse naše sposobnosti medkulturnega dialoga in rešiti dobro pobudo pred posledicami neizkušene politike (sicer nam ne bo uspelo, saj si bo idejo prilastila kakšna druga država), se kregamo med seboj in kažemo zunanjim opazovalcem, da nas lahko brez večjih težav zmedejo in razbijejo brez najmanjše ovire. Marko Pavliha, oče celotne ideje, odstopa iz projekta zaradi političnih razlogov, za katerimi se skriva še ena sterilna konfrontacija med slovensko pozicijo in opozicijo.
Mogoče želimo s takšnim ravnanjem opozoriti na drugo najpomembnejšo nalogo našega predsedovanja: Balkan.
Dr. Laris Gaiser
Prejeli smo
Podtalnica - ovira za avtocesto, za železnico pa ne?!
Nedavno se je na občini Hajdina iztekla javna razgrnitev dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Prager-sko-Hodoš (v nadaljnjem besedilu: DPNŽP), ki je trajala od 31. 1. 2008 do 3. 3. 2008 za občino Hajdina. Javna obravnava v občini Hajdina je bila napovedana za ponedeljek, 11. 2. 2008. Napovedana je bila na internetu v prostorih občine. Zakaj ni bila objava tudi na KTV in razglasnih panojih občine, ki so pravo mesto za neposredno obveščanje? Kljub temu se je je ob številnih predstavnikih področnih ministrstev udeležilo lepo število občanov občine Hajdina, največ pa iz občinskega središča - vaške skupnosti Zg. Hajdina, kjer smo bili v ospredju tisti preko železniške proge.
Glavnipredmet javne obravnave je bil predlog (treh) ministrstev, da se pri prečkanju železniške proge z regionalno cesto R2-432 Majšperk-Ptuj na Zg. Hajdini izognemo ni-
vojskemu križanju tako, da se zgradi podvoz pod železniško progo.
Clovek ne bi verjel, če ne bi videl in slišal, da taisti župan in projektant podpirata oziroma predlagata tako rešitev, saj sta največja krivca, da se v neposredni bližini planiranega podvoza na cesti Maj-šperk-Ptuj pod železniško progo na Zg. Hajdini za bodočo avtocesto gradi monstrumski viadukt v dolžini 292,05 m, širine 14,06in svetle višine 4,70 m (ali bo dovolj?), na katerega pa na vsaki strani vodi še okrog 300 m dolg nasip (to novo prepreko v prostoru sem poimenoval "SIPOFIM").
Kam se je izgubila podtalnica, ki je bila glavna ovira, da se na trasi avtoceste ne gradi podvoz oziroma da se ni vkopala avtocesta na območju občine, kar bi bilo definitivno možno in prava rešitev za občane od Gerečje vasi do Dražencev, predvsem pa za vsa ostala prečkanja z občinskimi cestami (sedaj katastrofalni nadvozi v tej naši ravninski krajini) in še posebej za okolje? Kaj vse si je dovolil župan, da se to ne zgodi - laganje na statutar-nopravni komisiji, nesklice-vanje zborov, ki jih predpisuje statut občine (oblikovanje stališč v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot je gradnja avtocest), nastopanje proti civilni in ljudski iniciativi v Skorbi oziroma prebivalcem, živečim ob bodoči avtocesti, ki
so kot zadnjo možnost s 417 podpisi (13 % vseh volivcev) zahtevali referendum, da "avtocesta Slivnica-Draženci na območju celotne občine Hajdina poteka vkopano pod železniško progo na Zg. Haj-dini".
V veliko pomoč županu je bilo tudi nastopanje predsednika 'komisije za pogajanja o izbiri najugodnejše variante na traso avtoceste Fram-Haj-dina" (komisijo je imenoval župan): na občinskem svetu 21. 10. 2003, ko je šlo za soglasje poteka trase avtoceste na območju občine Hajdina, je predsednik komisije povedal, "da je v občinski upravi dokumentacija, kjer so vsi ti opisi v idejnem projektu zasnovani in zapisani. Vsa ta trasa je vpisana kot vkopana varianta". S tem je zavedel vse tiste, ki smo verjeli njegovim besedam, kajti v poteku sprejemanja se je izkazalo, daje šlo za laž!
Dejansko stališče imenovanje komisije je bilo, da "je za občino Hajdina sprejemljiva edino in samo varianta Kidričevo - z vidika kmetijstva zato, ker okrog 60 % trase poteka po gozdu, sicer se bo uničilo 180 ha zemljišč, prav tako pa je zaradi bližine avtoceste sporno pridelovanje vrtnin zaradi SO2 izpuhov ter zaradi dolgoletnega nabiranja težkih kovin v tleh"!
Pri dejansko izbrani trasi (kombinacija kidričevske variante in variante Marjeta) je
ostalo odprto vprašanje: zakaj se je trasa speljala po najbolj orni zemlji in mimo gozdov ter se s tem podaljšala za cca. 1,6 km? Ali so bili župani tisti, kar se da sklepati iz razvoja sprejemanja po občinah, ali pa je gradbeni lobi uspel podražiti avtocesto?
O vsem tem in kronologiji dogodkov sem pisal v Hajdin-čanu (št. 4, december 2005).
Pri javno razgrnjenem DPNŽP je na celotni trasi od Pragerskega do Hodoša predvidenih šest podvozov za iz-vennivojsko križanje železniške proge in cest: Stražgonjca, Cirkovce, Zg. Hajdina, Dornava 2, Osluševci in Velika Nedelja. Iz ugotovitev okoljskega poročila za elektrifikacijo in rekonstrukcijo proge sledi, da je predlog plana z vseh vidikov ocenjevanja sprejemljiv, ugotovitev v zvezi z oceno vplivov na podzemne vode in krajino pa pravi, da so "vplivi na podzemne vode in krajino ocenjeni kot nebistveni, pri čemer pa se priporoča izvedba nekaterih splošnih omilit-venih ukrepov"!
Za popolno presenečenje pa je na javni obravnavi DPNŽP v občini Hajdina poskrbel župan občine Hajdina, ki je predlagal še podvoz pri nivoj-skem prečkanju železniške proge in ceste, ki mimo pokopališča vodi proti Dražencem. Ker avtocesta ne bo vkopana, s tem nastane situacija, da bo v smeri iz Hajdine proti Dra-žencem najprej podvoz pod
Foto: Viktor Markovič
Kje je podtalnica na Hajdini, je vidno na sliki, posneti v gramoznici Hajdina - parkirana vozila se kar lepo sušijo.
železniško progo, nekaj deset metrov naprej na isti cesti pa nadvoz nad avtocesto, ki se že gradi!
V	celotnem postopku sprejemanja najugodnejše variante poteka avtoceste po občini Hajdina pa je evidentno, da je komisija, ki je bila imenovana s strani župana na 9. seji občinskega sveta (28. 10. 1999), prenehala obstajati 9. 12. 2002, ko je bila 1. seja v novem mandatu. Kako je mogoče, da je predsednik iste komisije še kar naprej nastopal oziroma predstavljal komisijo v občini, ministrstvih; kaj pa so bili sklepi oziroma stališča komisije?
V	eni izmed političnih strank v občini so v letu 1999 zapisali: "Smo za uveljavljanje takšne razvojne politike, ki bo čim manj dodatno obre-
menjevala okolje. Zavedamo se namreč, da narave nismo dobili v dar od staršev, ampak smo si jo sposodili od otrok!"
Jaz pa sem v pripombah ob javni razgrnitvi DPNŽP med ostalim zapisal: "Ostra kritika na račun Ministrstva za okolje in prostor, še posebej ministra Podobnika, ki je hodil po občini Hajdina, ko je šlo za odločitev o izvedbi avtoceste; kje ste bili v letu 2005, ko ste na veliko tolmačili oziroma lagali, da ni mogoče izvesti avtoceste Slivnica-Draženci na Zg. Hajdini pri prečkanju železniške proge z izvedbo podvoza oziroma vkopane ceste po občini Hajdina? S tem predlogom ste se osramotili, enako stroka. Kako boste to opravičili v javnosti in pred občani?"
Viktor Markovič
Prejeli smo
Risanje pokrajinskih zemljevidov za Marsovce in ne za ljudi
V	zvezi s prispevkom dr. Štefana Čelana v Štajerskem tedniku (29. 2. 2008) v rubriki Prejeli smo, z naslovom Projekt pokrajin je zmaga političnega razuma, z obžalovanjem ugotavljam, da se nisva povsem razumela. In da želi dr. Čelan to nerazumevanje prikriti z bizarnim ugibanjem o stališčih stranke Zares glede pokrajin. Dejstvo je namreč, daje stališče Zares pri sprejemanju t. im. svežnja pokrajinske zakonodaje (naši poslanki in poslanci po dolgem in zahtevnem usklajevanju in iskanju širše sprejemljive rešitve v zvezi s številom, pristojnostmi in načinom financiranja bodočih pokrajin) vseskozi konsistentno in nedvoumno. To je mogoče ugotoviti tudi na podlagi nastopov predstavnikov Zares v medijih in stališč, objavljenih na spletni strani www.zares.si.
Zato je Vaše (retorično) spraševanje o tem, za koliko pokrajin se zavzemamo, vsaj nenavadno, če že ne povsem neumestno. Cinično trdite, da imate "na mizi toliko različnih inačic šestih pokrajin, kolikor je članov Zares". Zares je odprta in demokratična stranka, zato je povsem legitimno, da naše članice in člani povsem svobodno izražajo svoja stališča in poglede na regionalizacijo, ki niso nujno vedno povsem v skladu z uradnimi stališči stranke.
V	Zares-nova politika smo, ko se je spomladi pričelo usklajevanje med parlamentarnimi strankami in vlado o pokrajinskih zakonih, večkrat jasno poudarili, da je število 14 pokrajin, kolikor jih je predlagala vlada, občutno preveč, in se zavzeli za mnogo manjše število, med šest in osem. Kasneje smo javno objavili naš predlog osmih pokrajin. Vodstvo Zares torej nikoli ni zagovarjalo ustanovitve šestih pokrajin, zato Vam tudi ne morem odgovoriti, za katerih šest pokrajin se zavzemamo. Tudi ni res, da se je Zares kdajkoli zavzel za "členitev Slovenije po škofijah", kot trdite v zapisu. Ob tem obžalujem, da v svojem pisanju zelo posplošeno obravnavate tako kompleksno vprašanje, kot je regionalizacija. Res je sicer, da je osnovno vprašanje povezano s številom pokrajin, je pa res tudi to, na kar Zares ves čas opozarja, da je bil vladni predlog problematičen tudi z vidika prenosa pristojnosti na pokrajine in načinom financiranja. O čemer se sami, zanimivo, ne opredeljujete. Iz enega samega razloga - ker zasledujete le svoje lastne, ozke politično-lokalne interese.
Navajate tudi, da ožje vodstvo stranke Zares predstavljajo nekdanji "pomembni člani" LDS in nekdanje vlade. Tudi to ne drži, kar, denimo, potrjuje sedem podpredsednic in podpredsednikov stranke ter predsednica sveta stranke, ki predstavljajo "vodstvo stranke" in niso bili pomembni člani stranke, katere član ste sami.
Zavajajoče in nekorektno je, da enačite 12 statističnih in 14 razvojnih regij, ki imajo predvsem statistično (kot že ime
pove) oziroma razvojno-načrtovalsko funkcijo, z ustanavljanjem pokrajin, o katerih naj bi tekla beseda v Vašem prispevku. Slednje imajo predvsem upravno-administrativno funkcijo (so torej vmesna raven lokalne samouprave), obenem pa tudi razvojno-načrtovalsko, statistično in še marsikatero drugo funkcijo. In če naj odgovorim na še eno Vaše vprašanje: kako se bodo posamezne občine uspele razvojno uveljavljati (ne le v okviru pokrajin, temveč v širšem kontekstu), pa ni odvisno predvsem od velikosti pokrajin, temveč od njihovih lastnih razvojnih potencialov in politik spodbujanja le-teh. In na tej točki nosijo odgovornost predvsem lokalni politiki, namreč, kako in kakšne pogoje bodo uspeli vzpostaviti, da bi se posamezna lokalna skupnost lahko razvojno uveljavila. Osebno si bom po svojih močeh in znotraj stranke Zares-nova politika prizadevala, da nam bo to uspelo tudi v Kidričevem. Nikakor pa ne morem mimo Vaše skrbi za razvoj Kidričevega in participacije Kidričanov v pokrajinskem svetu. Sami ste nam namreč že leta 2001 prodali »meglo«, imenovano Integralni razvojni program občine Kidričevo (za ne malo denarja), ki je bolj podoben šabloni za prodajo pameti, kot pa dejansko uporaben dokument. V smislu, »ko imajo bedaki denar, pametni tržijo.« Zato ga na občini še sedaj skrbno hranijo v predalu. S skrbjo za nas ste šli celo tako daleč, da ste se obrnili proti volji naših občanov in občank, izraženi na referendumu, a tokrat z drugačnimi cilji in nameni.
Za razliko od vlade in vseh tistih, ki ste nekritično in v službi lastnih političnih interesov, podprli ustanovitev kar 14 pokrajin, je stranka Zares vedno vztrajala pri strokovnih argumentih. In da ne bo pomote ter v izogib morebitnim nadaljnjim podtikanjem - Zares podpira regionalizacijo, vendar takšno, ki bo temeljila na jasnih strokovnih analizah (stroškov in koristi), kot tudi na nedvoumni podpori najširše javnosti. Zares dvomim, da Vi, gospod dr. Celan, ki ste menda dobro informirani, kot zatrjujete, ne veste, da vlada ni predložila ne strokovnih analiz, kot tudi ni preverila volje državljank in državljanov.
Zanimivo je tudi, da ste v svoji razpravi povsem zanemarili dejstvo, daje bila osnovna postopkovna in vsebinska napaka storjena pri pripravljanju pokrajinske zakonodaje, namreč razprava o pristojnostih pokrajin, financiranju, volitvah, o vsebini in vlogi pokrajin nasploh je bila zavestno ločena od razprave o družbeno-teritorialno organizaciji in številu pokrajin. V Zares smo prepričani, da je osnovni namen pokrajin ta, da približajo storitve države ljudem in da se davkopla-čevalski denar porabi racionalneje. Tudi zato je vladni predlog, ki ga Vi nekritično podpirate, nesprejemljiv. Ustanovitev 14pokrajin bi namreč pomenila povečanje birokracije, saj bi tako dobili 14 "glavarjev" in od 500 do 600pokrajinskih svetnikov. Verjamem, da ste Vi (morda tudi Vaša stranka) v tem ugledali priložnost za utrditev političnega položaja, v Zares pa se s tem še zdaleč ne ukvarjamo. Zato tudi zmoremo izreči stališča, ki niso nujno vedno najbolj všečna.
Ker Vam je očitno blizu nastopati s pozicije argumenta moči in ne moči argumenta, Vam sporočam, da za razliko od
Vas, podpiram pluralizem mnenj. In najina mnenja o vprašanju regionalizacije so očitno nasprotujoča, ne glede na to, ali ste to sposobni sprejeti. Vaše navedbe, da "nekdo riše pokrajinski zemljevid za Marsovce" in še nekatere druge, ki so v funkciji osebne diskreditacije mene in/ ali stranke Zares, pa ni treba komentirati, ker največ povejo prav o Vas. Zaradi tovrstnih diskreditacij zaključujem razpravo z Vami preko medijev.
S spoštovanjem,
mag. Silvestra Klemenčič,
podpredsednica Podravskega pokrajinskega odbora
Zares-nova politika
WWW.MOBITEL.SI
Močan mobitel!
Samsung SGH-M110.
i
SAMSUNG
rOíi

Samsung SGH-M110
•	Povečana odpornost na vlago, prah in udarce
•	Prostoročno telefoniranje prek vgrajenega zvočnika
•	Zvočna beležka (diktafon)
•	Vgrajen FM-radijski sprejemnik
•	Kalkulator
•	Budilka
63,96 €*
Mobitelova prodajna mreža uporabnikom omogoča nakup akcijskih mobitelov na več kot 350 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Zaradi tega je mogoče, da določen model mobitela ni na voljo na vseh prodajnih mestih hkrati. *Cena vključuje DDV. Ponudba traja do odprodaje zalog in velja za vse naročniške pakete, razen za osnovni SOS paket, paket Podatkovni bonus, Enotni paket, paket Telemetrija in izbrani paket na podrejeni številki v storitvi Avtotelefon. Velja ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja Mobitel GSM/UMTS za 12 mesecev, za vse, ki nimate veljavnega aneksa št. 8/2005.
Nogomet
Težko delo za Dravo na Areni Petrol
Stran 16
Nogomet
Pričenja se drugoligaški nogometni ples
Stran 16
Kolesarstvo
Moči je potrebno razporediti čez vso sezono
Stran 17
Jadranje
Letos v Biogradu že 8. Ptujčanka
Stran 17
Atletika
Živa Sabo državna prvakinja v mnogoboju Strani 18
Tilen Vidovič
Z voljo in borbenostjo do uspeha
Strani 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Ormožani izgubili točko
Jeruzalem - Pivovarna Laško 28:28 (14:11)
JERUZALEM: G. Čudič (5 obramb), Cvetko; Korpar 3, Krabonja 4, M. Bezjak 9, Bogadi 1, R. Bezjak 1, Ra-dujkovic 2, Sok 4 (4), Hebar 1, Žuran, Potočnjak, Korez 2, Pisar 1. Trener: Saša Prapotnik
PIVOVARNA LAŠKO: A. Čudič, Škof (7 obramb), Rezar (5 obramb - 1 x 7 m); Muhovec, Sulic, Gregorc, Gajič, Špiler 3, Trivundža 4 (2), Kozlina 5, Furlan, Gorenšek 7, Stojanovic 1, Terzic, Kokšarov 7 (3), Kos 1. Trener: Slavko Ivezič.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/4; Pivovarna Laško 5/5.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Pivovarna Laško 14 minut.
IGRALEC TEKME: Marko Bezjak (Jeruzalem Ormož).
Polna dvorana na Hardeku (800 gledalcev) se je pred tekmo sprijaznila s pričakovanim porazom Ormožanov, predvsem ob spoznanju, da v ekipi ni obolelih Bojana Čudiča in Aleša Belšaka. Na klopi sta sedela poškodovana Rok Žuran in Tadej Sok, ki je izvajal le se-demmetrovke: »Ni hujšega, ko sediš na klopi in veš, da ne moreš pomagati. A želja je tako velika, da bi lahko premikal gore,« je po tekmi povedal Rok Žuran, ki ima poškodovano ramo in ga najbrž še dober mesec ne bomo videli na rokometnem parketu. Ormožani so odlično pričeli tekmo in v 9. minuti povedli s 4:2. Ob tem je Rezar v golu Celjanov zbral kar štiri obrambe, tudi sedemmetrovko Robertu Bezjaku. Trener pivo-varjev je nasmejal poznavalce rokometa z začetno sedmerico: na golu je začel Rezar, na krilih Gajič in Furlan, na črti Sulic in v zunanji liniji Trivundža, Koz-lina in Stojanovic. Po zaslugi
1. A SRL (M)
Foto: Črtomir Goznik
Prvo točko, osvojeno proti Celjanom, so si Ormožani prislužili z borbeno in srčno igro.
naveze Trivundža-Gorenšek ter ob redkih prebliskih Koz-line je uspelo gostom povesti za 2 zadetka, 6:4. V 22. minuti so Celjani še vodili z 8:7, nato pa so sledile minute Jeruzalema, ki je na krilih dobre igre v obrambi in golih Marka Bez-jaka ter ormoških mladincev (Bogadi, Hebar, Korez, Krabo-nja, Sok) povedel v 26. minuti z 11:8. Prednost treh zadetkov so Ormožani zadržali do odmora, čeprav bi lahko bila razlika v korist gostiteljev še višja (14:11).
V nadaljevanju je četa Saše Prapotnika povedla s 4 zadetki, 16:12. Celjanom se je uspelo vrniti v igro po izključitvi Bo-gadija in s serijo 3:0 (16:15). Trener aktualnih državnih prvakov Slavko Ivezič je uvidel, da vrag jemlje šalo in je v igro poslal Gorazda Škofa, Davida Spilerja, Edvarda Kokšarova in Mirsada Terzica. Slednji je bil
REZULTATI 21. KROGA: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško 28 :28 (14:11), Gorenje - Slovan 30:24 (17:9), Cimos Koper - Trimo Trebnje 38:26 (17:11). Srečanji Rudar EVJ Trbovlje - Knauf Insulation in Sviš Pekarne Grosuplje - Gold club bosta odigrani v soboto.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 21 17 3 1 36
2.	CIMOS KOPER 21 15 3 3 33
3.	GORENJE 21 15 2 4 32
4.	TRIMO TREBNJE 21 17 0 4 28
5.	GOLD CLUB 20 12 2 6 26
6.	JERUZALEM ORMOŽ21 10 2 9 22
7.	KNAUF INSULATION20 8 1 11 17
8.	PREVENT 20 6 3 11 15
9.	SLOVAN	21 6 3 12 15
10.	RUDAR TRBOVLJE 20 4 3 13 11
11.	SVIŠ GRISUPLJE 20 3 2 15 8
12.	INTEGRA GORICA 20 1 0 19 0
Marko Bezjak (Jeruzalem Ormož): »Roko na srce: pred tekmo nisem verjel, da lahko tako oslabljeni priredimo presenečenje. Naša želja je bila zaigrati borbeno. Čestitam soigralcem za izjemno borbenost in zasluženo točko. To je naša prva točka nasploh proti Celjanom.«
Tadej Sok (Jeruzalem Ormož): »Priznam, da mi je pred zadnjim metom trepetala roka, saj je na drugi strani stal reprezentančni vratar Škof. Uspelo mi je zadeti in sem zelo vesel, da smo se uvrstili v Ligo za prvaka; mislim, da smo si to zaslužili. Čestitke tudi naši publiki. Čakajo nas same močne tekme, ki se jih že veselim.«
v kratkem času, ki ga je preživel na igrišču, najšibkejši člen celjskega moštva. Zapravljeni »zicerji« (Radujkovic 3x, R. Bez-jak, Korpar) in nekaj izjemnih obramb Škofa so spremenili potek tekme in Celjanom je v 54. minuti uspelo povesti s 25:24. Zaključek je bil dramatičen: dobro minuto pred koncem je Trivundža zadel za celjsko vodstvo 28:27, v zadnji napad pa so nato krenili Ormožani z vratarjem v polju (Pisar). Trener Saša Prapotnik je vzel minuto odmora, pred tem pa si je dvominutno kazen prislužil Celjan Teržic. 14 sekund pred koncem je Robert Bezjak iztržil sedemmetrovko, ki jo je v izenačenje na 28:28 spremenil Sok. Deset sekund pred koncem je sledila minuta odmora na zahtevo celjske klopi. Celjani so pričeli s sredine, Pisar pa je takoj storil prekršek nad Špilerjem, ki je reagiral ne-športno in člani obeh klopi so si »skočili v lase«. Pisar in Škof, ki je prednjačil v nešportnem obnašanju (po tekmi, se je lotil tudi inventarja športne dvorane na Hardeku), sta si prislužila rdeča kartona, čeprav bi si ga v prvi vrsti zaslužil Špiler in še marsikdo. Čas je potekel, Celjanom pa je preostalo le še izvajanje devetmetrovke: strel Kozline je končal nad golom.
Sledilo je veliko veselje Ormožanov, ki so s to točko potrdili nastop v Ligi za prvaka! Na drugi strani razočaranje Celjanov, ki so se v Ormožu s prikazanim in nasploh prepotent-nim obnašanjem osramotili in takoj dobili zasluženo kazen.
Po tekmi so se zavili v molk, tako da izjave ni bilo mogoče dobiti. Igra Celjanov je bila počasna in oslabljena zasedba vinarjev je brez večjih težav spremljala ritem njihove igre. V domači vrsti si vsi zaslužijo pohvale, še posebej pa spet Marko Bezjak, ki je še enkrat dokazal, da je trenutno najboljši igralec 1. A-lige. Žal pa tega še ni sprevidel selektor Miro Požun.
Uroš Krstič
Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator 33:37 (17:23)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Ma-
rinček, Kelenc, Puš 7 (2), Majcen, Prapotnik 5, Ciora 4 (3), Kikanovič 3, Volarevič 3, Mihič 5 (2), Strmšek 6 (1), Levstik. Trener: Nikola Bistrovič.
KRIM MERCATOR: Pandžič, Jat-senko 8, Vergeljuk 3, Frešer 7, Ste-fanišin, Oder 3, Lekič 8 (6), Argenti 1, Hrnič 6, Irman, Karnev 1, Krlička, Kindl, Varles. Trener: Bojan Čotar.
SEDEMETROVKE: Mercator Tenzor Ptuj 8 (9), Krim Mercator 6 (6)
IZKLJUČITVE: Mercator Tenzor Ptuj 6, Krim Mercator 10 minut
Na Ptuju je bilo gostovanje ljubljanskega Krima v zaostali tekmi 14. kroga pričakovano kot velik praznik ženskega rokometa. Čeprav je bilo pričakovati zanesljivo zmago Krima, za gostje iz Ljubljane vse le ni bilo tako enostavno. Na Ptuj pa s krimovkami ni pripotovala najboljša krožna napadalka na svetu Ljudmila Bodnjeva, čeprav je trener Čotar napovedoval, da naj bi po neugodni poškodbi prvič nastopila na tekmi. A je bila tudi preostala postava Krima takšna, da je obetala rokometni užitek prve vrste.
V prvem polčasu je bilo doseženih štirideset zadetkov, kar je podatek, ki pove, da se je igralo zelo hitro in praktično brez
obramb. V tem direndaju pa so bile uspešnejše izkušene gostje, ki so storile manj napak.
Drugi polčas je minil v podobni igri, veseli pa dejstvo, da so domačinke po dveh zaporednih porazih v to srečanje vložile vso znanje in borbenost ter se zelo dostojno upirale gostjam. S svojo vztrajno igro niso dovolile uglednim nasprotnicam, da si priigrajo visoko prednost. Če ne bi bila sodnika v nekaterih trenutkih tekme »pomagala« gostjam, bi lahko bila tekma še bolj enakovredna. Takšnih »uslug« Krim ne potrebuje, saj tudi v Evropi tega popusta ni deležen. Prav kolca se nam lahko po časih, ko sta pravico na slovenskih rokometnih igriščih delila Jug in Jeglič, ki sta bila cenjena in spoštovana povsod po svetu. Zdaj takšnega uglednega para nimamo, pa tudi sodnikov na največjih tekmovanjih ne.
Najboljše strelke tega srečanja so bile pri domačinkah Pu-ševa, Strmškova in Prapotniko-va, pri gostjah pa Jatsenkova in Frešerjeva. Rokometašice Krima v soboto v domači dvorani čaka prvi obračun četrtfinala evropskega Pokala pokalnih zmagovalcev, ko se bodo pomerile z romunsko ekipo Rul-mentul Urban.
Danilo Klajnšek
Nikola Bistrovič - trener ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: »Proti Krimu smo doživeli še tretji zaporedni poraz, vendar je potrebno tokrat čestitati mojim rokometašicam za pristop k temu srečanju. Sedaj lahko samo upamo na kakšen spodrsljaj vsaj ekipe iz Žalca, da bi prvenstvo končali na tretjem mestu, s podobnim učinkom kot v minuli sezoni, ko smo sezono končali s štirimi porazi. Naša obveza je, da zmagamo vse tekme do konca prvenstva ter se pripravimo na končnico pokalnega tekmovanja, ko igramo s Celjskimi mesninami. Le uvrstitev v finale bi pomenila uspeh.«
Foto: Črtomir Goznik
Krimovke (modri dresi) so s trdo obrambo znale ustaviti nalete Ptujčank (na sliki Martina Strmšek).
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga -1. SNL
Težko delo za Dravo na Areni Petrol
Nogometaši v 1. SNL bodo nadaljevali prvenstvo s tekmami 22. kroga. Na njih bodo nekatere ekipe iskale možnost za potrditev uspešnega začetka (Domžale, Primorje, MIK CM Celje, Interblock), za druge pa bodo pomenile popravni izpit po slabšem startu (Drava, Nafta, Livar, Gorica). Koper in Maribor bosta poskušala z zmago nadgraditi točki iz uvodne tekme.
Začetek spomladanskega dela je med posamezniki zaznamoval odličen debi Edina Šaranoviča v dresu Primorja, ki je s klasičnim hat-trickom svoji ekipi prinesel pomemben kapital pred nadaljevanjem. Dva gola je dosegel še Domžalčan Andraž Kirm, kar je bilo dovolj za zmago državnih prvakov. Slednji pa so se morali zanjo zelo potruditi, saj so po izključitvi Juninha pretežno branili svojo mrežo. Livar bo po prikazanem v soboto na ptujskem Mestnem stadionu neugoden tekmec vijoličastim, ki v uvodni tekmi zaradi izključitve Niltona niso mogli prikazati vsega, kar znajo. Veliko število kartonov, skupaj so jih sodniki podelili 38 (od tega 4 rdeči), je prav tako značilnost 21. kroga, manj uspešni pa so bili strelci, ki so v povprečju dosegli nekaj več kot dva gola na tekmo.
Nogometaši Drave so s svojim nastopom v nedeljo razočarali svoje zveste navijače, ki so se v precejšnjem številu (okoli 1300) zbrali na tekmi z Inter-blockom. Začetek je bil precej obetaven, saj Ljubljančani v prvih 30. minutah niso niti enkrat streljali na gol. Nato pa petmi-nutni mrk, po katerem ni bilo več moči in znanja za preobrat, kljub številčni premoči. »Kaj se je zgodilo takrat v glavah naših igralcev, si ne znam razložiti. Čeprav smo na pripravljalnih tekmah prikazali dobro in te-
Foto: Črtomir Goznik
Sead Zilič (Drava, modri dres) nekaj časa ne bo mogel pomagati svoji ekipi.
kočo igro, tega v nedeljo nismo uspeli ponoviti. Ni bilo igralca, ki bi potegnil voz, vsi so bili v nekakšnem krču. Morda so mislili, da se bodo Ljubljančani po izključitvi kar predali, a zgodilo se je ravno nasprotno,« je trener Drave Milan Duričič po nekaj dnevih še enkrat ponovil videnje nedeljske tekme.
Druge racionalne razlage za padec v igri ni, saj bi se ob realizirani enajstmetrovki Kro-navetra tekma zagotovo razvila v drugo smer. To je tisti pokazatelj, h kateremu bi morali težiti Ptujčani v soboto v Celju,
ko bodo močnejši za Andreja Prejaca, ki se v ekipo vrača po odsluženi kazni. Velikih sprememb v ekipi sicer ni pričakovati, saj ena tekma ne more biti pokazatelj realne moči. Prej bi veljalo strniti vrste in dokazati, da so v pripravljalnem obdobju dobro delali. Proti Celjanom to seveda ne bo lahko, saj četa Pavla Pinnija cilja precej
visoko, njihov igralski kader pa je prav tako precej izkušenejši od Dravinega. Na dobri igralni površini Arene Petrol v Celju si lahko tako obetamo enakovreden in trd obračun. Če bo Drava skozi celotno srečanje pokazala igro iz začetka tekme proti Interblocku, so možni prav vsi rezultati.
JM
Rokomet • 2. SRL (m)
Ptujcani s Kranjem, V. Nedelja v Kočevje
Ta teden je bil rokomet na našem področju vsekakor v ospredju, saj smo lahko v samo dveh dneh videli najboljši slovenski ekipi: najprej Krim Mer-cator na Ptuju in nato še Celje Pivovarno Laško v Ormožu.
V petek zvečer pa bodo na parket stopili ptujski rokome-taši, ki bodo pričeli svojo borbo za mesta pod samim vrhom 2. SRL, ki vodijo v višji rang tekmovanj a. Seveda govorimo o drugem mestu, ki direktno prinaša napredovanje, in tretjem, ki daje to možnost preko kvalifikacij. Prvo mesto je praktično oddano rokometašem iz Litije, drugo mesto, ki ga trenutno zaseda Alples Železniki, pa je dosegljivo, saj za njim MRK Drava Ptuj zaostaja samo tri točke. Po dolgih letih igranja v najnižjem rangu so rokometaši Drave končno ponovno konkurenčni in se spogledujejo z igranjem v
1. B SRL.
V osmih tekmah, kjer ima kar nekaj klubov enake želje, bo potrebno dati vse od sebe. Vsaka tekma bo zelo pomembna, ne glede na moč nasprotnika. Že v petek bo Drava doma igrala s Kranjem, seveda pa si rokometaši želijo predvsem glasno podporo s tribun. Prav navijači bi lahko bili tokrat jeziček na tehtnici, ki bi domačim igralcem pomagal do zmage v pomembnem uvodnem srečanju končnice.
Igralci Velike Nedelje bodo v prvem krogu gostovali v pri ekipi Grča Kočevje.
Vrstni red pred začetkom končnice:
Šmartno 99 12, Alples Železniki 9, Grča Kočevje in MRK Drava 6, Kranj 5, Duplje - Tržič in Velika Nedelja 4, Sevnica 2 točki.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Reprezentanca U-17
Trije Kidričani na Irsko
Selektor Damir Rob je objavil spisek nogometašev, na katere bo računal v 2. krogu kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo na Severnem Irskem.
Slovenija se bo tam za napredovanje najprej 17. 3. borila z Walesom, 19. 3. s Severno Irsko, zadnjo tekmo pa bodo Robovi varovanci odigrali 22. 3. s Škotsko.
Med potniki za Irsko so tudi trije nogometaši kidričev-skega Aluminija, ki so se na zadnjih prijateljskih tekmah izkazali in so si zaslužili povabilo Roba. To so: Antonio Mlinar Delamea, Boban Jovič in Martin Milec.
JM
Poškodba Seada Ziliča!
V sredo se je na popoldanskem treningu poškodoval Sead Zilič, ki si je pri padcu zlomil roko; gre za trojni zlom dlanč-nice leve roke. V ptujski bolnišnici so mu namestili mavčno oblogo. Zaenkrat še ni znano, kako dolgo bo Sead odsoten z nogometnih igrišč, zagotovo pa v soboto ne bo mogel pomagati svoji ekipi na gostovanju v Celju.
PARI 22. KROGA: Nafta Lendava - Domžale (gl. sodnik: Matjaž Bohinc), Maribor - Livar (Miran Bukovec) - na Ptuju, Interblock - Hit Gorica (Roberto Ponis) - vse v soboto, 8. 3., ob 15.00, MIK CM Celje - Drava Ptuj (Boris Tošeski) - ob 17.00, Primorje - Koper (Robert Krajnc) - v nedeljo, 9. 3., ob 15.00.
1. DOMŽALE	21	14	4	3	42:17	46
2. KOPER	21	9	8	4	37:25	35
3. HIT GORICA	21	10	5	6	30:23	35
4. INTERBLOCK	21	9	5	7	28:22	32
5. NAFTA	21	7	9	5	31:35	30
6. MIK CM CELJE	21	8	4	9	26:23	28
7. MARIBOR	21	7	6	8	31:31	27
8. PRIMORJE	21	7	4	10	29:25	25
9. DRAVA	21	5	5	11	23:42	20
10. LIVAR	21	3	2	16	24:59	11
Lista najboljših strelcev: 12 zadetkov: David Bunderla (Primorje), Dario Zahora (Domžale); 10 zadetkov: Dimitar Ivanov Makriev (Maribor); 9 zadetkov: Milan Osterc (Hit Gortica) ...
V soboto na ptujskem Mestnem stadionu Maribor - Livar
Ljubitelji nogometa na Ptuju in v okolici bodo imeli nekaj zaporednih tednov možnost spremljati prvoligaški nogomet vsak teden, saj bodo Mariborčani svoje domače tekme igrali na ptujskem Mestnem stadionu. Prva priložnost bo v soboto, ko bo ob 15. uri Maribor gostil Livarja.
Nogomet • 2. slovenska nogometna liga - 2. SNL
Aluminij z Muro 05, Zavrč v Velenju
Svoj spomladanski nogometni ples bodo ta konec tedna pričeli tudi nogometaši v 2. SNL. Nogometaši Aluminija so v jeseni 2007 osvojili 25 točk in se nahajajo na 2. mestu, z enakim številom točk kot prvo-uvrščena Bonifika. Nogometaši Zavrča, novinci v drugoligaški konkurenci so zbrali 16 točk, prezimili so na 7. mestu in imajo dve točki prednosti pred predzadnjim Zagorjem (16).
Navidezno imajo bolj sladke skrbi nogometaši Aluminija, ki so drugi in si želijo na tem mestu tudi obstati. V spomladanskem delu bo vsaka tekma pomembna, saj so razlike med klubi minimalne; kdor bo naredil manj spodrsljajev, bo uvrščen na vrh ali tik pod njim. V Kidričevem ostajajo realisti in se zavedajo, da bo težko ubraniti 2. mesto, saj so v prestopnem roku ostali brez pomembnega člena njihove igre Nenada Dakoviča, ki je presto-
pil k Dravi. Težave imajo tudi s poškodbami; izven pogona je Marko Gašparič, po operaciji pa se vrača Matej Vračko. Precej časa je že odsoten tudi Gregor Dončec. Okrepitev v pre-
moru niso dobili, zato jim bo v boju z okrepljenimi tekmeci še težje. Predvsem koprska Boni-fika je dobro trgovala in očitno je, da želi zadržati prvo mesto ter še naprej razveseljevati svo-
2. SNL						
1. BONIFIKA	14	7	4	3	26:11	25
2. ALUMINIJ	14	7	4	3	22:14	25
3. BELA KRAJINA	14	7	3	4	23:17	24
4. TRIGLAV GOR.	14	7	2	5	20:19	23
5. RUDAR (V)	14	7	2	5	37:20	23
6. MURA 05	14	5	4	5	15:16	19
7. ZAVRC	14	4	4	6	16:15	16
8. KRŠKO	14	3	6	5	11:24	15
9. ZAGORJE	14	3	5	6	23:30	14
10. KRKA	14	1	4	9	9:36	7
Foto: Stanko Kozel
Nogometaši Aluminija in Zavrča imajo pred spomladanskim delom prvenstva različne cilje: prvi si želijo ostati pri vrhu, drugi bi si radi čimprej zagotovoili obstanek.
je gledalce. Za prvo mesto bo zagotovo kandidiral tudi močno okrepljen Rudar iz Velenja s stebrom obrambe slovenske reprezentance Fabijanom Ci-potom in trenerjem Marjanom Pušnikom. Verjetno se priznani nogometni strokovnjak ne bo zadovoljil, da bi samo treniral ekipo v 2. SNL.
Nogometaši Zavrča bodo do konca bili bitko za obstanek, kar jim je tudi primarni cilj. »Na spomladanski del prvenstva smo se dobro pripravljali, saj so naši cilji jasni. Že na startu gremo v goste močnemu velenjskemu Rudarju, ki bo na tem srečanju velik favorit za zmago. To pa ne pomeni, da gremo v Velenje z belo zastavo. Poizkušali se bomo predstaviti v kar najboljši luči, v kolikšni meri nam bo to uspelo, bomo videli po samem srečanju,« nam je pred sobotnim srečanjem v Velenju dejal trener Zavrča Miran Emeršič, ki ga skrbi predvsem poškodba izkušenega Sebastijana Goloba, ki jo je staknil na pripravljalnem srečanju v Šentjurju. V Zavrču so vodilni možje kluba veliko storili z angažiranjem dveh izkušenih nogometašev, in sicer Rističa in Greguriča. Ali bo to dovolj za uresničitev klubskih ciljev, bo seveda pokazalo tekmovanje v drugem delu prvenstva.
Danilo Klajnšek
Jadranje • Regata Ptujčanka
Letos že osma Ptujčanka
V torek je v hotelu Mitra na Ptuju potekala tiskovna konferenca, na kateri so organizatorji predstavili aktivnosti pri organizaciji Ptujčanke, letos že 8. tradicionalne regate v Biogradu na morju. Letos bo potekala od 3. do 6. aprila. Pri organizaciji s hrvaško jadralno zvezo sodelujejo BD Ranca Ptuj, JK Ptuj, JŠD Felnar in Euronautic yacht club. Zadnji rok za prijave je 12. marec.
Prijavljene ekipe (doslej že 24) bodo razdeljene v dve skupini; v prvi bodo vse tekmovale na monotipnih, re-gatno opremljenih jadrnicah Elan 340, v drugi pa na plovilih s standardno čarter opremo. Bojan Bauman, vodja organizacijskega odbora, je med drugim povedal: »Tega družabno-športnega dogodka se vsako leto udeleži približno 200 jadralcev, ki lahko uživajo v prijetni kombinaciji družab-
nega in zdravega tekmovalnega vzdušja. Predvidenih je pet plovov, najboljše pa čakajo tudi nagrade - nagradni sklad znaša več kot 3000 evrov. Veseli nas, da je zanimanje za regato vsako leto večje in da je tudi usposobljenost tekmovalcev iz leta v leto večja, kar je tudi eden izmed ciljev regate.«
Letošnji častni predsednik regate je Konrad Rebernik iz JŠD Felnar, ki se z jadranjem ukvarja že več kot 25 let. »Zraven sem od samega začetka in seveda se že veselim letošnje regate. Lepo se je namreč družiti z ljudmi, ki tako kot jaz uživajo v jadranju,« je povedal Rebernik.
Že tradicionalno bodo organizatorji od vsakega prijavljenega jadralca 5 evrov namenili BD Ranca, ki ta denar porabi za delo z mlajšimi kategorijami jadralcev.
JM
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Krka tokrat pregloboka
Po ekipnem svetovnem prvenstvu na Kitajskem so za na-miznoteniške mize ponovno stopili igralci v 1. slovenski ligi. Ptujčani so gostili ekipo Krke iz Novega mesta in dvoboj izgubili. Janez Petrovčič in reprezentant Slovenije Uroš Slatinšek sta bila dovolj, da sta premagala domačo ekipo, ki se je sicer borila, a pravih možnosti za zmago tokrat ni imela. Edini dve točki za domačo ekipo sta dosegla Danilo Piljak in Bojan Pavič, ki sta premagala dvanajstletnega Tilna Novaka. Mlademu fantu iz Novega mesta gredo vse čestitke za nastop, vendar ne moremo mimo tega, da je v slovenskem namiznem tenisu, oz. vsaj v Krki, nekaj hudo narobe, če mora tako mlad fant krpati sestavo
četrtouvrščene ekipe. Zakaj ni bilo hrvaškega reprezentanta Karloviča, ne vemo, očitno pa v Novem mestu do njega niso poravnali vseh obveznosti.
REZULTATI 15. KROGA: NTK Ptuj
-	Krka 2:5, Sobota - Ilirija 5:1, Me-lamin - Edigs Mengeš 5:2, Tempo Velenje - Finea Maribor 0:5, Prevent
-	Kema Puconci (v petek, 7. 3.). VRSTNI RED: Finea Maribor 28,
Kema Puconci 26, Sobota 24, Krka 20, NTK Ptuj 16, Melamin 14, Tempo Velenje 12, Prevent 4, Edigs Mengeš 4, Ilirija 0 točk.
NTK PTUJ - KRKA 2:5
Ovčar - Petrovčič 0:3, Pavič - Novak 3:1, Piljak - Slatinšek 1:3, Pavič
-	Petrovčič 2:3, Ovčar - Slatinšek 0:3, Piljak - Novak 3:0, Pavič - Slatinšek 0:3.
Danilo Klajnšek
Nogomet • NŠ Poli Drava
Dvakratni zmagovalci v Račah
V soboto in nedeljo, 1. in 2.marca, je v Račah potekal dvoranski turnir selekcij U-10 in U-8. V vsaki selekciji je nastopilo po 12 ekip, ki so bile razdeljene v tri skupine. Zelo uspešni sta bili ekipi NŠ Poli Drava Ptuj, ki sta slavili v obeh kategorijah.
Pri dečkih U-10 so se v finalni del uvrstile ekipe NŠ Poli Drava, Aluminij in Mali Šampion. Ekipa Drave je na koncu premagala oba tekmeca (Mali Šampion 3:0 in Aluminij 2:0) ter ponovno dokazala kvalitetno delo šole.
NŠ Poli Drava Ptuj U-10: Domen Bauman, Jan Belšak, Sašo Brec, Bruno Gale, Rožle Grager, Matevž Kuko-
vec, Tilen Lacko Kolar, Denis Majerič, Luka Petek, Žan Potočnik, Luka Šalamun. Trener: Robert Hojnik.
V kategoriji dečkov U-8 so Ptujčani v predtekmovanju igrali neodločeno z Lenartom in Železničarjem (obakrat 0:0) ter premagali Slovensko Bistrico z 2:0. V finalu so se pomerili z ekipo NK Paloma iz Sladkega Vrha ter jo po streljanju 6-metrovk premagali s 3:2.
NŠ Poli Drava U-8: Urška Bratuša, Tomaž Brumen, Jaka Kostanjevec, Miha Kostanjevec, Patrik Mohorko, Bor Pahor, Žiga Ramšak, Marko Še-gula, Jaka Vajda in Matija Zagoršek. Trener: Danijel Širec.
UR
Ekipa U-8 NS Poli Drava Ptuj
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Priložnost bodo dobili vsi kolesarji
Kolesarji Perutnine Ptuj bodo v nedeljo nastopili na 6. Trofeji Poreč. 144 kilometrov dolga dirka ima letos nekoliko spremenjeno, težjo traso, a imajo še vedno največ možnosti za uspeh sprinterji. Ptujski strateg Srečko Glivar ne bo mogel računati na usluge zadnjega moža sprinterskega vlaka Jureta Kocjana, še vedno namreč celi poškodbo z dirke po Kubi. Priložnost bodo dobili Andrej Omulec, Luka Ra-kuša in Kristjan Durasek ki letos še niso nastopili. »V bistvu nas ta konec tedna čakata dva nastopa. V soboto dirka brez kategorije, kjer bo nastopilo vseh enajst kolesarjev, v nedeljo pa tradicionalna poreška Trofeja, kjer bo startalo osem tekmovalcev. Sezona je še dolga, zdaj se je komaj prav začelo. Ne bomo nastopili s prvo najmočnejšo postavo, vendar vseeno startamo na zmago,« je
Premierno bo v ptujskem dresu nastopil nekdanji gorski kolesar, Mariborčan Luka Rakuša.
povedal Glivar.
Na nedeljski dirki s startom in ciljem v priljubljenem letnem letovišču Zelena laguna ne bo ptujskega kapetana Mitje Mahoriča. »Letos imamo tri kolesarje več. Zdaj si morda vsi želimo dirkati, ker je šele začetek, vendar moramo moči pametno razporediti čez celo leto. Sam bom nastopil prihodnji teden na etapni dirki Jadranska magistrala in nato še v Črni gori, zdaj naj tekmujejo drugi. Res, da smo brez Kocjana v malo slabšem položaju, ker nimamo pokritega sprinta, vendar upam, da bodo fantje lahko morda s kakšnim pobegom že prej rešili dirko. Z vzponoma na Tar in Labince bo letos nekoliko več možnosti tudi za to, če še malo pihne veter, se lahko glavnina precej razpotegne,« napoveduje Ma-horič.
Uroš Gramc
Rokomet • Veteranski turnir v Izoli
Ptujčanke tretje po zmagi z Zametom
V soboto, 1. marca, so se nekdanje rokometašice Ptuja udeležile veteranskega turnirja v Izoli, na katerem so nastopile ekipe iz Slovenije in Hrvaške. V kategoriji žensk je tekmovalo osem ekip (razdeljene so bile v dve skupini), pri moških pa šest.
Ptujčanke so v igrale v skupini B, skupaj z ekipami Du-pelj, Sevnice in Šentjerneja. Z dvema zmagama in porazom so osvojile 2. mesto v skupini. V boju za končno 3. mesto so igrale z drugouvrščeno ekipo skupine A, Zametom Rijeka (Hrv). V zelo izenačenem boju so igralke ostale dovolj zbrane in so z veliko željo po uspehu nasprotnice premagale.
Rezultati (skupina B):
Ptuj - Duplje 5:9 (1:3), Sevnica - Ptuj 6:11 (3:6), Šentjernej - Ptuj 9:11 (4:5).
Tekma za tretje mesto: Zamet Rijeka - Ptuj 10:11 (6:4).
Prvo mesto je v kategoriji žensk osvojila Izola, v moški kategoriji pa ekipa Matkoviča (Hrv).
Ptuj: Jasmina Meško, Meta Majnik, Tjaša Brumen, Simona Brumen, Lidija Srebrnjak, Duška Šekuljica, Evelin Podvršek, Anja Potočnik, Ela Molnar.
Ptujska vratarka Anja Potočnik je bila izbrana za najboljšo vratarko turnirja.
Sponzor ekipe Ptuja je bil g. Jožef Zavec (prevozništvo) iz Zg. Leskovca, za kar se mu članice ekipe zahvaljujejo.
Evelin Podvršek
Ekipa Ptuja, ki je odlično nastopala na tradicionalnem turnirju v Izoli.
Košarka • OMREZJE.NET & PARKL
Veterani z lahkoto naprej
7.	SD KIDRIČEVO 12 3 9- 90 15
8.	KMO DORNAVA (1-) 12 1 11- 256 12 (ekipa Rač je pred ekipo Good
guys zaradi boljšega medsebojnega količnika)
Tekmovanje v prvi ligi se počasi zaključuje. Odigrane so bile tekme dvanajstega kroga in znani so vsi štirje »potniki« za zaključni turnir. Na zaključnem turnirju, ki bo prvi dve soboti v aprilu v Račah, se bodo za naslov prvaka lige potegovale ekipe Pragerskega, Starš, Rač in Good guysov. Najvišjo pozicijo si je izborila ekipa Pra-gerskega, medtem ko se vrstni
red ostalih treh udeležencev še lahko »premeša«.
V drugi ligi so končane četrtfinalne tekme. Vse štiri ekipe, ki so bile po rednem delu na prvih dveh pozicijah v obeh skupinah, so premagali nasprotnike v obeh tekmah. Veterani Pragerskega so imeli edini »na papirju« lahkega nasprotnika in se niso pretirano »oznojili«. V nadaljevanju
Ekipa Bar LM Pragersko veterani se je uvrstila v polfinalne boje v 2. ligi.
jim bodo poskušali prekrižati načrte »tiskarji«, ki si nadvse želijo povratek nazaj v prvo ligo. Tudi Majšperčani so »pokazali zobe« in še v drugo premagali tihega favorita iz Ptuja. Z obema dobrima rezultatoma so napovedali boj za povratek v elito. Druga ekipa iz Ptuja je ekipi Podlož »odčitala« pravo lekcijo iz košarke in jim v drugo zadala visok in boleč poraz. Vse zanimivosti, rezultate in statistiko lahko preberete na www.parkl.si.
1. liga
Rezultati 12. kroga: Neman
-	Good guys 37:60 (6:21, 7:12, 15:14, 9:13), KK Starše - KK Rače 76:82 (17:22, 26:16, 12:21, 21:23), ŠD Kidričevo - KMO Dornava 106:81 (24:15, 38:22, 31:19, 13:25), KK Pragersko - ŠD Slam 92:68 (26:10, 20:17, 25:25, 21:16), KMO Dornava
-	KK Pragersko 60:98 (11:23, 13:29, 17:16, 19:30).
1.	KK PRAGERSKO 12 11 1+272 23
2.	KK STARŠE 12 9 3+111 21
3.	KK RAČE	12 8 4+ 44 20
4.	GOOD GUYS 12 8 4+ 73 20
5.	NEMAN	12 4 8- 108 16
6.	ŠD SLAM	12 4 8- 46 16
2. liga
Četrfinale razigravanja - povratne tekme:
ŠD Podlože - KK Ptuj 63:89 (9:26, 17:21, 30:19, 7:23), ŠD Cirkovce
-	KK Nova vas MB 84:68 (17:17, 24 :18, 20:13, 23:20), ŠD Ptujska Gora
-	Bar LM Pargersko veterani 56:79 (13:19, 17:11, 13:26, 13:23), KK Av-toefekt - ŠD Majšperk 58:74 (12:8, 14:19, 16:21, 16:26).
KK Ptuj, ŠD Cirkovce, Bar LM Pragersko veterani in ŠD Majšperk so se z rezultatom 2:0 uvrstili v polfinale.
Lestvica najboljših strelcev po 12. krogu: 1. Aleš Milič (KK Starše) 308, 2. Davor Bauman (KK Rače) 238, 3. Mitja Blažič (KK Nova vas MB) 237, 4. Alen Horvat (KK Ptuj) 232, 5. Gregor Bien (ŠD Slam) 225 košev. Pari 13. kroga:
1.	liga: KK Pragersko - Neman, KMO Dornava - KK Rače, ŠD Kidričevo - KK Starše, Good guys - ŠD Slam.
2.	liga, polfinale razigravanja (prve tekme)
Za mesta od 1 - 4: (A1) KK Ptuj
-	(B2) ŠD Majšperk, (B1) Bar LM Prag. veterani - (A2) ŠD Cirkovce. Za mesta od 5. do 8.: (A3) KK Avtoefekt - (B4) ŠD Podlože, (B3) KK Nova vas MB
-	(A4) ŠD Ptujska Gora.
Radko Hojak
Foto: UG
Atletika • DP v mnogoboju
Živa Sabo najboljša v peteroboju
V	soboto in nedejo je atletska dvorana stadiona v Slovenski Bistrici gostila državno prvenstvo v mnogoboju za vse kategorije. Atletski klub Cestno podjetje Ptuj je imel na tekmovanju eno zastopnico, ki pa se je domov vrnila s stoodstotnim izkupičkom.
V	konkurenci mlajših mladink je Živa Sabo zmagala v peteroboju. Do naslova je prišla s konstantimi nastopi v vseh petih disciplinah, kar je kvaliteta, ki se od vsestranskega mnogobojca pričakuje. V nobeni disciplini ni zabeležila najboljšega rezultata, a je vseeno slavila v skupnem seštevku z 2982 točkami. Na 60 metrov z ovirami je tekla 9,63 sekunde, kroglo je sunila 10,46 metra, v daljino je skočila 5,32 metra, v višino 151 centimetrov, 800 metrov pa je zmogla
Ziva Sabo, AK Cestno podjetje Ptuj (v sredini)
Športno plezanje • Vzhodna liga
Eva priplezala do medalje
v 3 minutah in 0,62 sekunde. Podrobno oceno nastopa je podal njen trener Gorazd Rajher, od letošnjega leta tudi nacionalni trener za skoke in mnogoboj pri AZS: »Živa počasi postavlja temelje za bodoči razvoj. Po poškodbi križne vezi pred tremi leti se vrača na začetno raven hitrih disciplin v mnogoboju, meti kažejo določen napredek, medtem ko skoki zaradi tehnične narave discipline počasi napredujejo. Živa je zelo delovno dekle, ki na treningih izpolnjuje vse zahtevane naloge in lahko rečem, da je predana za tako težavno disciplino. Pred njo je še veliko dela in odrekanja ter načrtnega dela. Njen cilj za naslednja leta je norma za evropsko prvenstvo za mladinke, kjer bo potrebno zbrati več kot 5000 točk na prostem (v sedmih disciplinah). Živa je uvrščena v nacionalno panožno ekipo za mnogoobj in bo konec marca skupaj z Nino Kolarič opravila štirinajstdnevne priprave na Portugalskem.«
Uroš Esih
V nedeljo se je drugo leto zapored v športni dvorani Gimnazije odvijalo tekmovanje v športnem plezanju, imenovano Vzhodna liga. Organizatorji, plezalni klub 6b iz Ptuja, so pritegnili rekordno število udeležencev iz Dolenjske, Koroške, Štajerske in Prekmurja, kar 139. Tekmovali so v šestih kategorijah, od sedmega do petnajstega leta starosti.
Med najmlajšimi - cicibani, sta bila najboljša Lan Strmole in Julija Kruder (oba ŠPO PD Celje), v kategorijah mlajših dečkov in deklic Klemen Dretnik in Živa Ledinek (oba AK Ravne) med starejšimi dečki in deklicami pa Matic Leva (AK Slovenska Bistrica) ter Nuša Maver (ŠPO APD Kozjak Maribor). Odličen dosežek je uspel Kruderjevi in Dretniku, ki sta edina dosegla vrh 27 metrov visoke stene. Od šestih domačih tekmovalcev je najboljše nastopila Eva Zmazek, ki je v kategoriji mlajših deklic priplezala 21 metrov visoko - do 3. mesta. Njeni klubski sotekmovalki Nina Muršič in Špela Cvetko sta se uvrstili na 5. in 7. mesto. Med cicibani sta tekmovala Rok Stubičar (11. mesto) in Miha Ko-stanjevec (15. mesto), Luka Pintarič (starejši dečki) je bil osmi.
UG
Planinski kotiček
Vulkanski stožci na Madžarskem
Sobota, 29., in nedelja, 30. marca 2008
Pokrajino severno od Blatnega jezera na Madžarskem je v davni preteklosti preoblikovala vulkanska dejavnost. Ostali so številni zanimivi vulkanski stožci, ki sodijo med najlepše v Evropi. Spominjajo na tiste iz Afrike, med katere sodi tudi najvišji vrh Kilimandžaro. Ker je od aktivnega delovanja madžarskih vulkanov minilo že veliko časa, so danes po njihovih pobočjih in na vrhove speljane enkratne planinske poti. Ptujski planinci vas vabimo, da skupaj odkrijemo nekaj najlepših vulkanskih stožcev, hkrati pa spoznamo zanimivosti sosednje države Madžarske in Blatnega jezera.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 29. marca 2008, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj (odhod z avtobusne postaje v Ormožu ob 6.30), od koder se bomo s posebnim avtobusom popeljali skozi Lendavo in Lenty do obale Blatnega jezera. Tudi za letošnje potepanje po Madžarski smo odkrili nove vulkanske stožce. Povzpeli se bomo na Somloi, ki sodi med najlepše stožce, saj je ob vznožju porasel z vinsko trto, na vrhu pa stojijo ostanki mogočnega gradu. Sledila bo vožnja v Badacsony, kjer se bomo nastanili v zasebnem penzionu in si privoščili pravo madžarsko večerjo. Po vrnitvi nam bo naš gostitelj predstavil vinogradniško dejavnost na vulkanskih stožcih s praktično pokušnjo.
V nedeljo nas bo pričakal okusen madžarski zajtrk, nato nas bo pot vodila na vulkanska stožca Halap in Csobanz. Z vrha se odpira širok razgled na Blatno jezero in okoliško pokrajino. Po sestopu se bomo odpeljali v svetovno znano termalno kopališče Heviz. Zdravilne in blagodejne učinke vode v največjem evropskem termalnem jezeru bomo preizkusili tudi mi, saj bo dovolj časa za kopanje. Za vse, ki se ne bodo predali vodnim užitkom, je Heviz kot naročen za raziskovanje. V Ptuj se bomo vrnili do 19.30.
Opremite se planinsko (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v gostilnah ter v penzionu. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom, nočitev z zajtrkom v zasebnem penzionu (dvoposteljne sobe, tuš, WC), degustacijo vina in organizacijo ter znaša 37,90 EUR. Vstopnina za kopanje v He-vizu znaša 1.500 HUF (približno 6 EUR).
Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni do petka, 21. marca 2008.
Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Futsal • Finale Pokala
Neobremenjeni v Novo Gorico
Futsalerji Tomaža bodo v soboto in nedeljo v Novi Gorici sodelovali na zaključnem turnirju pokala NZS v futsalu. "Petelini" bodo zaigrali ob treh prvoligaških ekipah - Nova Gorica, Dobovec, Puntar. Prav slednji, trenutni državni prvaki, so nasprotnik Tomaža v polfinalu, ki bo na sporedu v soboto ob 16. uri: "Med tednom smo odigrali pripravljalno tekmo proti Dobovcu (poraz s 5:1) in uvideli vse naše pomanjkljivosti. V Novo Gorico gremo neobremenjeni, saj smo naš cilj izpolnili že s samo uvrstitvijo na zaključni turnir. Naš nasprotnik je Puntar, ki igra izjemno hitro in atraktivno. Tolminci so velik favorit, vendar če se nam bo ponudila vsaj najmanjša priložnost, jo bomo skušali izkoristiti. V drugem polfinalnem paru pa po tihem upam na presenečenje Dobovca, ki ima mlade ter hitre futsalerje, ki bi lahko šokirali Novogoričane, ki so kot organizator tudi glavni favoriti zaključnega turnirja," nam je pred odhodom na Primorsko povedal trener Tomaža Marjan Magdič. Finalno srečanje bo na sporedu v nedeljo.
Prihodnji teden čaka "peteline" prva tekma kvalifikacij za uvrstitev v 1. ligo, njihov nasprotnik pa bo tretjeuvrščena ekipa 2. SFL zahod - Zlatarna Lea Litija.
UK
Ptujska pikado liga
A-LIGA
Rezultati 16. kroga (1. 3.): Ring II - Zeleni gaj 16:0 (32:0), Štern-tal bar - Sharky 6:10 (17:23), Pri Stolpu - Justa 9:7, Žabica - Ring I 7:9 (16:23), Winston - Žaga 7:9 (16:21).
15 13 1
5.	RING I
6.	SHARKY
7.	JUSTA
8.	PRI STOLPU
9.	RING II
15
16
15
16 14
10. STERNTAL BAR 15
8	1	6130:110
7	1	8133:123
6	0	9122:118
3	2	11113:143
2	1	11 52:172
1	1	13 76:164
1.	ZELENI GAJ
2.	WINSTON
3.	ŽABICA
4.	ŽAGA
1 164:76	40
16 11 2 3139:117	35
16 11 0 5 158:98	33
16 10 1 5 147:109	31
Pari naslednjega kroga (8. 3. ob 19. uri): Zeleni gaj - Pri Stolpu, Winston - Ring II, Žaga - Sharky, Ring I - Šterntal bar, Justa - Žabica.
JM
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA LIGA
PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Nafta - Domžale, Interblock
-	HIT Gorica, Maribor Livar (Mestni stadion na Ptuju); SOBOTA ob 17.00: MIK CM Celje - Drava; NEDELJA ob 15.00: Primorje - Koper.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Rudar Velenje - Zavrč; NEDELJA ob 15.00: Aluminij - Mura 05, Krka - Bela krajina, Bonifika. Triglav Gorenjska, Zagorje - Krško.
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
17. KROG: Interblock - Aluminij (nedelja ob 14.00).
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
17. KROG: Interblock - Aluminij (nedelja ob 12.00)
SEMINAR ZA DELEGATE
MNZ Ptuj bo v soboto, s pričetkom ob 10. uri, v prostorih motela Roškar v Hajdošah organizirala seminar za delegate na področju MNZ Ptuj.
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI
PARI 21. KROGA: Rudar EVJ Trbovlje - Knauf Insulation, Sviš Pekarna Grosuplje - Gold club. V tem kolu je prosta ekipa Preventa. Med tednom so bila odigrana srečanja Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško, Cimos Koper - Trimo Trebnje, Gorenje - Slovan.
1. A SLOVENSKA ZENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 17. KROGA: Brežice - Mercator Tenzor Ptuj (sobota ob 19.00), Velenje - Evrocasino Kočevje, Izola - Zagorje Istrabenz Gorenje, Škofja Loka KSI - Olimpija PLK, Celjske mesnine - Burja Škofije, Celeia Žalec
-	Krim Mercator.
1.B	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 16. KROGA: Grosuplje - Moškanjci-Gorišnica (sobota ob 20.00), Krško - Ribnica Riko hiše, Ajdovščina - Krka, Klima Petek Maribor
-	Radeče MIK Celje, Dol TKI Hrastnik - Dobova, Istrabenz Plini Izola
-	Mitol Sežana.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA (ZA UVRSTITEV OD 1.-8.)
PARI 1. KROGA: MRK Drava - Kranj (petek ob 20.00 v ŠD Center), Grča Kočevje - Velika Nedelja, Sevnica - Alples Železniki, Duplje Tržič
-	Šmartno 99.
ODBOJKA
1. drZavna moška liga
1. TEKME ČETRTFINALA: ACH Volley - Krka, Stavbar IGM Maribor
-	Galex MIR, Salonit Anhovo - Marchiol Prvačina, Astec Triglav - Calcit Kamnik.
I.	drZavna Zenska odbojkarska liga
3. TEKMA ČERTFINALA: TPV Novo mesto - Luka Koper.
3.	drZavna Zenska odbojkarska liga
1. KROG - 2. TEKME KONČNICE: Vuzenica - Kurent SK Company, Kajuh Šištanj - DŠR Murska Sobota I., Dravograd - Nova KBM Branik
II.,	Galeja Vega - Črna, Kema Puconci - Slovenj Gradec, Ljubno - Svit Unimetal, Ecom Tabor - Mežica, Ruše - Aliansa II.
NAMIZNI TENIS
1.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 16. KROGA: Kema Puconci - NTK Ptuj, Finea Maribor - Prevent Radlje, Krka - Sobota, Ilirija - Melamin, Edigs Mengeš - Tempo Velenje.
3. SLOVENSKA LIGA
PARI 9. KROGA: LM KO Lendava - Ptuj II., Kema Puconci III. - Cirkov-ce, Kema Puconci III. - Ptuj II., LM KO Lendava - Cirkovce.
KEGLJANJE
2.	SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
16. KROG: Drava - Konstruktor II. (sobota ob 17.30 v DETA centru na Ptuju)
2. SLOVENSKA ZENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
12. KROG: Nafta - Drava (sobota ob 16.30)
TENIS
ZIMSKA LIGA 2007/2008
PARI 8. KROGA, 1. LIGA - SOBOTA ob 9.00: TC Luka - TK Šumari, Malečnik Team - Trgovine Jager; SOBOTA ob 12.00: TK Skorba - TK Neptun.
BOWLING
drZavna liga
SKUPINA A: pari 4. kroga, 8. 3.: Olimpija 1 - Ptuj 1, Epic 1 - Dodo SCH group 2. Prosta je ekipa Xtreme 2.
SKUPINA D: pari 4. kroga, 8. 3., ob 10.30: Ptuj 2 - Triglav 2, Nova generacija - Dodo SCH group, Epic 2 - Purger.
Danilo Klajnšek
Tilen Vidovič m Uspešen v judu in veslanju
Z voljo in borbenostjo do uspeha
Tilen Vidovič, učenec OŠ Mladika, je judoist in veslač. Pa ne čisto navaden, temveč eden najboljših v svoji starostni kategoriji pri nas. V preteklem letu je dosegel zelo dobre rezultate, naslov državnega prvaka v judu in štiri naslove prvaka v veslanju. Že na začetku te sezone pa je Tilen ponovno zablestel na blazinah, saj je osvojil naslov državnega prvaka med učenci OŠ in osvojil zlato za OŠ Mladika. Vedno je nasmejan in pripravljen za trening, čeprav priznava, da je zanj vsaka sezona dolga in naporna. Pred nadaljevanjem letošnje sezone nam je Tilen povedal nekaj o svojih športnih začetkih, o letošnji sezoni in njegovi prihodnosti.
Kdaj si se začel ukvarjati s športom in kateri je bil prvi, judo ali veslanje?
T. Vidovič: »S športom sem se začel ukvarjati že s 5 leti. Prvi je bil judo in že s prvim stikom z blazinami mi je ta šport postal všeč. Kasneje sem se odločil tudi za veslanje na ptujski Ranci, kar mi je v poletnih mesecih zapolnilo prosti čas.«
Kako združuješ oba športa in šolske obveznosti?
T. Vidovič: »Športa se časovno ne prekrivata, judo poteka od septembra do junija, medtem, ko se veslanje odvija bolj v poletnem času. Svoj prosti čas pa izkoristim za učenje in igranje kitare.«
Kolikokrat na teden treniraš. Kako potekajo treningi med letom?
T. Vidovič: »Običajno treniram štirikrat na teden, so pa tudi izjeme, predvsem v času priprav na kakšne bolj pomembne tekme. Treningi juda so zelo močni in intenzivni, potekajo večinoma na blazinah, pri veslanju pa pridobim potrebno moč rok, zelo pomembna pa je tudi sama tehnika veslanja.«
Judo je individualen šport. O čem razmišljaš, ko si na blazini?
T. Vidovič: »Pri borbah razmišljam predvsem, kako nasprotnika spraviti iz ravnotežja, potem pa sledijo razne tehnike, s katerimi poskušam nasprotnika spraviti na hrbet. Pri vsaki borbi ciljam na zmago in se skoncentriram samo na borbo, med katero me od strani vodi trener.«
Tilen Vidovič
Rojen: 14. 7. 1993 Klub: Judo klub Drava Ptuj, Brodarsko društvo Ranca Ptuj Šola: OŠ Mladika Kategorija judo: do 66 kg - kadeti
Veslanje: kajak enojec k-1, dvojec k-2 Najboljši rezultati, judo: 1. mesto na mednarodnem turnirju Niš (Srbija) 2007
1. mesto na DP za starejše dečke 2007
1. mesto na DP osnovnih šol 2008
Najboljši rezultati, veslanje:
Štirje naslovi državnega prvaka v letu 2007
Tilen Vidovič je uspešen v nastopih s kimonom in veslom.
Kako je pri veslanju? Veslaš samo sam ali tudi v ekipi?
T. Vidovič: »Veslanje je čisto drugačen tip športa, saj je tam potrebne veliko moči, pomembna pa je seveda tudi tehnika. Veslam v enojcu k-1, imam pa tudi partnerja Darka Štrucla in skupaj veslava v dvoj-cu k-2.«
V izboru za ptujskega osnovnošolskega športnika za lansko leto si osvojil prvo mesto. Gotovo je to za tebe lepo priznanje.
T. Vidovič: »Zelo sem bil presenečen, da sem bil izbran prav jaz, saj so bili tam učenci, ki so bili leto starejši od mene. Ker sem imel odlične rezultate v obeh športih, mi je to priborilo naziv najboljšega, kar je zame zelo veliko priznanje in mi daje zagon za naprej.«
Za OŠ Mladika si letos osvojil zlato v judu. Kako so v šoli videli tvoj uspeh?
T. Vidovič: »Ker se je rezultat pojavil tudi v medijih, so ga videli skoraj vsi moji prijatelji in sošolci, za kar so mi tudi čestitali. Prav tako pa so rezulta-
ta bili veseli tudi moji učitelji, učitelj športne vzgoje in ravnateljica.«
Tvoji najlepši trenutek v športni karieri ...
T. Vidovič: »Moj najljubši trenutek pri judu je bila zmaga na lanskem državnem prvenstvu za starejše dečke, kot mednarodni rezultat pa bi omenil zmago v Nišu v Srbiji lani. Pri veslanju pa, ko sem postal štirikratni državni prvak.«
Kako bi ocenil začetek letošnje sezone?
T. Vidovič: »Pri judu se je sezona začela dokaj uspešno, na domačih tleh sem pokazal, da sem dober borec, to pa moram
dokazati tudi na mednarodnih tekmah.«
Konec tega meseca je domača tekma v judu za Pokal Ptuja. Prestopil si med kadete, kakšen je tvoj cilj?
T. Vidovič: »Kakšne treme na domači tekmi nimam, ravno nasprotno, vedno dobro nastopam doma. Ciljam na finale ali 3. mesto. S pričetkom tega leta sem prestopil med kadete in tekmujem z dve leti starejšimi borci, zato je konkurenca vedno zelo velika.«
Kakšni so tvoji načrti za to leto in prihodnje v športu?
T. Vidovič: »Letos bi rad dobil na A- in B-judo turnirjih kakšne točke za letošnjo EP, čaka pa me še veliko dela, saj še nimam velikih mednarodnih izkušenj. Naslednje leto pa pride zame v poštev olimpijada mladih in EP, seveda pa tudi dobri rezultati na domačih in mednarodnih tekmah. Tudi v veslanju pričakujem medaljo v enojcu in dvojcu. Ker sem še mlad, se vidim v obeh športih še veliko let, če le ne bo poškodb.«
Sebi Kolednik
»
Bowling • 3. Podjetniška liga
Prebujena« Sar in VGP
Tretji krog so zaznamovali zelo Ptuj 1621 (5), 19. Avtoprevozništvo
dobri rezultati, saj je kar sedem ekip preseglo mejo 2000. Intera je bila po dveh zmagah tokrat tretja, prvič pa se je na vrh zavihtela ekipa SAR. Najbolje se je tokrat odrezala tudi ekipa VGP, ki počasi lovi pravo formo. Spremembe se dogajajo tudi na začelju: ekipa MP Ptuj je zadnje mesto prvič prepustila tekmecem ... Med posamezniki nič novega: Sebastjan Kotnik se je v skupnem seštevku močno približal magični meji 200 podrtih kegljev na igro.
Najboljši posamezniki 3. kroga: 1. Sebastijan Kotnik (Projektis, d. o. o.) 852, 2. Bojan Klarič (SAR avtomatizacija) 814, 3. Branko Ke-lenc (VGP) 810, 4. Marko Drobnič (Talum) 744, 5. Dušan Lozinšek (Saš bar) 740, 6. Robert Šegula (Tames) 738, 7. Jernej Rifelj (Intera) 733, 8. Boro Rajh (SAR avtomatizacija) 728, 9. Tomi Držaj (db Transport) 712 in Simona Vajda (DaMoSS) 712.
Rezultati 3. kroga: 1. SAR avtomatizacija 2215 (22 točk), 2. VGP Drava 2160 (21), 3. Intera 2147 (20), 4. Projektis, d. o. o. 2145 (19), 5. Talum 2055 (18), 6. Tames 2052 (17), 7. Kager hiša 2017 (16), 8. Saš bar 1989 (15), 9. db Transport 1963 (14), 10. DaMoSS 1960 (13), 11. Radio-Tednik Ptuj 1954 (12), 12. Bowling center Ptuj 1821 (11), 13. Sanjski moški 1778 (10), 14. Ilkos candles 1770 (9), 15. Projekta inženiring 1740 (8), 16. Podjetje za stanovanjske storitve 1716 (7), 17. Agis plus 1680 (6), 18. MO
Novak 1611 (4), 20. MP Ptuj 1417 (3), 21. Modmed 1405 (2).
1.	INTERA	6.519 64
2.	PROJEKTIS D.O.O.	6.389 61
3.	SAR AVTOMATIZACIJA	6.285 58
4.	TALUM	6.154 57
5.	SAŠ BAR	5.979 52
6.	VGP DRAVA	6.018 51
7.	TAMES	5.987 51
8.	DAMOS	5.912 47
9.	RADIO-TEDNIK PTUJ	5.690 39
10.	DB TRANSPORT	5.637 39
11.	KAGER HIŠA	5.646 36
12.	SANJSKI MOŠKI	5.454 36
13.	BOWLING CENTER PTUJ 5.377 28
14.	ILKOS CANDLES	5.278 28
15.	POD. ZA STANOVANJ. STORITVE 5.288 24
16.	AVTOPREVOZNIŠTVO NOVAK 5.098 21
17.	AGIS PLUS	4.961 18
18.	PROJEKTA INŽENIRING PTUJ 4.942 17
19.	MO PTUJ	4.759 13
20.	MODMED	4.309 8
21.	GARANT ZAVAROVANJE 4.268 6
22.	MP PTUJ	3.851 5 Vrstni red najboljših posameznikov (po treh krogih): 1. Sebastijan Kotnik (Projektis, d. o. o.) povprečje 199,8, 2. Boris Sagadin (Intera) 184,1, 3. Bojan Klarič (SAR avtomatizacija) 182,9, 4. Boro Rajh (SAR avtomatizacija) 182,0, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) 181,1, 6. Jernej Rifelj (Intera) 177,6, 7. Robert Šegula (Tames) 176,3, 8. Matej Rifelj (Intera) 176,1, 9. Davorin Zorec (Saš bar) 164,8, 10. Branko Stele (Intera) 173,1 ...
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Intere: trenutno vodeče moštvo lige.
Športni novički
Namizni tenis •
Napast in Hergan do četrtfinala
V Logatcu je bilo v nedeljo državno prvenstvo za mlajše kadete in ka-detinje, ki so se udeležili štirje igralci NTK Ptuj. Najuspešnejši je bil Darko Hergan, ki se je v konkurenci posameznikov in v konkurenci dvojic z Ža-nom Napastom uspel prebiti do četrtfinala. Med posamezniki je izpadel z Novakom (Krka) 1:3, v dvojicah pa sta bila boljša Matis (Kema) in Likar (Muta) 3:0. V finalni del turnirja se je uvrstil tudi Žan Napast, ki pa ni imel sreče v žrebu, saj je naletel na drugega nosilca Peršolja (Gorica), ki ga je premagal s 3:1. Prvenstva sta se udeležila tudi Uroš Krušič in Jan Harb, ki sta si med starejšimi tekmeci nabirala izkušnje.
Danilo Klajnšek
Kasaštvo •
KK Ljutomer letos gostitelj osmih dirk
Zveza društev kasaške centrale Slovenije je sprejela koledar dirk letošnje tekmovalne sezone. Kot že leta poprej bo uvod v sezono pripravil KK Ljutomer na velikonočni ponedeljek (24. 3.), ki je sicer gostitelj osmih (od 27) tekmovalnih dni. Na ljutomerskem hipodromu bo med drugimi tudi 18. slovenski kasaški derbi (9. avgust), preostali dve rejski dirki - državno prvenstvo dvo- in triletnih kasačev pa v Ljubljani. Zaključek sezone bo 19. oktobra, prav tako v Ljubljani. Kasaško društvo Slovenske gorice Lenart bo pripravilo dva tekmovalna dneva - 22. junija in 15. avgusta.
NŠ
Kickboks m Nepogrešljivi 2008
Promocija mojstrov, mojstrskih kandidatov in zaslužnih članov KBV Ptuj
V petek, 22. februarja, je v KIKBOKS CENTRU PTUJ
že šesto leto zapored potekala promocija mojstrov borilnih veščin, mojstrskih kandidatov borilnih veščin in zaslužnih članov Kluba borilnih veščin Ptuj, ki so jo organizatorji poimenovali Nepogrešljivi '08. Nepogrešljivi zato, ker so vsi ti člani vsa leta ostajali lojalni
klubu in vedno skrbijo za njegov ugled. V centru se je zbralo veliko število članov, ki so zraven od ustanovitve kluba v letu 1975 pa vse do danes, tako da so bili prostori že skoraj premajhni. Povabljeni so bili člani KBV Ptuj in člani KBV Ormož iz tistih časov, ko je glavni trener Vladimir Sitar še vodil klub v Ormožu.
Najprej je bil na sporedu trening (vodili so ga različni trenerji, tako aktivni kot tisti nekoliko starejši), na katerem so poleg aktivnih članov kluba sodelovali tudi nekateri veterani. Po treningu so se v dvorani zbrali vsi prisotni in začel se je sklepni dogodek prireditve. V imenu predsednika KBV Ptuj dr. Zoltana Mileta, ki je bil
upravičeno odsoten, so vse prisotne pozdravili člani upravnega odbora kluba Edvard Štegar, Dušan Pavlica, prof. Franc Vrbančič in Vladimir Sitar. Slednji je prireditev
prireditev do konca.
Člani upravnega odbora so nato podelili posebna priznanja mojstrom, mojstrskim kandidatom in zaslužnim članom. Letos so jih prejeli: Aleš Mlač, Branko Breg, Drago Rus, Damjan in Leon Kaučevič, Aleksander in Sabina Kolednik, Branko Pečar, Nadja Ši-bila, Edvard Korotaj, Dušan Pavlica, Silva Skledar, Mateja Erlač, Aleš Skledar, Adriana Korez, Srečko Zorčič, Edvard Štegar, Maja in Franc Ozmec, Mehmedalija Muja-novič, Denis in Matej Šam-prl, Desa Repič, Renata Po-lanec, Milan Brumec, Zvone Zinrajh in Martin Golob.
Diplomo za častni mojstrski črni pas je letos dobil Milan Breg, ki je kar nekaj časa treniral in tekmoval v kikbok-su za KBV Ptuj, bil nekaj časa član slovenske reprezentance in je aktivni sodnik v KZS.
Po podelitvi so si prisotni nazdravili in se dogovorili, da se na tej tradicionalni prireditvi v naslednjem letu vidijo v še večjem številu.
Franc Slodnjak
Foto: SK
Prejeli smo
Čemu štirinajst pokrajin v Sloveniji (2.)
V prejšnjem prispevku sem želel pokazati, da je pogled tistih, ki mislijo, da morajo biti pokrajine po vsebini majhne državne uprave, napačen. Pokrajina mora biti prvenstveno namenjena pospeševanju razvojne odličnosti in ne upravnemu administriranju in politiziranju. V današnjem prispevku pa želim pokazati, zakaj je predlog šestih pokrajin veliko slabša rešitev kot je predlog štirinajstih pokrajin.
2. Evropske usmeritve za ustanavljanje pokrajin
Glavni razlogi za preobrazbo obstoječe regionalizacije v EU tičijo v iskanju odgovorov za dohitevanje razvojnih zaostankov in spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. V te namene je evropski parlament koncem leta 1998 sprejel resolucijo (Die Regionalisierung in Europa, 1998) o obvezni analizi, s katero bi primerjali regionalno organiziranost v sedanjih in prihodnjih članicah. Hkrati je ta resolucija priporočila uskladitev notranje regionalne organiziranosti skladno s predpisanimi skupnimi kriteriji. Kmalu pa se je izkazalo, da kljub spoštovanja vredni ideji po poenotenju kriterijev za oblikovanje enotnega modela členitve pokrajinskih enot v Evropi in navkljub njeni načelni naklonjenosti, obstajajo prav tako pomembna nasprotja in predvsem praktične težave med splošno podprto težnjo po enotni regionalizaciji in oblikovanju primerljivih regij predvsem zaradi zgodovinskih razlik, družbenih interesov in stopnje gospodarske diferenciacije ter upravno-pravne raznolikosti njenih izraznih oblik. Izkazalo se je tudi, da je oblikovanje enotnega koncepta za določitev velikosti pokrajin in razmejitve pristojnosti med državo in pokrajinami praktično nemogoče. Prav tako je postalo jasno, da je oblikovanje primerne in splošno priznane definicije za obli-
kovanje velikosti pokrajin zelo težavno. Enake težave povzroča priprava primerjalnih kriterijev razmejevanja za raven "evropskih" regij. Doseženo je bilo le soglasje, da postopke za oblikovanje pokrajin tolmačimo kot kompleksen in dinamičen proces, ki pa lahko bistveno vpliva na razvoj na srednji ravni upravljanja.
Določanje velikosti in obsega pokrajin običajno temelji na razumevanju definicije, kaj je pokrajina. Sodobna definicija govori, da je:
• regija - pokrajina je običajno opredeljena kot teritorialna enota s skupnimi gospodarskimi, geografsko prometnimi in zgodovinsko kulturnimi pogoji in tradicijami. Navadno je to gravitacijsko polje njenega največjega urbanega središča. Regije so lahko splošne (mul-tifunkcijske) ali "politične" (upravne in/ali samoupravne) enote, lahko pa so le specializirane funkcionalne (teritorialne) enote, ki služijo regionalnemu razvoju območja (Dr.Boris Majcen: Pomen regionalno in razvojno uravnoteženega razvoja za Slovenijo (študija). Funkcioniranje pokrajin je odvisno še od socialno-ekonomskih prilik, od dostopnosti do tistih urbanih središč, ki so si v hierarhiji mest »priborile« vlogo razvojnih generatorjev (predvsem na področju oblikovanja (javnih) institucij, zaposlovanja in po-slovno-oskrbnih funkcij in tudi od politično-administrativnih faktorjev.
Iz navedene definicije izhajata dve popolnoma drugačni organizacijski strukturi, politična ali funkcionalna. Žal v Sloveniji velika večina razmišlja o pokrajini zgolj kot politični in upravno administrativni instituciji.
Izhajajoč iz sodobne definicije o pokrajini bi bila najopti-malnejša členitev Slovenije na enajst pokrajin. Vse navedene dejavnosti in institucije, ki bodo jutri ključni nosilci za pospeševanje razvojne odličnosti v pokrajini, trenutno obstajajo in delujejo v mestnih občinah. Prav tako je pomembno poudariti, da smo v vseh teh letih, odkar imamo lokalno samoupravo, ravno mestne občine pokazale
Pokrajine:
r" I " -k-,
I I- Zgornje PwJrE*9*p
I l- if-jL ik I I- Kor, kk.
]- l.l. r sl.i : |-1 i.ir' .k, -'-, li '.k ,
|_|- DdejnE^o - Posavska
|-: : '-:,,.., k I.m I r—I- G«mrjsl,Ei
■ kk.n kk.
l-ObalncKraSka
Predlagatelj: dr SteFanCelan
Predlog členitve Slovenije na enajst pokrajin
Vir: gradivo DZ
največjo mero razumevanja za obstoj in delovanje teh institucij. Mestne občine so torej tiste, ki so v vsem tem času razumele, kaj je potrebno ohraniti in razvijati za potrebe pospeševanja razvojne odličnosti. Členitev na enajst pokrajin zagotavlja zgolj eno gravitacijsko središče okrog, ki je:
•	skozi zgodovino že opravljalo tovrstne naloge;
•	sposobno zagotoviti na predlagani teritorij socialni konsenz o skupnih razvojnih prioritetah in ne pokrajinske antagonizme;
•	v dosedanjem razvoju vzpostavilo prepoznano osrednje gravitacijsko središče (mestno občino);
•	skozi dosedanji obstoj zagotovilo skupen kulturni prostor;
•	skozi dosedanji obstoj vzpostavilo ustrezne podporne institucije za pospeševanje gospodarskega razvoja (gospodarske zbornice, obrtne zbornice, kmetijsko-gozdarske zbornice, regionalne razvojne agencije, tehnološke parke itd.);
•	uspelo vzpostaviti ustrezne institucije za razvoj virov človeških sposobnosti (formalne in funkcionalne oblike izobraževanja v osnovni, srednjih, višjih in visokih strokovnih šolah, območnih enotah zavodov za zaposlovanje, centrov za socialno delo, regijskih bolnišnic, zdravstvenih domov, domovi za starejše občane, ljudskih univerz kot institucij za izobraževanje odraslih itd.);
•	zagotovilo opravljanje javnih gospodarskih služb znotraj predvidene teritorije za pokrajino (ravnanje s komunalnimi odpadki, ravnaje z komunalnimi odplakami, ravnanje z pitnimi vodnimi viri, ravnaje z energetskimi viri itd.)
•	vzpostavilo sistem institucij na kulturnem področju (pokrajinski muzeji, pokrajinske knjižnice, pokrajinski javni sklad za kulturo, gledališča, centre za mladinsko ustvarjalnost, centre za ustvarjalnost na področju subkulture itd.);
•	zagotovilo obstoj in delovanje sodnih in upravnih postopkov (okrajna sodišča, okrožna sodišča, upravne enote, davčni uradi, geodetski uradi itd.).
Iz slike in tabele je razviden predlog členitve Slovenije na 11 pokrajin. V tem predlogu so ob zgodovinskih dejstvih upoštevana tudi vsa sedanja stanje. Slovenija je že bila členjena na enajst okrajev. Trenutno pa imamo v Sloveniji 11 mestnih občin, ki vse po vrsti že od leta 1994 opravljajo večino nalog širšega regionalnega pomena.
Členitev Slovenije na enajst pokrajin
Iz tabele je razvidno, da na ta način zagotovimo v vsaki pokrajini zgolj eno mestno občino in vzdržno število manjših občin.
Predlogi nekaterih avtorjev,
Št.	Pokrajina	Št. Občin	Št. mestnih občin	Št. prebivalcev
1	Pomurska	27	1	123.300
2	Zgornje Podravska	22	1	232.500
3	Spodnje Podravska	19	1	86.900
4	Koroška	12	1	73.800
5	Savinjska	23	1	195.700
6	Savinjsko-Saleška	10	1	61.300
7	Dolejnsko-Posavska	24	1	177.700
8	Osrednje Slovenska-Notranjska	35	1	622.000
9	Gorenjska	18	1	197.900
10	Goriška	13	1	119.700
11	Obalno Kraška	7	1	105.000
	S K U P A J	210	11	1.995.800
ki bi želeli ustanoviti pet, šest ali osem pokrajin praktično uničujejo že vzpostavljen in delujoč sistem. Njihova ponudba je iz mnogih vidikov slabša, saj razbija nekaj, kar trenutno deluje in želi vzpostaviti nekaj, kar v zgodovin naše države ni nikoli obstajalo in delovalo. Upam, da si tako predlagatelji kot bralci znajo predstavljati, kaj pomeni razbiti in razseliti mrežo delujočih institucij iz enajstih mestnih občin in jih prenašati v neka nova središča. Iz slike in tabele je razvidna predlagana členitev Slovenije na šest pokrajin, ki jo predlaga M. Ravbar. Vsekakor gre za predlog členitve, ki ga v Sloveniji nikoli skozi zgodovino prav tako še nismo v življenju uveljavili.
Predlog členitve Slovenije na šest pokrajin
Vsa kompleksnost in težavnost upravljanja v takšnih pokrajinah se pokaže v tabeli 8, kjer vidimo, da predlagatelj ne uvidi, da v posameznih pokrajinah združuje po 4 mestne občine in 80 manjših občin. Hkrati pa predlaga ustanovitev dolenjske pokrajine z 1 mestno občino in 24 manjšimi občinami.
Iz zgoraj navedenih ugotovitev izhaja, da je potrebno
ustanoviti prvenstveno takšne pokrajine, ki bodo služile pospeševanju razvojne odličnosti. To je možno optimalno doseči z ustanovitvijo najmanj enajstih pokrajin z osrednjimi gravitacijskimi središči - mestne občine.
V Sloveniji praktično ne obstaja politična stranka, ki v lastnem programu ne podpira regionalizacije Slovenije. Velika večina strank je v dosedanjem času sodelovala pri nastajanju Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je Slovenijo razdelil na dvanajst statističnih regij in dve funkcionalno zaključeni regiji. V letu 2004 je tedanja Vlada Zakon o
spodbujanju skladnega regionalnega razvoja spremenila in statistične ter funkcionalno zaključene regije spremenila v štirinajst razvojnih regij. S tem je členitev Slovenije na štirinajst pokrajin postala politična in hkrati že delujoča stvarnost.
Členitev Slovenije na šest ali osem pokrajin pa povzroča številne antagonizme tako pri doseganju razvojnega kakor tudi političnega konsenza. Imeti v pokrajini štiri mestne občine in hkrati osemdeset manjših občin zagotovo vodi do »Lizbonskega paradoksa« na pokrajinskem nivoju.
Dr. Štefan Čelan
Pokrajine:
■	PoaravSisjor. t	in SkKMOiks
-	O'UfJ'1-.J
■	O^i,miška t '-.■.....im.
■	Oi rija Stolna
■	"yfjiou
• Pumo,ska z GsaSko
Predlagatelj: Ralbar M.
Predlog členitve Slovenije na šest pokrajin
Vir: gradivo DZ
Št.	Pokrajina	Št. občin	Od tega št. mestnih občin	Št. prebivalcev
1	Podrav. Štajer. s Pomurjem in Sl. Koroško	80	4	516.500
2	Savinjska Štajerska	33	2	257.000
3	Dolenjska s Posavjem	24	1	177.700
4	Osrednja Slovenija	29	1	571.200
5	Gorenjska	18	1	197.900
6	Primorska z Goriško	26	2	275.500
	S K U P A J	210	11	1.995.800
Tabela: Pokrajine, zastopane po številu prebivalcev, mestnih občin in občin
Vir: gradivo DZ
KUPON
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:
Mojo ginekologinjo ali ginekologa:-
Mojo pediatrinjo ali pediatra:-
IME:_
PRIIMEK:. NASLOV:.
KRAJ IN POSTNA ŠTEVILKA:
TELEFON:_
E-MAIL:_
DATUM ROJSTVA:.
S podpisom jamčim, da so moji osebni podatki resnični in dovoljujem, da Studio Moderna d.o.o., kot upravljalec vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Upravljalec zbirke obdeluje zbrane osebne podatke za namene vzorčenja, anketiranja In statistične obdelave podatkov, za ugotavljanje uporabe storitev, prilagajanje ponudbe in segmentaclje, za raziskave trga, obveščanje o ponudbi, novostih, In ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega gradiva. Za namene kontaktlranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna pošta, elektronska pošta In drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna d.o.o. obdeluje za lastne potrebe in posreduje drugim pravnim osebam do preklica pisne privolitve oz. do časa, ko podatki več ne bodo služIli svojemu namenu. V času upravljanja osebnih podatkov Ima posameznik možnost vpogleda in ažurlranja podatkov v zbirki podatkov. Studio Moderna d.o.o., Podvlne 36,1410 Zagorje ob Savi
Datum:
Podpis:
Tabela: Pokrajine, zastopane po številu prebivalcev, mestnih občin in občin
Vir: gradivo DZ
Kupon pošljite na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Ptuj • Primusove vinske zgodbe
Nazdravil je Turčan
Vinogradnik in vinar Konrad Janžekovič iz Turškega Vrha je udeležencem druge februarske Primusove vinske zgodbe, ki je vsakič drugačna, z vedno več kulturnega programa, zaželel čim več iskrivosti, omamnih arom in polnih okusov vrhunskih haloških vin.
Večer sta spremljala krajša filma o vinskih Halozah, udeleženci pa so tokrat imeli možnost tudi izpolnjevati anketo, ocenili so deset Tur-čanovih vin. Družina Janžekovič iz Turškega Vrha obdeluje okrog 16,5 ha vinogradov, 12 hektarjev so jih obnovili, z okrog 60 tisoč trsi oziroma 14 sortami v izjemno strmih predelih, za obdelavo katerih je potrebno veliko ljubezni. Haloze z manj kot 1000 hektarji vinograda postajajo vse manjši vinorodni po-dokoliš v Sloveniji, ne pridobiva novih hektarjev vinogradov, ampak v bistvu stagnira, je povedal Janez Vrečer, koordinator Primusovih vinskih zgodb. Sreča pa je, da se nekateri vinarji in vina vedno bolj uveljavljajo, s kakovostjo rešujejo količino. Janžekovičevi so se med prvimi lotili integrirane pridelave, naravi in človeku prijazne pridelave. Lahko se pohvalijo, da so ena od kmetij, ki porabijo najmanj škropiv na hektar in najmanj enoloških sredstev po litru vina. Do ekološke pridelave jim manjka zelo malo.
V kozarce so tokrat na nalili vina treh različnih letnikov, 2005, 2006 in 2007. Kot je dejal gostitelj večera Konrad Janžekovič, so pripravili navpično in horizontalno degusta-cijo, z mešanjem sort in letnikov. Začeli so s suhim modrim pinotom, letnik 2006. Kot drugi je v kozarce prišel beli pinot, ekstra suh, z dve-
Foto: Črtomir Goznik
Prvič so se na vinskem večeru v Primusu predstavili folkloristi iz Markovcev.
Foto: Črtomir Goznik
otonel imenujejo tudi menedžersko vino. Skupino polsladkih vin so začeli z J (Janžekovič) vinom (osem vrhunskih sort), nadaljevali s sovi-njonom, končali pa z zlatorumenim rumenim muškatom. Janžekovičeva klet se ponaša z vsemi predikati, ki jih je mogoče v naravi doseči.
Polsladki sivi pinot pozne trgatve je prišel na mizo kot predzadnji, kot posebnež, ker diši po brinu. Na koncu so nalili še sovinjon izbor, prav tako polsladko vino, poseben izbor,
s samo 28 grami povretega sladkorja in nekaj več kot 13-odstotno alkoholno stopnjo, ki pa je ni čutiti, ker je tudi bogat z ekstraktom.
Mati mu je zemlja, oče mu je sonce, usoda pa kletar, je zgodba, ki jo pripoveduje vsako vino, tudi vinogradništva in vinarstva Turčan, je bila ena od misli, ki so prepredale drugo februarsko Primusov vinsko zgodbo, ki ji je prisluhnilo tudi več tujih gostov.
MG
Konrad Janžekovič in Janez Vrečer na drugi februarski Primusovi vinski zgodbi pod naslovom Haloška vina in družinsko vinarstvo Turčan
ma gramoma nepovretega sladkorja. Suha vina se začenjajo vračati v Haloze. Zavričan, ki je bil še pred dvema letoma zavrčan, ime so morali zaradi novega vinskega zakona spremeniti, je polsuho vino, tega Janžekovičevi tudi največ prodajo, v njem je združenih vsaj 12 vrhunski sort, največ šipona in laškega rizlinga. Gre za prijetno pitno, aro-matično vino, ki ga lahko pijemo vsak dan, vendar po pameti. Konrad Janžekovič je prepričan, da se po cestah vozi malo vinjenih, zaradi tega se vinu dela krivica; vinjen je tisti,
ki je v resnici pil vino, več je alko-holiziranih morda zaradi kakšnih drugih pijač oziroma opojnosti. V skupini polsuhih vin so še nalili renski rizling in muškat otonel. V tujini danes vse bolj iščejo polsuha vina, v Sloveniji pa je ravno obratno, šele zdaj prihaja trend suhih vin, ki je v tujini že mimo. Turčanovi renski rizlingi potrebujejo leto dni, da začnejo dajati od sebe tisto, kar se od njih pričakuje. Otonel pa je sorta, ki ni ravno bogata s sladkorjem, a v Halozah najbolje prenaša sušo. Zaradi »le« 10,5 odstotka alkohola muškat
Foto: Črtomir Goznik
Na drugi februarski vinski zgodbi sta se prvič skupaj predstavila nadarjena vo-kalistka Katja Černivec in Dejan Rihtarič za klavirjem.
Avstrija • Predstavniki Slovenskih goric na velikonočni tržnici
Predstavilo se je sedem razstavljavcev
V soboto in nedeljo, 1. in 2. marca, je v občini Neuhofen an der Ybbs v Spodnji Avstriji potekal velikonočni sejem, ki so se ga udeležili predstavniki Slovenskih goric.
Do sodelovanja med občino Neuhofen an der Ybbs v Spodnji Avstriji in občinami Slovenskih goric je prišlo lani konec novembra, ko je na slovensko veleposlaništvo RS na Dunaju prišla pobuda za sodelovanje iz občine Neuhofen an der Ybbs in njihove organizacije Ostarrichi - Kulturhof. Na povabilo župana občine Lenart mag. Janeza Kramber-gerja so se predstavniki navedene občine in organizacije decembra udeležili sestanka v Lenartu. Na njem so sodelovali župani občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sv. Ana, Sv. Jurij,
Sv. Trojica in Destrnik. Dogovorili so se za sodelovanje in predstavitev območja Slovenskih goric v organizaciji Ostarrichi - Kulturhof.
Ostarrichi - Kulturhof je organizacija, ki neguje zgodovino, saj se v dokumentu cesarja Otona III. iz 1. novembra 996 za današnjo Avstrijo prvič omeni ime Ostarrichi in ta dokument je povezan z Neuhofnom. V tej organizaciji je stalna razstava o listini, katere original je shranjen v Münchnu. Razstava pa je razširjena tudi na avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955 in na listino Avstrije o pri-
Zupani Slovenskih goric skupaj s predstavnikom slovenskega veleposlaništva na Dunaju Jakom Miklavčičem (drugi z leve) ob vhodu na stalno razstavo
stopu k EU v letu 1995. Stalna razstava je odprta od velike noči pa do avstrijskega državnega praznika konec oktobra. Ob tem pa pripravljajo razne kulturne prireditve in razstave.
Ena takšnih je tudi velikonočni sejem, na katerem se je letos predstavilo tudi sedem razstavljavcev iz občin Lenart, Sv. Ana in Cerkvenjak. Sejem (Ostermarkt mit slowenischer Hand-werskunst) je potekal v soboto, 1., in nedeljo, 2. marca, in je bil prva oblika sodelovanja med omenjeno ustanovo in občinami iz Slovenskih goric. Prav tako pa so bili župani omenjenih občin v soboto, 1. marca, na uradnem obisku v Občini Neuhofen an der Ybbs in na otvoritvi velikonočnega sejma.
Župane in predstavnike občin sta sprejela župan občine Neuhofen an der Ybbs Hermann Stöger in podžupan Gottfried Eidler. Po sprejemu in ogledu centra občine je sledila otvoritev velikonočnega sejma. Zbrane je pozdravil župan Hermann Stöger, ki je dejal, da je zadovoljen s sodelovanjem s Slovenskimi goricami, in izrazil upanje, da bo tako tudi v bodoče ter da bo iz tega srečanja nastalo naslednje. Slovesnosti se je udeležil tudi predstavnik slovenskega veleposlaništva na Dunaju Jaka Miklavčič, ki opravlja funkcijo kulturnega atašeja.
Na otvoritvi je govoril tudi župan občine Lenart mag. Janez Kramber-ger, ki je izrazil upanje, da se bodo iz
srečanj, druženj in razstav razvila prijateljstva in da bodo te vezi postale trajne, ter ob koncu dodal: "Vabimo vas, da se v prihodnjem letu predstavite v naši občini, v Slovenskih goricah. Naj bo današnja priložnost začetek dobrega sodelovanja in povezovanj."
Na velikonočni tržnici so se predstavili Bojan Krevs z izdelki iz medu, Lojzka Zemljič z izdelki iz slanega testa in Vrtec Lenart z dekorativnimi velikonočnimi izdelki. Iz občine Cerkvenjak so se predstavili Frančiška Šafarič s pisanicami in Društvo kmečkih žena in deklet z vezenimi
prti. Iz občine Sveta Ana pa sta razstavljala Evgen Simonič sadni kis in Miran Kolarič bučno olje.
Naslednja oblika sodelovanja bo predstavitev Slovenskih goric (občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sv. Ana, Sv. Jurij, Sv. Trojica in Destrnik) na razstavi v organizaciji Ostarric-hi - Kulturhof. Predstavile se bodo Slovenske gorice s svojo turistično in kulinarično ponudbo ter pokrajinskimi lepotami. Otvoritev razstave bo 19. aprila, odprta pa bo do konca novembra.
Zmago Šalamun
jsj
Foto: ZŠ
Na velikonočnem sejmu je bilo razstavljenih veliko slovenskih dobrot.
Foto: ZS
Kuharski nasveti
Zarebrnica ali kare
O zarebrničnem kosu govorimo, če svinjino razkosa-vamo po tako imenovanem nemškem rezu, in o kareju, če svinjino razkosavamo po tako imenovanem francoskem rezu. Gre torej za isti kos mesa.
Svinjina in seveda s tem kare je v naši prehrani cenjeno in pogosto rabljeno meso. Mlada svinjina se pozna po svetlo rdeči barvi in je skoraj tako hitro pripravljena kot teletina. Meso starejših živali ima izrazito rdečo barvo in izrazitejši okus. V mesu je nekaj več kot polovico beljakovin, ki nase trdno vežejo vodo, delež vode je odvisen od pH-vrednosti mesa. Beljakovine v mesu pa imajo še pomembnejšo vlogo pri izdelavi suhomesnih izdelkov. Mesno barvilo mioglobin je glavna beljakovina, ki določa rdečo barvo mesa in barvo mesnin.
V pustem delu zarebrnič-nega kosa je le malo maščob, razen če bi bili prašiči izjem-
Tačke in repki
Spomladanski ljubezenski problemi kužkov!
Pomlad je pred vrati. Narava se prebuja, ptički se ženijo, hormoni pa se razplamtijo tudi pri naših kužkih, samčkih in samičkah. Več bralcev zanima, kako zaščititi psičko, ko je v fazi gonitve, pa tudi, kako ukrotiti samčka, da ne pobegne od doma v tem času in kako preprečiti, da ne uniči stanovanja doma zaradi nervoze, ki mu jo vzbujajo hormoni.
Psička, ki se goni, oddaja vonj, ki ga samci zaznajo tudi na več kilometrov. Ta vonj vzdraži samca do te mere, da je pripravljen narediti praktično vse, da bi bil zraven goneče psičke. Samci v tem času radi
no zamaščeni. Običajno so to fosfolipidi, ki vsebujejo fosfor in tudi mnogo nenasičenih maščobnih kislin, zaradi česa se meso hitreje nagiba k žarkosti oziroma oksidaciji maščob.
Za kvaliteto mesa je zraven načina vzreje, zakola oz. ravnanja z živaljo pred zakolom izredno pomembno delo mesarjev. Pomembno je, da meso odvisi, da se razvije aroma in da encimi zmehčajo
Energijska vrednost kareja:
•	625 kJ ali 156 kcal Hranilna vrednost:
•	največ beljakovin,
•	malo maščob,
•	nič ogljikovih hidratov,
•	od mineralnih snovi pa lahko omenimo le natrij, ki ga je okrog 64 mg na 100 g živila,
•	voda.
mišična vlakna, da je meso in v tem primeru tudi zarebrni-ca lažje prebavljiva. Za okus in nežnost kareja je odločilna tudi marmoriranost. Pri zare-brnici to sicer včasih s težavo opazimo, vendar se vedno pozna pri okusu.
Od toplotnih postopkov lahko pri zarebrnici uporabimo vse, bolj se priporočajo pečenje (v ponvi, na žaru, v pečici), cvrenje in dušenje. Nekoliko manj pa zasledimo kuhanja zarebrnice. Okus lahko zarebrnici izboljšujemo tudi s številnimi začimbami in dišavami, sploh takrat, kadar se s predhodnimi postopki okus in aroma mesa nista popolnoma razvila. Tako pogosto uporabimo lovor, timijan, kumino, rožmarin, poper, ingver. Zarebr-nica se ujema tudi s tipično domačo zelenjavo, kot je čebula, česen, paprika, korenje,
zelena in paradižnik. Ko pa hočemo nekoliko spremeniti način priprave ali svoje goste presenetiti, pa se okus kareja ujema tudi s pistacijami in mandlji.
Okus zarebrnice pa lahko izboljšamo tudi tako, da predhodno meso mariniramo. Z mariniranjem poudarimo aromo, za marinado pa lahko kot osnovo uporabimo vino, lahko je mešanica olja, zelišč in kisa. Če meso v marinadi pustimo dalj časa, marinado uporabimo pri pripravi jedi.
Če pečemo večji zarebr-nični kos, lahko meso izboljšamo tudi z bardiranjem, kar pomeni, da ga ovijemo v tanke rezine slanine, že prej ga potresemo z zelišči in začimbami. Za bardirani kos velja, da ne dobi zapečene rjave skorjice.
Zarebrnice bi lahko za boljši okus in videz tudi pretaknili. Za pretikanje uporabimo pusto slanino, prekajeno slanino, korenje. Zarebrnice lahko pred peko tudi napolnimo z različnimi nadevi, ki so na bazi zelenjave, s kruhovim nadevom, nadevom iz drobovine, kaše in sveže zelenjave. Z vsemi temi dodatki prav tako vplivamo na boljši okus pripravljenih zarebrnic.
Vlado Pignar
pobegnejo od doma in se zbirajo pred bivališčem psičke. To je lahko pred blokom, kjer je psička doma, ali pred hišo. Pridno označujejo teren z lu-lanjem vsepovsod in seveda so med njimi pogosti pretepi. Če vemo, da lahko gonitev traja tudi do tri tedne, si lahko mislimo, kako stresno obdobje je to za pse in seveda tudi za sosede. Lastniki psičk so najpogosteje jezni na samce, ne zavedajo pa se, da njihova psička privablja samce in da je to nagon, ki se mu nekateri samci ne morejo upreti. Res je seveda, da bi jih lastniki morali imeti pod kontrolo, vendar, kot sem že na-
Foto: E. Senčar
pisal, nekateri samčki naredijo vse, da pobegnejo od doma.
Psička ima prvo gonitev med 7. in 14. mesecem starosti. Tiste manjše rasti imajo goni-tev praviloma veliko prej kot večje. Prva gonitev po navadi ni tako izrazita kot poznejše. Večina psičk ima po dve gonit-vi na leto. Gonitev razdelimo na tri faze. V prvi fazi, imenovani proestrus, se psički poveča spolovilo, samci se začenjajo za njo zanimati. Mnoge psičke spremenijo svoje vedenje, večkrat markirajo (spuščajo urin), zmanjša se jim tek in rade se potepajo. Postanejo lahko svojeglave in bolj občutljive, na sprehod jih moramo peljati na povodcu, saj smo drugače lahko zelo presenečeni, ko nam veselo pobegnejo. V obdobju estrusa oz. gonitve ima psička sluzast, s krvjo pomešan izcedek, lahko tudi kar močno krvavi iz spolovila. Namestimo ji lahko posebne hlačke, ki jih dobimo v trgovinah za živali. Devet do dvanajst dni po začetku krvavitve je psička pripravljena na parjenje in v teh dneh tudi veselo sprejme samca. Pojavi se tako imenovani privolit-veni refleks, ko psička umika
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
rep in se nastavlja samcu. Tudi samci so takrat močno vsiljivi in jih je težko odgnati. Če je le mogoče, psičko odpeljemo na sprehod v avtomobilu vstran od bivališča, saj z uriniranjem močno privlači ljubezni željne samce. Zadnja faza je umirjanje gonitve, normalizira se obnašanje psičke.
Gonitev je lahko precej individualna in lahko odstopa od pravil. Vse težave, povezane z zgoraj omenjenim, preprosto odpravimo s sterilizacijo psičke oziroma kastracijo psa.
Poseg opravljen tik pred spolno zrelostjo živali oziroma takoj po prvi gonitvi bo naši živali prihranil marsikatero stresno situacijo, bolezensko stanje, šivanje poškodb in ran zaradi pretepa, pojavljanje tumorjev na vimenu v starosti pri psičkah. Lastniki kastriranih psov in steriliziranih psičk so razbremenjeni težav, ki lahko nastopijo zaradi pretiranega hormonalnega odziva pri njihovih ljubljenčkih in seveda tudi odgovornosti za njihovo ravnanje, ki jim jo nalaga zakon in moralno etične norme. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt v pomladnem času
Zima se ob umiku pred prihajajočo pomladjo še v poslednje poslavlja z ohladitvami in padavinami, značilnimi za pozno zimsko vreme, ki pa ga bo ob pomladnem enakonočju že premagala topla in sončna pomlad. V prvih marčevskih tednih, ko se rojeva pomlad ter pričenja nova vegetacija, je čas, ko je za vrtno naravo potrebno opraviti največ opravil pri setvi, saditvi ter negi vrtnega rastja za njeno začetno rast in zdrav razvoj.
V SADNEM VRTU meseca marca, ko sadno drevje prehaja iz stanja zimskega mirovanja in pričenja brsteti, opravimo še vsa opravila pri negi za nemoten začetek vegetacije, kot so gnojenje, obdelava zemlje, zimska rez ter varstvo sadnega drevja pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci.
Obdelava zemlje v sadnem vrtu je pomembno opravilo, ki odloča o rasti in rodnosti dreves. Rast in razvoj dreve-
sa pa ni odvisna le od gnojenja oziroma prehranjenosti, marveč od fizikalnih lastnosti tal, ki omogočajo dober in nemoten razvoj korenin, te pa so zračnost, vlažnost ter toplota. Globoko obdelamo zemljo, ko jo pripravljamo za sajenje sadnega drevesa. Ob globokem rahljanju zemlje, do koder bodo rastle in se razvijale korenine, vnašamo rahlo dobro rodovitno zemljo, organska in rudninska gnojila kot trajnejšo potrebo za drevo, ki bo na istem rastišču več let. Sadnemu drevju v mladih nasadih do rodnosti, jagodi-čevju in drevesnim vrstam na vegetativnih šibko rastočih podlagah opravimo vsako leto jesensko oziroma zimsko obdelavo zemlje, ki sega do 12 cm v globino do vrhnjih korenin, da v zemljo, čim bližje koreninam, zakopljemo organska gnojila, kot so hlevski gnoj, kompost ali zeleni podor, spomladi in poleti pa plitvo prekopljemo in pre-rahljamo zemljo, da vzdržujemo v tleh zračnost, zadržimo talno vlago oziroma preprečujemo njeno izhlapevanje ter preprečujemo rast plevelov. Sadno drevje, vzgojeno na semenjaku ali močnejših podlagah, ki razvije obsežnejše in globlje korenine ter večje drevesne krošnje, gojimo v letih do rodnosti z obdelavo drevesnih kolobarjev, nato pa jih zatravimo, da še posebej na nagnjenih zemljiščih preprečujemo erozijo tal ter površinsko izpiranje rastlinskih hranil.
Proti sadnim boleznim je v tem času potrebno opraviti, dokler se brstje ne prične odpirati, predpomladanska škropljenja z ustreznimi pripravki, da preprečimo okužbe vzbrstelih cvetnih in listnih popkov. Pojav in razvoj rastlinskih bolezni je odvisen od vremena, ki je ob ugodni vlagi in toploti večji. Varstvo pred sadnimi boleznimi je uspešno le, če rastlino zavarujemo s škropivom, preden se pojavijo pogoji za njen razvoj. Rastlinski organi, brsti, lubje, mladike in kasneje listje ter plodovi morajo biti obdani s plastjo škropiva fungicida, skozi katerega je preprečena kalitev trosov glive ali bakterije rastlinske bolezni. Proti sadnim škodljivcem, ki so živalskega izvora, zavarujemo rastline, ko se na njih pojavijo in razmnože v populaciji, ki bo ogrožala poškodovanje ali onemogočila zdravo rast in razvoj sadnega drevesa.
V	OKRASNEM VRTU v tem času premeščamo na gredice okrasne rastline, ki smo jih preko zime hranili v zimov-niku pred zmrzaljo. Pri premeščanju in presajanju smo pozorni na spremembe, ki jih prinašata svetloba in toplota. Rastline, ki so bile hranjene v zaprtem prostoru z omejeno svetlobo ter enakomerno toploto, dožive ob premestitvi občutne spremembe. Premeščamo jih postopoma s prilagajanjem na zunanje vremenske razmere po možnosti v oblačnem in mirnem vremenu, ob nenadnih vremenskih spremembah po potrebi zavarujemo z zastiranjem.
V	ZELENJAVNEM VRTU pospravimo še poslednje vrtnine, ki ne dajejo več pridelka, pospravimo njihove ostanke s koreninami vred ter plevele ter jih kompostiramo. Gredice pa pripravimo za pomladanske setve vrtnin. Na prosto že sejemo grah, bob, čebulo, korenje, peteršilj, solato, vmes pa redkvice, ki jih po potrebi zavarujemo z vlaknasto folijo.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 7. marca -13. marca
7-petek	8-sobota	9-nedelja	10-ponedeljek
11-torek #	12-sreda	13-četrtek y	
Modrosti dežele vzhajajočega sonca
KOZA - čudež brezpogojne ljubezni
Ljudje rojeni v letih: 1919, 1931, 1943, 1955, 1967, 1979, 1991, 2003, 2015
Duševno zdravje
Zveza s starejšo žensko
Janez ima prijatelja, s katerim si že od vrtca delita skrivnosti. Pred kratkim pa ga je zelo presenetil, ko mu je zaupal, da se je zapletel v ljubezensko razmerje s starejšo žensko, ki je povrhu teta njegove sedanje partnerke.
Zaveda se, da te zveze ne bo mogel dolgo skrivati, želi pa tudi prekiniti zvezo z sedanjo partnerko, ker mu zveza s starejšo žensko bolj ustreza, vsaj tako je prepričan. Prijatelj meni drugače. Kakšen pa je pogled strokovnjaka na takšno zvezo, sprašuje Janez?
Janezov prijatelj zaradi svojih osebnostnih potez in tudi verjetno življenjske zgodovine pač najde večjo skladnost s partnerko, ki je tudi od njega starejša. Opozoriti ga je vseeno potrebno, da je večje število problemov, če je ženska v partnerskem odnosu pet ali več let starejša od moškega, toda to ni nujno, če se partnerja med sabo dopolnjujeta in razumeta ter imata skupne interese. Take zveze sicer odstopajo od pričakovanega povprečja, toda ne pomenijo takoj, da je z enim od partnerjev kaj narobe. Če je Janez res prijatelj, bo ohranil to zase in ga tudi kasneje v življenju podpiral, če bo to njegov prijatelj tudi udejanjil.
Mag. Bojan Šinko
Davčne oaze in kapitalski dobički
Ali ste slovenski davčni rezident, vendar ustvarjate kapitalske dobičke v davčnih in drugačnih oazah, kot so Liechen-stein, Delaware, Andora ...? Če ste, morate kljub temu, da so vaši računi tam precej skriti, davek napovedati doma.
Pravila so podobna, kot če služite doma: izpolnite napoved za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala in napišete, kateri papir ste kupili, kdaj in po koliko, ter prodali. To morate storiti zaradi načela svetovnega dohodka.
Kaj napisati v napoved?
Za tiste, ki služite kot fizične osebe z vrednostnimi papirji v tujini, torej tudi v davčnih oazah, je v napovedi še posebej pomembno, da zapišete, kateri papir ste v tujini prodali, njegovo oznako, koliko tujega davka ste plačali in v kateri državi je to bilo. Pri tem pa morate imeti za plačilo tujega davka tudi dokazilo, sicer boste polno obdavčeni doma. Tako morate priložiti napovedi originalno potrdilo tujega davčnega organa. Kaj pa, če ga nimate? V tem primeru morate naše davkarje oskrbeti z drugimi verodostojnimi dokazili, in sicer morate napisati znesek davka, ime plačnika, datum plačila ter potrdilo o plačilu, recimo obvestilo o izvedenem nakazilu. Naj dodamo, da ste obdavčeni drugače - torej ne z dohodkom iz kapitala za fizične osebe - če imate v tujini odprta podjetja in trgujete prek njih. Pri tem gre za obdavčevanje pravne osebe.
Kako poteka davčno preverjanje?
V skladu z obrestno direktivo so vse države članice EU zavezane drugi državi članici posredovati podatke o dohodkih od prihrankov, ki jih lastniki dosegajo v eni državi, prebivajo pa v drugi državi, katere davčni rezidenti so. Med državami EU poteka avtomatska izmenjava podatkov. Izjema so Avstrija, Belgija in Luksemburg, ki so uvedle tako imenovan davčni odtegljaj na viru. Te države potem Sloveniji nakažejo 75 odstotkov pobranih prihodkov. Za davčni odtegljaj so se odločila tudi vsa pridružena ali odvisna ozemlja, razen Kajmanskih otokov, Anguille, Arube in Monserrata. Torej so davčni odtegljaj uvedli Andora, Britanski deviški otoki, Guernesey, Jersey, Liechenstein, Monako, Nizozemski Antili, Otok Man, Otoki Turks in Caicos, San Marino in Švica.
Potrebna sodna odredba!
Kot pravi eden od poznavalcev, lahko Durs od bolj eksotičnih držav oziroma oaz po navadi dobi podatke o zavezancu na podlagi sodne odredbe. "Davčne utaje se lahko ugotovi tako, da kriminalisti recimo preverjajo pranje denarja in zraven odkrijejo še utajo," pravi naš neimenovani vir. Sicer pa imamo s kar nekaj državami, ki sicer ne veljajo za davčne oaze in niso članice EU, sklenjene sporazume o medsebojni izmenjavi podatkov o davkih. To so Hrvaška, Srbija, Makedonija in Rusija.
Mitja Petrič
Po zelo ognjevitem letu sledi umiritev in na svoj način sprava. Čas je za prijetne, harmonične in ljubeče odnose. Vse se odvija nekoliko bolj počasi in temeljito. Povečana skrb bo vezana na dom in družino. Seveda je na drugi strani nakazana večja razsipnost z denarjem in časom. To je čas umetnosti in kulturnih dejavnosti - te dejavnosti bodo torej prišle v ospredje in. Odtenek optimizma izostri senzitivnost in tako se stvari odvijajo na prijeten način. Odnosi so blagi in mnogi se zavzemajo za mir, tako v ozkem kot širokem pomenu besede. Sklepajo se nova prijateljstva in s potovanji odpirajo nova obzorja. To je leto, ki slovi po tem, da ni novih sporov in mednarodnih konfliktov.
Oseba rojena v znamenju koze: To je najbolj žen-stveno znamenje zodiaka; so določeni ljudje, ki so prepričani v to, da je samaritansko. Kozina močna vrlina je poštenost, iskrenost in sočut-nost. Hitro jih ganejo ganljive solzave zgodbe, zato je dobro, da imajo ob sebi vedno papirnate robčke. Večina jih je uglajenega vedenja, ki pa lahko kaže tudi na sramežljivosti. To so elegantni ljudje, prefinjenega okusa in umetniškega videza. Seveda so po naravi zelo delavni, toda do neke mere tudi pesimistični in zelo radi se potegnejo v svoj svet. Niso zamerljivi, velikodušno znajo odpuščati in vendarle zelo slabo premagajo toge urnike. Materinsko negujejo svoje bližnje in so
Po podatkih davčne uprave RS (Durs) naj bi zavezanci prve informativne izračune dohodnine za leto 2007 dobili po 31. marcu letos, vsi pa jih bomo prejeli do 31. maja. Kot je znano, davčnim zavezancem za leto 2007 ne bo več treba oddajati dohodninskih napovedi, saj bo zanje postopek končan, če se bodo z izračunom Dursa strinjali. V kolikor podatki zavezancev ne bodo pravilni, ta informativnega izračuna ne bodo prejeli, napoved za odmero dohodnine pa jim bo potrebno oddati do 30. junija. Zavezanci bodo vračila preveč plačane dohodnine začeli prejemati 19. maja, medtem ko bo začetek doplačevanja dohodnine možen po 5. juniju.
Davčnim zavezancem ne bo potrebno oddajati dohodninske napovedi
Kljub temu, da bomo letos zavezanci na domove najpozneje do 31. maja že prejeli izpolnjeno dohodninsko napoved, pa to ne pomeni, da ne bomo
znani po tem, da jih radi zasipajo z darili. So spremenljivega vedenja in vsaka prisila jim je tuja. Objektivnost je tista vrlina, ki jim vedno pride prav, morda delujejo nekoliko vodljivi, ampak vendarle so globoko v sebi zelo odločni in samozavestni. Po svoje so znani po tem, da radi kuhajo mulo in tako dosežejo tisto, kar si želijo ali pričakujejo. Kitajci so prepričani, da so to ljudje, ki se jim sreča nasmiha zaradi njihove čiste in dobro-tljive narave. Radodarni so tako s časom kot denarjem in nanje se lahko zanesete, kajti radi pomagajo in so rojeni svetovalci. Znani so po tem, da se dobro in bogato poročijo in da so priljubljeni pri partnerjevih sorodnikih.
Osem - število blaginje
V primeru neuspeha vedno najdejo moč, da se poberejo in gredo naprej. Imajo mnogo občudovalcev in ljudi, ki jih imajo resnično radi. Trdna volja jim pomaga, da dosežejo tisto, kar si želijo in pričakujejo. Seveda pa s svojo očarljivostjo znajo poskrbeti za to, da dobijo notranjo moč in voljo, da gredo naprej. Po
imeli dela. V informativnem izračunu bodite pozorni na vse vpisane podatke, tudi tiste, ki se nanašajo na vzdrževane družinske člane. Prav tako je pametno preveriti podatke, ki vam jih bo vpisal zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj se lahko zgodi, da so pomotoma vpisani podatki druge osebe. Če ste bili dodatno pokojninsko zavarovani, dodatno preverite olajšavo za dodatno pokojninsko zavarovanje.
Kako ravnati ob napaki?
V kolikor v izračunu najdete napako(e), je potrebno vložiti ugovor na obrazcu, ki vam je dostopen na vseh uradih, izpostavah Dursa, na njihovi spletni strani in portalu eDavki. Izpolnjen obrazec nato pošljete na pristojni davčni urad. Če bo vaš informativni izračun pravilno izpolnjen, vam ni potrebno storiti ničesar, saj bo izračun po preteku roka za ugovor (ta traja 15 dni od vročitve informativnega izračuna) samodejno postal odločba o odmeri dohodnine.
Davčna uprava je dolžna pripraviti informativni izračun
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
kitajskem verovanju je osem število blaginje in iz tega je moč sklepati, da jim gre v življenju dobro. Težko sprejemajo nesreče in imajo globoko v sebi vedno strah pred izgubo. So pa zelo zapravljivi in le s težavo se čemu odrečejo - najbrž se sploh ne, kajti kar želijo imeti, dobijo.
Ženske rojene v tem letu so rade negovane, se znajo lepo oblačiti in z veseljem sledijo raznim modnim zapovedim. Ob sebi morajo imeti močne ljudi, kajti le tako jim uspe izkoristi njihove talente in se izogibati ljudi, ki bi jih na nek način poizkusili izkoriščati. Doma imajo lahko popoln nered, res pa je, da je takšna ženska krhka in ima prepričanje, da je kot princesa.
Popkovina je vez življenja
Zanimivo je, da so na svoje starše in dom zelo navezani in da se vedno vračajo h koreninam. Pravzaprav popkovine nikoli ne pretrgajo
na podlagi podatkov, ki so jih dolžni posredovati izplačevalci dohodkov. V nasprotnem primeru zavezanec izračuna ne bo prejel. Informativni izračun prav tako ne bo izdan tistim zavezancem, katerih obdavčljivi dohodki lani niso presegli 2.800 evrov. Za te zavezance tako velja, da niso dolžni oddati odmere za dohodnino.
Dohodninska lestvica in olajšave
Po novem zakonu znaša dohodninska lestvica 16 %, 27 % in 41 %. Akontacijo dohodnine je skozi leto dolžan plačevati vaš delodajalec, in sicer od vaše plače ter v primeru, da ste redno zaposleni oziroma če je izplačevalec pri nakazilu prihodka obračunal akontacijo dohodnine. Na davčni upravi nato izračunajo, ali jim še kaj dolgujete ali vam bodo preveč zaračunano dohodnino vrnili.
V skladu z že prej omenjenim novim zakonom o dohodnini znaša splošna olajšava 2.800 evrov in pripada vsem zavezancem, za katere drugi zavezanec ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Študentom in dijakom se prizna dodatno zmanjšanje davčne osnove za 2.800 evrov, posebne olajšave v višini 15 odstotkov (vendar ne več kot 25 tisoč evrov) pa se prizna delavcem na področju kulture in novinarjem.
in se nostalgično spominjajo časov svoje mladosti, nekih spominov, jedi ipd. Radi imajo razkošna praznovanja in mnogo ljudi, tako menijo, da jih bo sreča večno čakala. Odkrito pokažejo svojo naklonjenost. V ljubezni so esteti in tudi svoje otroke usmerjajo v kreativne in umetniške dejavnosti. Kozam kariera ne pomeni nič in tako si najdejo bolj lahkotno in umetniško službo. V celoti zaživijo v svetlih in zračnih prostorih. Ujamejo se z vsemi znamenji, saj so prilagodljivi, težave imajo le s psi in bivoli.
Otrok rojen v znamenju koze: Za starše so pravi zaklad. Že od malih nalog se radi počutijo varne in so zaradi tega znani po svoji razva-jenosti. Dovzetni so za umetnost in radi poslušajo glasbo.
Invalidi s 100-odstotno telesno okvaro bodo deležni 14.971 evrov osebnih olajšav, starejšim od 65 let se bo letna osnova zmanjšala za 1.205 evrov, prejemnikom pokojnin iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa se bo priznalo zmanjšanje dohodnine v višini 13,5 odstotkov odmerjenega dohodka. Omenimo še olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki letos znaša do 2.390 evrov letno. Posebna olajšava za prvega in vsakega naslednjega vzdrževanega družinskega člana pa znaša 2.066 evrov.
Olajšav za različne namene, ki smo jih bili vajeni v preteklih letih, več ni. Zavezanci tako ne morejo več uveljavljati shranjenih računov za leposlovne knjige, zdravila, zdravstvene pripomočke, članarine političnim strankam itd. Prav tako ni več možno uveljavljati stanovanjskih olajšav. Na Dursu ob tem dodajajo, da so v ta namen zvišali splošno davčno olajšavo, in sicer z 2.521,82 evra na 2.800 evrov.
Obdavčitev kapitalskih dobičkov
Podobno kot lani, je tudi letos potrebno dobičke od prodaje kapitala napovedati do konca februarja in se zato ne štejejo v splošno dohodninsko osnovo. Med dohodke iz kapitala, ki jih je bilo potrebno napovedati
Zelo so odvisni od staršev, ljubkost in očarljivost jim je v čast. Kritika ne prenesejo in so zaradi tega tudi ranljivi - ampak le-to potrebujejo, da se v življenju ojačajo. Seveda se mnogokrat zaprejo v svoj svet in tako starši potrebujejo mnogo napora, da jih razumejo. Lahko so zelo ustvarjalni in harmonični. Prav nič se jim ne mudi zapustiti rojstne hiše, kajti tam imajo lagodje. Sebe in svoj lasten dom znajo lepo in dobro nagraditi. Včasih potrebujejo roko, ki jih pri vsakdanjih odločitvah vodi in spodbuja. Radi pomagajo in spodbujajo ljudi in so od nekdaj pravi sončki. Prihodnjič: OPICA - inteligentna živahnost Tadej Šink horarni astrolog Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si
do konca februarja spadajo obresti, dividende in dobički iz kapitala (prodaja nepremičnin, vrednostni papirji ter investicijski kuponi). Ob tem naj dodam, da je pri domačih dividendah davek odtegnil že izplačevalec, zaradi česar jih ni potrebno napovedovati. V napoved pa je potrebno vpisati tuje dividende. Dodajmo, da je davčno osnovo mogoče znižati s stroški ob pridobitvi vrednostnega papirja (davek na dediščine in darila, provizije borznih hiš, provizije borze in klirinško depotnih hiš) in ob njegovi odsvojitvi (že prej omenjene provizije). Pri tem upoštevajte, da se tako pri nakupu kot tudi prodaji upoštevajo stroški v višini odstotka vrednosti posla.
V prihodnje nič več e-dohodnine
Po zagotovilih ministra za javno upravo se s prihodnjim letom odpravlja spletno oddajanje napovedi dohodnine. Za to potezo so se odločili, ker bodo davčni zavezanci na dom prejeli obvestilo z vnaprej vpisanimi dohodki, plačano akontacijo dohodnine in zneskom za plačilo ali vračilo dohodnine zavezancu. Ker podpisanega obrazca ne bo treba več pošiljati na davčni urad, v prihodnje takšen sistem več ne bo smiseln.
Mitja Petek, univ. dipl. ekon.
Dohodnina 2007
Dacarji prihajajo
Glasbene novice
Slo POP novice
Znani so nominiranci za medijske nagrade Viktor za leto 2007, ki jih podeljujejo na področju medijev in popularne kulture. Priznanja podeljujejo v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji strokovnih viktorjev, kijih izbere Akademija Viktor, in viktorjev popularnosti, za katere glasujejo bralci revije Stop in vsi ostali prek SMS-glasovanja.
■k-k-k
Med strokovnimi viktorji se za najboljšo informativno TV-oddajopotegujejo 24 ur, Odmevi in Studio City, za voditelja informativne TV-oddaje pa so nominirani Slavko Bobovnik, MarcelŠtefančič jr. in Darja Zgonc; v kategoriji zabavne TV-oddaje kandidirajo As ti tud not padu!?, Hri-Bar in Tistega lepega popoldneva.
■k-k-k
Kipec za voditelja zabavne TV-oddaje bo šel v roke ali Ladu Bizovičarju ali Sašu Hribarju ali Juriju Zrn-cu; med otroškimi in mladinskimi oddajami so no-minirane Iz popotne torbe, Jasno in glasno ter Štafeta mladosti; za obetavno medijsko osebnost pa so v igri za viktorja Klemen Slakonja, Lili Žagar in Suzana Lovec.
-k-k-k
V kategorijah oddaj se med dokumentarnimi TV-od-dajami za viktorja potegujejo Čas nevarnega življenja (portret Iva Štandekerja), avtorja Edvarda Žitnika, Otroci s Petrička, avtorja Mirana Zupaniča in Tunel upanja (Sarajevo 1993), avtorja Matjaža Fistravca; za zlati kipec v kategoriji igrane TV-oddaje pa so nomini-rane Naša mala klinika, Temna stran lune in Začnimo znova.
-k-k-k
Med viktorji popularnosti so za televizijsko osebnost v igri Marko Potrč, Nina Osenar in Jurij Zrnec; med radijskimi osebnostmi se za viktorja poteguje (lanska dobitnica) Špela Močnik, družbo pa ji delata še Matej Špehar - Racman in Ota Roš; med televizijskimi oddajami so nominirane Avantura, As ti tud not padu!? in Svet na kanalu A;pri lokalnih ali kabelskih televizijah pa kandidirajo Čarli TV, MTVAdria in Sport Klub.
-k-k-k
Med radijskimi postajami so si nominacijo prislužile Radio Center, Radio Hit in Radio 1; za glasbenega izvajalca pa so letos nominirani Siddharta (kot že zadnjih nekaj let), Leeloojamais, Jan Plestenjak in Zoran Predin.
Pripravila: MZ
& E T; r DJ" 1 O
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ROK KOSMAČ: Prepusti se 9. REBEKA DREMELJ: Vrag naj vzame 8. ZORAN pReDIN','GLOBOKA GRLA: Nova metla 7. NUŠA ' DERENDA: Danes vračam se 6. TABU: Oblak za dva 5. POP DESIGN: Dum dum dum
4. ALYA: A veš 3. NEISHA: Ogenj pod nogami 2. LANGA: Za svobodo divjega srca 1. VLADO KRESLIN: Cesta
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Glasbeni kotiček
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Znova konec skupine Spice Girls
Lansko leto v decembru so se v velikem slogu na glasbene odre vrnile članice skupine Spice Girls. Skupina je bila izredno priljubljena v 90. letih. Ponovna združitev pa je bila kratkotrajna. Konec februarja so sporočile, da se (ponovno) nepreklicno razhajajo.
Spice Girls so jeseni lansko leto izdale enega najbolj pričakovanih albumov leta, album njihovih največjih uspešnic. To je prvič, da so vsi njihovi hiti na voljo v enem izdelku. Veličastno pa je bilo za najpopularnejšo žensko skupino leto 1996, saj so v tem letu s svojim debitantskim singlom Wannabe pristale na prvem mestu svetovnih glasbenih lestvic.
Emma, Geri, Mel B, Melanie C in Victoria so v trenutku postala prepoznavna imena, skupaj pa so prodale milijone plošč, obkrožile svet, polnile časopise in revije ter podirale rekorde.
Nov album skupine Spice Girls je odraz zgodovine skupine, začenši s singlom Wannabe pa vse do danes aktualnih singlov Headlines (Friendship Never Ends) in Voodoo. Album vsebuje tudi tri božične uspešnice 2 Become 1 (1996), Too Much (1997) in Goodbye (1998). Celoten zaslužek singla Hea-
dlines (Frienship Never Ends) bodo dekleta darovala v dobrodelne namene, saj bo le-ta uradna skladba Children in Need v Veliki Britaniji.
Veliko koncertno turnejo po združitvi so Spajsice začele 2. decembra lansko leto v Vancouvru. Obiskovalce so navdušile z mnogo bolj pre-finjenim nastopom, kot smo ga bili vajeni v 90. letih, ko so bila dekleta na vrhuncu kariere. Posh, Baby, Sporty, Ginger in Scary, kot oboževalci imenujejo članice, so v Vancouver privabile več kot 15.000 ljudi, koncert pa so začele z največjimi uspešnicami, vključno s
Filmski kotiček
John Rambo
Vsebina: John Rambo živi odmaknjeno in malodane meniško življenje v džungli blizu Burme. Odklopljen od sveta in predvsem od sebe se na moč upira pomagati skupini misijonarjev, ki bi radi, da jih popelje v nevarno Burmo. Kljub temu klone in po pričakovanjih se zgodi najhujši scenarij: vas domačinov pobije vojska in ugrabi misijonarje. Čeprav se jih odpravi reševat skupina plačancev, je pravzaprav Rambo tisti ključni element, ki bo poskrbel, da bo pravici (zopet) zadoščeno ...
Po izgubi spolne identitete v devetdesetih in prvi polovici tega desetletja se moški znova počutijo moški. Jokanje, objemanje, cmeravost, razumevanje in feminilna nežnost niso več v modi, zdaj ženske spet hočejo prave arhetipske kromanjon-ske dedce. Adijo Di Caprio, pa čeprav se bomo v pomanjkanju novih akcijskih junakov morali zadovoljiti z reciklažo že malce pozabljenih starih prdcev, kot so Stallone, Willis in Ford. A nič ne de. Bolje McClane, Rambo, Rocky in Indiana Jones, kot pa Hugh Grant s pištolo. Zdravo, zelo smo vas pogrešali.
V tej retro modi je kot eden
John Rambo
Igrajo: Sylvester Stallone, Julie Benz, Paul Schulze, Graham McTavish Režija: Sylvester Stallone Scenarij: Art Monterastelli in Sylvester Stallone Žanr: akcijski Dolžina: 91 minut Leto: 2008 Država: ZDA
Spice Up Your Life. Koncert je trajal skoraj dve uri, med občinstvom pa je bilo mogoče opaziti največ najstnic in žensk, ki so bile najstnice v času največjega uspeha zasedbe.
Prvi londonski koncert je bil razprodan v borih 38 sekundah, kar dokazuje, da so bile vstopnice za koncerte Spice Girls najbolj vroče vstopnice lanskega leta. Zaradi izjemnega povpraševanja so dekleta v svoj koncertni koledar dodala še 16 koncertov v Londonu, ki so bili zelo hitro razprodani, razprodan pa je bil tudi ameriški del njihove koncertne turneje. To pa je največji dokaz, da Spajsicam ne primanjkuje zvestih oboževalcev.
"Glasbene povratnice" so nameravale turnejo nadaljevati v Kanadi, ZDA, Evropi, Južni Afriki in Ameriki, a so svoje glasbeno popotovanje
CID vabi!
predčasno prekinile.
Po zadnjem koncertu v To-rontu so sporočile: "Vsem skupaj želim povedati, da je to naš zadnji koncert. Nikoli si nismo niti predstavljale, da bomo ob naši vrnitvi tako uspešne. Kdo ve, ali bomo sploh še kdaj skupaj," je ob koncu koncerta povedala Geri, na odru pa so se jim pridružili njihovi otroci. Zaradi odločitve, ki so jo Spaj-sice v začetku meseca sprejele domnevno zaradi ''družinskih in zasebnih obveznosti'', so odpovedali koncerte na Kitajskem, v Južnoafriški Republiki, Avstraliji in Argentini. Kmalu po tej najavi so se v javnosti pojavile govorice, da so se pevke sprle, kar so vse po vrsti odločno zanikale.
In kaj bodo počele zdaj? Mel C naj bi se vrnila k solo karieri, Emma se bo posvetila družini, Geri bo pisala otroške knjige, le Mel B in Victoria se še vedno nista odločili, kaj bosta delali po koncu turneje. No, glede na to, da ima slednja tri otroke, njen soprog David Beckham pa bi baje rad še enega (po treh fantih bi še eno deklico), Posh Spice verjetno ne bo dolgčas. Sicer pa so Spajsice obljubile, da bodo poleti nastopile na zabavi ob 90. rojstnem dnevu Nelsona Mandele v londonskem Hyde Parku.
MZ
ključnih likov ponovno vzletel Rambo. V nasprotju z Rocky-jem, kjer je pred dvema letoma ostarelost lika in Stallona samega igrala ključno vlogo oz. bila prednost filma, je Rambo nekako brezčasen lik, ki bi verjetno brez težav v zrak poslal pol planeta tudi pri starosti 80 let.
Zgodba je seveda precej črno-bela, tanka kot hostija in v primerjavi s tremi predhodniki izpred 20 in 25 leti karseda destilirana le v svojih najbolj ekstremnih delih. Negativci so zlobni kot le kaj, Rambo pravičen in moder bolj kot sam bog, akcija pa ... hm ... akcija pa je šokantno pretirana. Toliko krvi in utrganih udov nismo videli niti v Reševanju vojaka Ryana. Ne, kamera ne preklopi, ko kdo stopi na mino, niti takrat ne, ko ljudi cefra na pol ali na ducat različnih letečih kosov. In na tak način umre več kot 250 ljudi. Orgija smrti in špricanje krvi je tako ekscesivno, da bo kri dejansko tekla po platnu navzdol in v kinodvorano. A vse to z razlogom: da pri gledalcu vzbudi gnus do nasilja in ubijanja, hkrati pa se takorekoč filigransko sklada s trenutnim konceptom šokiranja - kar je
KLUBSKI PROGRAMI
Klubski prostor je odprt vsak petek in soboto do 23. ure. V času, ko v njem ne potekajo koncerti, potopisi ipd., je prostor namenjen druženju mladih, poslušanju glasbe, zabavi. Prostor je namenjen vsem mladim, mladinskim skupinam in organizacijam in njihovemu druženju, za kar ne potrebujejo denarja. Vabljeni! Skupine mladih in mladinske organizacije lahko naše prostore za svoje programe uporabljajo brezplačno. O uporabi prostorov se je treba vnaprej dogovoriti v CID Ptuj.
Na ogled je
razstava slik Gregorja Samasturja TA VIKEND
Petek, 7. marca, ob 20. uri: koncert meseca: jazz koncert zasedbe Samo Šalamon trio (SLO/ZDA) SKUPNOSTNI PROGRAMI
Evropa v šoli: rok za oddajo izdelkov na naš naslov: petek, 7. marec! OTROŠKI PARLAMENT
Ponedeljek, 10. marca, ob 9.30 v dvorani Državnega zbora RS v Ljubljani DNEVNI CENTER
Namizni tenis, pikado, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje - vsak dan »po pouku«. LITERARNI NATEČAJ
Literarna skupina CID Ptuj z mentorico Kristino Kočan razpisuje 2. literarni natečaj poezije in kratke zgodbe. Sodelujejo lahko avtorji, stari med 15 in 20 let,
s svojimi še neobjavljenimi deli. Pošljejo lahko najmanj 2 in največ 4 kratke zgodbe (skupaj do 15 strani) ali najmanj 5 in največ 12 pesmi. Najboljši trije avtorji bodo nagrajeni, predstavili pa se bodo tudi na literarnem večeru. MEDNARODNI PROGRAMI
K sodelovanju vabimo mlade od 18. do 25. leta, ki bi želeli sodelovati v mednarodni izmenjavi od 7. do 14. septembra 2008 v mestu St. Etienne v Franciji. Tema izmenjave je aktivno državljanstvo mladih skozi ustvarjanje na področju umetnosti.
Sodelovalo bo več evropskih držav, vsaka ekipa pa mora biti sestavljena iz 6 članov.
TEČAJI IN DELAVNICE
žongliranje / glinarjenje / tečaj risanja / tečaj bobnanja CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
še edini način, da se pretrese današnjo otopelo in vsega navajeno kino publiko. Ne, tokratni Rambo ni takšna risanka kot tretji del, v katerem sta z učiteljem peš napadla celotno sovjetsko oklepno divizijo (in jo tudi premagala!). Seveda se pri tem poraja vprašanje: ali je onkraj šoka sploh še kaj filma? Je Rambo 4 morda zopet dobra drama o ameriški družbi, ki svoje strenirane vojake zavrže, ko jih ne potrebuje več? Odgovor: tako kot drugi in tretji del se tudi četrti del tovrstnih tem skorajda ne dotika.
Rambove traume so še vedno enake: noče biti to, kar v
resnici je, torej strenirana maši-na za ubijanje, a ker ne zna biti nič drugega, se odloči biti nič. V tem pogledu četrti Rambo v zadnjih dveh minutah prinaša vsaj nekakšen zaključek junakove življenjsko dolge dileme, ko se na koncu le sprejme za takšnega, kot je, in - kot se to običajno dogaja v psiholoških procesih - takoj ko se neha bati ter svoj strah sprejme in zaobjame, se slednji razblini.
Rambo se je končno vrnil domov.
Matej Frece
KAPSULE ZA OTEKLE NOGE
ANGLEŠKA ROCKOVSKA SKUPINA
MLEČNI IZDELKI
AVSTRALSKI FOTOGRAF
PERZIJSKI KRALJ
MEHIŠKI PISATELJ (DAVID)
ČEŠKI TENIŠKI IGRALEC (DANIEL)
ZVEZNA DRŽAVA V
NIGERIJI
VZVIŠENE LIRSKE PESMI
SLUŽBUJOČE VOJSKE
SORTA OZIMNE PŠENICE
RIB. MREŽA
NAŠ VATERPOLIST ŠINKOVEC
PREBIVALEC PO KRAJU
IZ BESEDE CEVKA
VOJAŠKI ODSEK
MADŽARSKI PESNIK
ZVONKO JAZBEC
TEKAČICA TEICHMANN
REJENKA
KLICAR V CERKVI
MESTO V GVINEJI
FRANCOSKI POLTRDI SIR
MESTO V MASSACHU-SETTSU
MADŽARSKO BLATNO JEZERO
IZ BESEDE REHA
DELUMAGA
SEBASTIJAN (KRAJŠE)
FRANCOSKI PISATELJ DE BERGERAC
ČISTILO
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
RONALD (KRAJŠE)
ANGLEŠKI PEVEC (BRIAN)
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: prvak, ralka, A vari, Kadir, gostitev, preproga, vicekonzul, rituali, ZO, daljina, ose, CI, pastorka, mir, strnad, antidot, mati, tonika, ruoti, Ewa, As, Avit, diskusija, krt, tetka, ais, letalnica, AC, ksi, Aja, trpin. Ugankarski slovarček: ASSONET = mesto v ameriški zvezni državi Massachusetts; ATOMITES = angleška rockovska skupina; JOM = sloviti avstralski fotograf v Sid-neyu; NZEREKORE = mesto v afriški državi Gvineji; OJEDA = mehiški pisatelj (David, 1950 - ); PATTO = nemški disko rap duet; ROTA = italijanski skladatelj filmske glasbe (Nino, 1911 - 1979); VASARELY = francoski slikar (Vicktor, 1908 - 1997).
Zanimivosti
Redno zajtrkovanje odžene težave s prekomerno težo
Washington, 4. marca (STA) - Najstniki, ki zjutraj zajtrkujejo, zaužijejo več kalorij na dan, vendar pa kljub temu tehtajo manj od tistih, ki se jutranjemu obroku odpovejo, je pokazala raziskava, ki so jo v ZDA objavili v ponedeljek. Raziskava je tako potrdila neposredno povezavo med prehranjevalnimi navadami in prekomerno telesno težo,
"Raziskava je potrdila točno tisto, kar so pokazale že predhodne študije: Otroci, ki ne zajtrkujejo, so bolj podvrženi debelosti,"je dejal Mark Pereira iz univerze v Minnesoti, Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, seje število najstnikov v ZDA, ki imajo težave s prekomerno telesno težo, v zadnjih 20 letih kar potrojilo, Raziskava iz leta 2005 je pokazala, da ima s prekomerno telesno težo težave kar 16 odstotkov najstnikov
in deset odstotkov najstnic.
Kot je povedal Pereira, najstniki, ki svoj dan začnejo z zajtrkom, zaužijejo več kalorij, ogljikovih hidratov in beljakovin, kljub temu pa običajno tehtajo manj kot tisti, ki ne zajtrkujejo. V omenjeno raziskavo je bilo vključenih okoli 2200 otrok.
V Turkmenistanu ob dnevu žena vsaki ženski 10 dolarjev
Aškabad, 4. marca (STA) - Ženske v Turkmenistanu, nekdanji republiki nekdanje Sovjetske zveze, bodo letos ob dnevu žena od države dobile po 200.000 manatov, kar je približno 10 ameriških dolarjev, so po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina sporočile turkmenistanske oblasti. Odlok, v katerem je govora o denarnem darilu turkmenistanskim ženskam ob dnevu žena v znak spoštovanja do njih, je podpisal sam turkmenistanski predsednik Kubangulij Berdimuhamedov.
Pomlad na pohodu: V Avstriji dočakali prvo štorkljo
Dunaj, 4. marca (STA) - Čeprav vreme trenutno ni prav nič spomladansko, so v Avstriji v ponedeljek že dočakali prvo znanilko pomladi: V Zgornjo Avstrijo je prispela štorklja, o prihodu prve štorklje pa poročajo tudi iz Spodnje Avstrije, danes poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Avstrijski ornitologi in organizacija za zaščito ptic BirdLife za letos Avstriji napovedujejo "dobro letino" za zarod štorkelj. Leti 2005 in 2006sta bili za štorklje slabi, saj so takrat našteli samo 314 gnezd, lani pa se je njihovo število povečalo na 324gnezd, v katerih se je izvalilo 723 mladičev.
Večina ptičev se iz južnih krajev, kjer prezimijo, v Avstrijo sicer vrne šele konec marca ali v začetku aprila. Pri štorkljah je v Avstriji najbolj priljubljena Gradiš-čanska, sledita pa Spodnja Avstrija in
Stajerska.
Britanski poslanec bo sklenil civilno zvezo z izbrancem
London, 4. marca (STA) - Britanski opozicijski poslanec iz vrst konservativcev Alan Duncan je na letošnje valentinovo zasnubil svojega 39-letnega izvoljenca Jamesa Dunseatha in par bo še letos sklenil civilno partnerstvo, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
50-letni Duncan je Dunseatha zasnubil, kot sta bila na počitnicah v Omanu. Britanija istospolnim parom dovoljuje sklenitev civilnega partnerstva od decembra 2005. Med slavnimi osebami, ki so to že storile, je npr. pop zvezdnik Elton John in njegov dolgoletni partner, kanadski filmski ustvarjalec David Furnish. Duncan in Dunseath sta se spoznala na večerji skupnih prijateljev pred 14 meseci, slovesnost ob sklenitvi civilnega partnerstva pa naj bi bila poleti.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04I3mhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 08. marec:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti. 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko s Polono Ambrožič. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bez-jak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Goldi). NEDELJA, 09. marec: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OB-
VESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nah-berger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje). PONEDELJEK, 10. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport.
14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje). TOREK, 11. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 V živo. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Murski val). SREDA,12. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00.
5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val).
ČETRTEK, 13. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka-rije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za
duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). PETEK, 14. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napo-vednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Doma boste preprosto zavihali rokave in se lotiti, dela in obveznosti. Prav pri ničemer ne boste odlašali, ampak aktivno sodelovali. Izkazali se boste v nekem humanitarnem delu. Zdelo se bo, da si boste vzeli čas tudi zase in umirili svoje misli.
BIK
Zdelo se bo, da morate stvari vzeti v svoje roke In tega se boste nenazadnje uspešno lotili. Uspehi se bodo stopnjevali in tako boste pridobili notranji mir. Močan pečat bo imela komunikacija in vaša strast bodo pogovori. Sprehod ob mirni reki bodo romantični.
DVOJČKA
, Finančno boste napredovali In J seveda bo tako, da bo denar pri-^	hajal in odhajal. Strmite po tem,
da dobite veliko notranje energije in ste vpeti v tiste novosti, ki so vam blizu. Gradite počasi in samozavestno, ugodne iztočnice se vam obetajo tako v službi kot v ljubezni.
RAK
Spremembe so sestavni del življenja in zaradi tega so nujne. Korak za korakom strmite po svojih sanjah in imate ogromno notranje volje in načrtov. V pomoč pri odvečni energiji vam bo hitra hoja ali tek. Pogovor prijatelja vam bo vlil zaupanja in okrepila se bo zaveza ljubezni.
LEV
J^j Nekoliko bolj se boste zaprli vase In tako mnogo stvari naredili v tišini. Pri ničemer ne boste pretiravali, ampak se boste soočili z bistvom duhovnosti in ezoterike. Notranja želja bo tista, ki vam bo ogrela upanje in podarila ljubezen. Zavedali se boste, da kdor išče, ta najde.
DEVICA
Pred vami je dinamičen teden in spoznali boste, da morate narediti pomemben korak naprej. Določenih zadev ne boste pometali pod preprogo, ampak jih boste tudi reševali. Lotili se boste spomladanskega čiščenja in blizu vam bo pojem spomladanske utrujenosti.
TEHTNICA
Občutilo se bo, da boste zaznamovani z ogromno pozitivne energije, da se boste lahko sprostili in zaupali življenju. Uspehi se bodo vrstili pri vsem tistem, kar se odločite uresničiti. Spoznali boste, da je včasih potrebno zelo malo, da se sreča lesketa pri majhnih stvareh.
ŠKORPIJON
Teden bo za vas ploden in ustvarjalen. Z ničimer ne boste odlašali, ampak pogumno stopali naprej. Nakazano je, da boste zelo pridni in delavni, mnogo priložnosti pričakujte v povezavi s tujino. Čas je, da naredite načrt, kam bi se odpravili na počitnice.
STRELEC
Spremljal vas bo določen nemir in tako boste potrebovali nekaj časa, da se umirite In da zadeve spravite na mesto, kamor si želite. Seveda bližnjic ne bo in tudi pretirana površnost se ne bo izplačala. Ugodnosti vas čakajo v ljubezni. Priznali si boste, da ste ljubljeni.
KOZOROG
Ljudje, ki bodo prihajali v vašo bližino, vam bodo učitelji in modro je, da ozavestite, da se od njih mnogo naučite. Čaka vas razburljiv teden in uspehi se bodo skrivali v skupinskem naporu. Zanimivo in poučno bo. Ugotovili boste, da vas bodo osrečila umetniška opravila.
VODNAR
Kamenček na kamenček in stvari se bodo uredile. Življenje vas bo učilo vztrajnosti In spontanosti. Pomembno je, da telesu dovajate dovolj vitaminov in mineralov. Vztrajna energija vam bo povrnila rezultate, seveda pa bo modro, da si vzamete veliko časa zase.
RIBI
V vaše življenje bo popihal svež vetrič in doživeli boste nekaj prijetnih trenutkov. Zdelo se bo, da je za vas pomlad, kajti sijali boste kot toplo pomladansko sonce. Nekaj trenutkov tišine bo magičen obred dovajanja energija. Na delovnem mestu boste doživeli prijetno novost.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
RADI.
NADE
RADKO POLIČ
IRIDIJ
26 Štajerski
Tednikove akcije, bralci pišejo
petek • 7. marca 2008
Iščete svoj stil	^
Nina v športni eleganci čaka na prihodnost
Nina Majerič je 25-letna zobna asistentka, doma iz Bukovcev, ki rada kolesari, rola, se sprehaja s psom. Že dobro leto je navdušena padalka - doslej je opravila že dvanajst skokov. Povedala je, da je občutek fantastičen, še prej kot se zaveš, si na tleh. Kar bo, pa bo, je njen odgovor glede prihodnosti. V akcijo Iščete svoj stil jo je tako kot večino udeležencev pripeljala radovednost.
V	Kozmetičnem salonu Neda so pri Nini ugotovili mešani tip kože. Hkrati je bil to njen prvi obisk pri kozmetičarki, zato so ji tudi več povedali o pomenu nege kože nasploh, v kozmetičnem salonu in doma. Kožo so ji površinsko očistili in s pilingom odstranili odmrle celice. Svetovali so ji uporabo vlažilne hidratantne kreme, čiščenje kože z losionom in mlekom, občasno pa tudi obisk kozmetičnega salona zaradi globinskega čiščenja kože. Koža ji bo zelo hvaležna, če jo bo občasno poživila tudi s kakšno masko.
V	Frizerskem salonu Stanka je za Ninino novo pričesko poskrbel frizer Denis Horvat. Obliko frizure je moral prilagoditi kvaliteti las. Ker so njeni lasje tanki, tudi zaradi barve jih je moral precej stanjšati in skrajšati, se je odločil za gra-duirani paž, ki nikakor noče iz mode. Izbral je barvo, ki je bliže njeni osnovni, ki je sicer še svetlejša, ampak naravna.
Z nanosom pudra v peni je vizažistka Minka Feguš začela make up. Oči je senčila v čoko-ladnorjavem tonu v zunanjih delih. Za bolj svetel pogled je
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
Slomškova 22 10 % popust v marcu
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Nina prej ...
. in pozneje
v notranjih delih vek senčila s svetlo rumenkastim senčilom. Poudarila je njene dolge trepalnice, rahlo pa je še poudarila ustnice in ličnice.
"Nina je v službi oblečena v eno uniformo, v prostem času pa se kot padalka preobleče v drugo uniformo. V kakšno uniformo naj jo oblečemo v naši akciji? Glede na poklic in hobi se nekako nisem mogla odločiti, kam naj uvrstim Nino, med športnice ali 'fine' gospodične iz zdravstva. Po dolgem premisleku in prazni trgovini Naf Naf, kjer sem našla le en rdeč top, sem se morala odločiti za obisk trgovine Mura in na njihovih policah izbrati nekaj uporabnega za Nino. Prvi problem je sicer nastal zaradi Ninine drobne postave in pomanjkanja razpoložljivih velikostnih številk, drugi problem pa je bila izbira
oblačil, ki bi zagotovila tako Ni-nino adrenalinsko športno plat kot njen 'uniformiran' poklic.
Odločitev je padla, izbrala sem oblačila, ki bodo predstavljala Nino čez nekaj let, ko bo kot sama svoja šefica vodila svoj zobotehnični laboratorij, kot prava direktorica, brez obvezne delovne uniforme. Izbrala sem črne hlače, sivo-črno kratko jakno, za razbitje črne klasike pa sem dodala živo rdečo top majico, rdeč šal, rdeče čevlje in torbico. Hlače, jakno, šal in torbico so imeli na Murinih policah, top, kot že rečeno, sem našla pri Naf Nafu, po čevlje pa sem zavila v trgovino Alpina.
Strogo klasiko kombinacije črnih hlač in jakne z belo klasično bluzo, črnimi čevlji in torbico smo skušali razbiti v športno eleganco z dodatkom živordečega topa, šalom in čev-
lji ter torbico. S tem smo dodali tisti močnejši, adrenalinski delček, tako skozi barvo kot tudi 'neklasični' top. Nina bo v tej preobleki na svojem direktorskem stolčku delovala hkrati strogo in drzno, sogovorniki je ne bodo mogli označiti kot 'zakoreninjeno staromodno in strogo', ampak jim bo kar malo dalo misliti, le kdo se skriva za to obleko.
To je bilo za pokušino Nini, kako bo videti čez nekaj let na svojem direktorskem stolčku, teh nekaj let počakajmo še mi, mogoče pa smo jo uspeli prepričati!
Nini skozi športno eleganco želim čim več uspešnih športnih skokov s padalom kot tudi čim več elegantnih skokov preko vseh neizogibnih ovir na življenjski poti," je Ninino preobrazbo podrobno predstavila stilistka Sanja Veličkovič.
"Danes živimo vse hitreje in v vse večjem stresu, vse to pa se odraža tudi na našem telesu in nam povzroča psihične in fizične motnje (glavoboli, nespečnost, skrbi, alergije, pomanjkanje gibanja, prevelika telesna teža, bolečine na različnih delih telesa, na vratu, hrbtu ...). Pri omenjenih težavah si lahko pomagamo z masažo, saj je to najstarejša in najpreprostejša oblika zdravljenja. Masaža poživi in pospeši naš krvni obtok. Po masaži se počutimo sproščeno, malo zaspano ali pa smo poskočni, polni energije, pripravljeni na nove delovne izzive in, kar je najpomemb-
nejše, bolečine izginejo. Še posebej priporočamo masažo osebam, ki imajo bolečine v vratnem in ledvenem delu hrbtenice. O pogostosti masaže se je potrebno posvetovati s svojo kozmetičarko ali maserjem,
priporočljivo pa je opraviti 10 obiskov zapored. Nini smo v Kozmetičnem studiu Olimpic opravili sprostitveno klasično masažo in manikuro," je povedala vodja studia Silva Čuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nina v oblačilih iz Mure, Naf Nafa, čevljih in torbici iz Alpine.
Prejeli smo
Trofenik vložil tožbo (odgovor 26. 2. 2008)
Življenje nam prinaša vzpone in padce, zmage in poraze. Slednji so za mnoge neodpustljivi. To očitno velja za gospoda Vilija Trofenika, ki ga je poraz na županskih volitvah tako prizadel, da zanj še vedno išče krivce, med katere sodim posredno tudi jaz. Žalostno je, da je svoj bes usmeril v kulturno sfero in ptujski muzej uporabil za politični poligon, na katerem obračunava z različnimi nasprotniki.
Dejstvo je, da Trofenik že dalj časa zavaja javnost z vzroki, ki so ga vodili k ustanovitvi lokalnega muzeja v Ormožu. Navaja argumente, ki jih ne pozna ali pa z njimi zavestno zavaja. Zato sem prisiljen nekatere pojasniti.
Trofenik trdi, "da so Ariha v ptujski muzej pripeljali Ormoža-ni". To seveda ni res. Za prihod na Ptuj sta me nagovorili dr. Darja Koter in dr. Marjeta Cigleneč-ki, ki sta pred menoj izmenično vodili muzej. Že nekaj let prej, ko sem tudi na Ptuju deloval kot spomeniškovarstveni delavec, mi je enako povabilo izrekel tedanji ptujski župan dr. Miroslav Luci. Vloga Ormoža je bila v tem, da se je kot soustanovitelj muzeja strinjal z mojim vodenjem tega zavoda.
Ob prihodu v muzej in po pogovoru z županom Trofenikom
mi je postalo jasno, da o kolegicah, ki sta pred menoj vodili muzej, nima dobrega mnenja in da zato želi novo vodstvo. Ob tem sem se močno zamislil. Moja začetna skrb je bila odveč, saj sva z županom Trofenikom vsa naslednja leta dobro sodelovala in si javno izrekala komplimente. Tudi muzejski svet, v katerem sta korektno sodelovala dva predstavnika občine Ormož, nikoli ni imel posebnih pripomb na delo muzeja. Vse to je razvidno iz takratnih zapisnikov.
Ko sem prevzel mesto direktorja, je v okviru ptujskega muzeja že delovala Organizacijska enota Ormož. Ta je nastala na pobudo župana Trofenika in je zaposlovala tri delavce. Za njihove plače in stroške letnega programa dela je poskrbel župan oziroma ormoški občinski proračun, medtem ko so bili ostali delavci muzeja financirani s strani države.
V znak dobrega sodelovanja z Ormožem sem ustregel Trofe-nikovi želji in omogočil pripravništvo, ki ga je plačal Ormož, zgodovinarki Zdenki Plejnšek (Kresnik). Ta je kasneje postala vodja OE Ormož in nato direktorica Muzeja Ormož. Območna enota je ves čas delovala avtonomno oziroma po navodilih župana.
Z osebnim prizadevanjem mi je uspelo, da je Ministrstvo za kulturo Zdenko Plejnšek uvrstilo na svoj plačilni seznam in s tem zmanjšalo strošek občini Ormož. V tem času in tudi kasneje bi lahko Trofenik kot
državni poslanec in kot človek v "pravi" stranki dosegel še kakšno tovrstno rešitev, pa tega ni storil. To bi očitno moral storiti jaz, ki sem ves čas poslušal pripombe Ministrstva za kulturo o prevelikem številu zaposlenih v ptujskem muzeju. Tega Trofenik noče razumeti in mi očita neprofesionalnost, kar je popolni nesmisel.
Še večjo laž si je Trofenik privoščil, ko je izjavil: "On pa skupaj z odgovornim vodstvom MO Ptuj nekaj let ni napravil ničesar, da bi bil ustanovitveni akt sprejet z zakonom." Pri tem je mislil na Zakon o javnem interesu na področju kulture, ki je od javnih zavodov zahteval sprejetje ustanovitvenih aktov.
Če si je kdo resnično prizadeval za čimprejšnje sprejetje tega akta, sem bil to jaz, čeprav je vsem znano, razen Trofeniku, da akt pripravita ustanovitelja muzeja in ga tudi sprejmeta. Kljub temu smo v muzeju pripravili različne variante osnutka akta. Enega pa smo celo naročili v Ljubljani pri odvetnici, ki je ekspert za tovrstne pravne akte. Vse to smo posredovali MO Ptuj, Trofenika pa sem s številnimi dopisi prepričeval, naj ta akt skupaj z MO Ptuj čimprej sprejme. Za pomoč sem zaprosil Ministrstvo za kulturo, nekdanjo ministrico, sedanjega ministra in državno sekretarko za kulturo. Skupaj z obema županoma smo se srečali z omenjenimi, vendar je bil njihov odgovor vedno enak. Ustanovitveni akt je stvar obeh ustanoviteljev muzeja. To
v praksi pomeni, da o Pokrajinskem muzeju Ptuj, ki ima status posebnega muzeja in ga pretežno financira država, odločata lokalni skupnosti oziroma njegovi ustanoviteljici. To je absurd v veljavni zakonodaji. V prispodobi to pomeni približno enako, kot da v gostilni naročim pet "špri-carjev" in jih plačam, o tem, kdo jih bo spil, pa odloči natakarica! In prav ta zakonski nesmisel je eden izmed temeljnih vzrokov, da do dogovora med ustanoviteljicama ni prišlo.
Trofenik nenehno omenja delitev premoženja, ki bi ga moral pripraviti jaz kot direktor muzeja. Še danes v muzeju ne vemo, za kakšno delitev gre. In če bi ta teoretično obstajala, bi se z njo ukvarjali ustanovitelji muzeja ter država kot njegov večinski financer. Na željo Trofenika smo pripravili seznam "ormoškega premoženja" v našem muzeju in ugotovili, da obstaja 24 kosov pohištva, 3 slike in 1 kip. Od naštetega je nekaj eksponatov z darilno pogodbo prepuščeno našemu muzeju v hrambo.
Trofenik v svojih obtožbah tudi ugotavlja "da stroka pri ustreznem ministrstvu ni potrdila tolmačenja, da eksponati pripadajo izključno ptujskemu muzeju, temveč so stvar delitve". Trdno sem prepričan, da takšne izjave stroka ni dala, saj je v nasprotju z zakonom. To je potrdila tudi Skupnost muzejev Slovenije, ki sem jo podrobno seznanil s Trofenikovo teorijo o delitvi muzejskega premoženja.
Gospod državni poslanec Vili
Trofenik se bo moral potruditi in se dati pravilno podučiti, kaj pomeni v muzeju inventarna knjiga, kaj določa nedeljivost zbirk, kdo je lastnik arheološkega gradiva (država), kakšni so standardi za hranjenje arheološkega in ostalega muzejskega gradiva in kateri so pogoji za izvajanje javne državne službe. Ko bo na vsa ta vprašanja našel ustrezne odgovore, ne bo več zavajal ormoške in ptujske javnosti, da sta ptujsko občinsko vodstvo in direktor muzeja kriva, da ni prišlo do ustanovitvenega akta, da si muzej prisvaja ormoško premoženje in da je bila ustanovitev Muzeja Ormož nuja.
Trenutno smo nemi opazovalci političnega merjenja moči, kar je škodljivo za vse, ki skrbimo za kulturno dediščino tako na ptujskem kot ormoškem področju. Tega bi se moral zavedati tudi Trofenik kot politik in nekdanji župan. Sicer pa smo pripravljeni sprejeti odločitev ustanoviteljev, ki bodo odločali o novi organiziranosti največjega pokrajinskega muzeja v Sloveniji.
Aleš Arih,
direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj
Odgovor na pismo ormoškemu županu (Št. tednik 29. 2. 2008)
Alojz Sok v svojem pismu, ob-
javljenem 29. 2. na strani 26, zapiše: "Ne bom zaključil pisma z besedo: "Sram vas bodi!!!!!", kot je svetnik Luci zapisal meni, ker je objavljanje takih in podobnih pisem bolj problem medija, ki to objavlja, kot pisca, ki to piše."
Očitno g. Alojz Sok ob tem pozablja na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (ZMed-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije (katerega član je bil takrat gospod Sok) na seji 26. maja 2006 in ki med drugim pravi:
"27. člen
(1) Popravek se mora objaviti brez sprememb in dopolnitev. Dopustni so samo pravopisni popravki pod pogojem, da je o njih prizadeti obveščen in se z njimi strinja."
Najbrž si je zakonodajalec ob sprejemu predstavljal, da v uredništvih nimamo drugega dela, kot da obveščamo pisce odgovorov, ugovorov in popravkov, kje smemo in kje ne popraviti vejico, in da moledujemo za njihovo soglasje. Kaj šele da spremenimo kak "vljudnostni pozdrav"!? V uredništvu IMAMO delo - in raje ničesar ne popravimo, kot da bi posegli v piščevo pravico do nespremenjenega in nedo-polnjenega odgovora oziroma popravka. Tako tisto g. Lucija kot g. Soka, g. Trofenika, g. Če-lana, g. Ariha, g. Šumenjaka ... In ni nas sram. Naj bo to čustvo prihranjeno za nekatere iskalce pravice do popravka, odgovora, ugovora, dopolnitve ...
Pa lep dan! Jože Šmigoc, odg. urednik
Knjiga meseca
Janja Vidmar:
Fantje iz gline
»Glina je prispodoba človekove notranjosti. Na začetku je vsak od nas brezoblična kepa, prepuščena na milost in nemilost rokam, skozi katere polzi. Vendar le, dokler njena površina ne otrdi. Takrat ne moremo več posegati vanjo, ne da bi pri tem tvegali črepinje. Glina postane močna in trda. A le navzven, znotraj ostaja krhka in ranljiva človeška duša.«
Ena od osrednjih točk, pri katerih se zagotovo moramo ustaviti, če vzamemo v roke roman Janje Vidmar Fantje iz gline, ki nosi letnico 2005, »doma« pa je pri založbi Mladinska knjiga, od koder je šel v svet.
Avtorica, ki se je med bralce izstrelila z več vidnimi deli za otroke in mladino, je v tem romanu po starostni lestvici književnih oseb močno poskočila navzgor. Očitno pisateljico vse bolj zanimajo tudi problemi, značilni za nekoliko starejše mlade, pa tudi tiste, ki že pošteno korakajo po cestah odraslosti.
Tema homoseksualnosti, ki jo Janja v romanu odpira, je pravzaprav drugotnega pomena. Tu ne gre toliko za vprašanje drugačnosti, temveč za iskanje lastne oblike širše. Če prenesemo misli iz romana, smo vsi »iz gline«, vsi smo prišli na svet kot neobdelana materija, ki so jo oblikovali vzgoja in mnogi drugi dejavniki. Nekateri grobo, drugi spet z več nežnosti in pozornosti.
Pisateljica v ospredje postavi dve književni osebni. Prvi, Ajk, je primer materialističnega športnika, ki se do okolja vede agresivno in skrajno nestrpno. Čeprav s sodbami drugih prikriva lastno nemoč. Podoba geja po njegovem pač ni združljiva z nezlomljivim športnikom, ki ima vse lastnosti zmagovalca. A konec njegove zgodbe ni to. Na koncu se Ajk zlomi in iz trde lupinaste gline pogleda mehka, ranljiva sredica.
Le-to pa vztrajno kaže Mali, drugi junak te zgodbe. Tudi on se spopada z občutkom osamljenosti (kot Ajk), vse pa poglablja še smrt prijatelja Roka. Mali je nasprotno podu-hovljen, veliko razmišlja, tuhta o tem in onem, a kot da njegove misli nimajo in nimajo konca. Pa vendar se njegova zgodba, ki je zgodba v samoto pogreznjenega trpljenja, na koncu pozitivno razplete.
Igor Saksida v spremni besedi, ki se jo tudi splača prebrati (lotil se je nekaterih prelomnih naslovov v zgodovini slovenske mladinske literature), pravi, da se lahko ta roman bere na mnogo načinov, kar ponovno dokazuje, da Vidmarjeva ne stavi na prvo žogo. Njena besedila so raz-plastena in poglobljena. Plast za plastjo, globlje in globlje. To nikakor ni samo roman o drugačnih, ki živijo med nami, temveč je mnogo več. Je hkrati odslikava življenja mladine danes, njenih stisk pri iskanju identitete in nevarnosti, ki prežijo nanje.
Ob tem, da je to torej ljubezenski roman, je to tudi delo, ki resno obravnava eksistenco sodobnih mladostnikov in je tudi delo z izrazito in napeto pustolovsko zgodbo. Kajti Janja je notranje iskanje, iskanje lastne osebnosti, preslikala v zunanje dogajanje, s čimer je pridobila na obeh tipih bralcev: tistih, ki v tem najdejo globlji smisel in težo, in tistih, ki jim je ključ za dober roman samo kvalitetna in napeta zgodba. Enega in drugega ne manjka. Knjiga, v kateri ne manjka tudi sočnosti jezika in neposrednosti.
Janja se ni ustavila pred ničemer. Njen pripovedovalec v romanu je neizprosen opazovalec resnice - pritihotapi se v sobo, medtem ko je Mali intimen s samim seboj, prikrade se na stranišča z opolzkimi grafiti, kjer je priča Aj-kovim straniščnim srečanjem z nekim moškim; predvsem pa nas, bralce, na več mestih v romanu pogleda iz knjige z globokim in votlim pogledom in se nas dotakne - za skorjo, pod lupino, v mehko glineno sredino ...
David Bedrač
Literarno kolo (57) • Franc Ksaver Meško - 2
Gospod, zdaj pa gledate malo jezno!
Tudi v romanu Kam plovemo? imamo opravka z romantično figuro, očetom Pla-cidom. Svojo materialno bogato mladost je kasneje zamenjal z žrtvovanjem za druge. Izhajal je iz plemenite rodbine, zelo omikane. A ga je nesrečni pripetljaj v življenju razburkal kot morje in nazadnje je priplul v duhovniški stan.
Ko se je poročil, mu je hitro za tem umrla nevesta. Ob njeni smrti je Placid doživel osebnostni zlom, a se ni vdal. Iskal je nove poti, valovi razburkanega morja so ga premetavali sem ter tja. In našel je miren pristan - pomagati drugim ...
Romantične poteze prinaša s seboj tudi zbirka črtic Ob tihih večerih, ki je izšla leta 1904. Tudi tukaj gre za zgodbo notranjega osebnostnega razkola, med željo, kaj vse bi rad človek postoril in kaj mu slednjič vendarle uspe. Razkol, ki se razpira v spoznanje, da je že najmanjše pozitivno dejanje lahko veliko. Tudi tu je, podobno kot v marsikaterem Meškovem delu, v ospredju problem domačega človeka, ki obupa in išče kruh in svetlejšo prihodnost v tujini. Toda v teh črticah so v ospredju mlajši ljudje, ki se zdijo Mešku slovenska prihodnost in prav zaradi tega dejstva ga njihova črnogledost, obup na domačih tleh in stremljenje na tuja tla še bolj skrbijo.
Zaskrbljene poteze kaže Meško tudi na mnogih fotografijah, njegov obraz je resnoben in zamišljen, a - kot je že bilo navedeno - v očeh je žar, upanje, blisk, ki kaže njegovo osebnost v vsem razkošju in veličini.
Gotovo postane njegov obraz vedrejši, ko ga kaj več povprašamo o njegovi dramatiki; to je bila namreč tista literarna zvrst, ki jo je zelo cenil in v kateri se je, tudi po mnenju literarne kritike, najbolj razvil.
Čeprav gre za dramska besedila, ki so na videz preprosta in ki odslikavajo preprosti vaški svet, že malo bolj poglobljeni pogled na besedila pokaže, da je vse prej kot preprosto.
Dramske junake je Meško obvladal, kot bi bil on vsak od njih, kot bi bili vsi ti obrazi hkrati on sam. V igri jih je postavljal na sceno kot plastične,
»Pisal sem predvsem o stvareh, ki jih nisem mogel razumeti, ali pa sem jih s svojim enostranskim, logičnim, racionalnim vrednotenjem napak presojal. Prežvečiti sem torej skušal stvari, ki niso ustrezale mojim pojmovnim vzorcem,« je zapisal avtor številnih sodobnih potopisov Evald Flisar.
Z Izidorjem Cankarjem ga povezuje predvsem dejstvo, da sta oba presegala zgolj in samo potopisni žanr, da jima je ta žlahtna literarna vrsta služila še za mnoge druge literarne poteze. V potopis, na pot črk, stavkov in povedi sta namreč oba spretno stavila številne ideje, ki so vzklile iz kalčkov literarne estetike, kulture, filozofije, religije in še marsičesa.
življenjske, v usta jim je polagal pristno govorico, kar približa njegove igre prvobitnosti, a ne na račun literarne vrednosti.
V	dramskem delu Na smrt obsojeni?, zapisanem v treh dejanjih, ki je bilo zasnovano leta 1900, luč sveta pa je ugledalo osem leta kasneje, Ksaver riše upor koroških Slovencev. Ponovno je v ospredju boj, boj na osebni in narodni ravni, boj za pravico in zoper zatiranje.
In še ene temeljne ideje se drži pisatelj v tem delu: v središče postavi duhovnika. In to je vrednost njegovih del tudi širše - odmislimo, da je bil Meško vendarle duhovnik, da se katoliške ideje kažejo v mnogih vrsticah njegovih del, a je vse to obenem tudi presegal in bil je eden redkih, ki je duhovniku na takšen način pogledal v oči (likov duhovnika je sicer v slovenski literaturi veliko), ga predstavil kot literarno osebnost in se poglobil v njegovo psihosocialno sliko.
V	drami je tako osrednji lik župnik, ob njem pa še kaplan Vinko Dolinar (v njem naj bi Meško - tako pričajo zapiski - upodobil svojega rojaka in znanca Vinka Poljanca), ki ljudi bodrita in prebujata. Tako se jima pridruži še kopica drugih likov: učitelj Rudolf, Ivan Seljan pa Kovač itd.
Ljubezen do domovine je intenzivno in zelo čustveno izražena tudi v tridejanki Mati, ki je bila natisnjena leta 1914, napisana pa šest let prej. Tu je šel Meško še korak naprej ali pa nazaj, kakor pač gledamo - vsa kasnejša ljubezen do domovine se začne že v odnosu do družine in najožje do matere. Mati je izvor prvotne brezpogojne ljubezni, ki ji jo otroci običajno vračajo.
In brez književne osebe duhovnika tudi tukaj ni šlo - ta je v drami siv, star, a vse, kar je počel, je odsevalo njegovo močno
Flisar je tu šel še korak naprej. Njegovi potopisi so preizkušnja s samim seboj. Je pot in je spoznanje, da cilja ni. In pot do tega spoznanja je težek boj, vojna z lastnim sistemom vrednot, vsega, kar ti je bilo dano ob rojstvu.
Flisar, rojen 13. februarja 1945 v Gerlincih, je pomembno vplival na razvoj sodobnega potopisa kot literarne vrste. Ne le da jo je približal številnim bralcem, ki so njegove knjige kar požirali, temveč je vanjo vnesel številne sodobne elemente, ki so presegali zgolj in samo literarno. Njegovi potopisi so bili naenkrat tudi »enciklopedije ljubezni«, »slovarji filozofije vzhodnih in zahodnih civilizacij«, »priročniki bivanja, ki je v
naklonjenost in ljubezen do domovine. Duhovnik je dobil pomembno vlogo tudi, ko je umrla ena glavnih oseb, inženir Janko Strelec, ki ga je prosil, naj poskrbi za družino po njegovi smrti. Duhovnik mu je seveda to obljubil in družini pomagal tudi v najtežjih trenutkih, ko so se pričeli v družini razdori, ki jih je povzročila predvsem ideja dveh mladih sinov, slikarja Milana in študenta Ivana, ki sta se zdela vse bolj naklonjena tujini in idejam, ki jih je ta prinašala s seboj.
V prvem dejanju je tako zanimiv dialog med duhovnikom in Milanom, ki izrazi tesnobo, da mu je domači svet preozek, premajhen in sploh mu v ničemer ne zadostuje več. Dialog med njima je pomemben še zaradi nečesa: ob nasprotju med domačim in tujim, majhnim in svetovnim, je tu tudi razmerje umetnik-domovina, ki je Meška tudi sicer vznemirjala, in to je izrazil na več mestih v literaturi pa tudi esejih in svojih razmišljanjih. Milan in duhovnik tako razodeneta Meškovo idejo, da med umetnikom in domovino poteka vzajemen odnos - umetnik je dolžen domovini, a tudi ta mora z umetnikom ravnati z vsemi dolžnostmi.
Je pa res, da kljub svoji širini nekaterih stvari, povezanih s Cankarjevo literaturo, očitno ni razumel. Tako je na nekem mestu govoril o tem, da je proti »brezdomstvu in vagabund-stvu«, kakršnega je opisoval Cankar.
No, gospod Meško, zdaj pa gledate malo jezno! Nič hudega! Saj je tudi v vašem naslednjem delu, o katerem bo steklo nekaj besed, veliko jeze, čustev in zanimivih situacij. Dotaknimo se še drame Pri Hrastovih
Drama odnosov, katere središče je stari Hrast, ki ga Meško na nekem mestu opiše:
večnem iskanju in potovanju«. Vse to so njegovi potopisi, med katerimi gre omeniti dela: Tisoč in ena noč, Južno od severa, Čarovnikov vajenec, Popotnik v kraljestvu senc, Potovanje predaleč.
Flisar, ki veliko potuje (menda je bil v več kot štiridesetih državah na petih kontinentih), svoja potovanja zmeraj vzporedno opremi še z notranjim potovanjem. Stanje, ki ga doživljamo vsi, kadar potujemo - navsezadnje imamo vsi določena pričakovanja o deželah, ki jih vidimo prvič, v nas tlijo radovednosti in presenečenja, včasih razočaranja; in nehote se vrnemo v mislih domov in primerjamo, kako je s čim v tujih deželah, kako pa je s tem pri nas.
»... močen in mogočen, proti šestdesetim, z obritim rdečim obrazom močnega pivca, oblastno vstopi, pogleduje pa še za seboj, kakor bi govoril onima v veži...«
Gre za mačističen, oblasten dramski lik, ki se do ljudi v svoji neposredni okolici vede, kot da so njegova lastnina, ima zaničljiv odnos do vsega, zlasti pa ne ceni žensk, na katere gleda, kot da nenehno težijo in hrepenijo po ljubezni, ki jo on odklanja: »... Ljubezen - ljubezen - prazna beseda. Jaz se držim moči. Vse drugo je nič. Hrast sem!«
Nasproti njemu, ki izhaja zgolj iz fizične moči in oblast-nosti, so nekateri liki, ki jih lahko označimo kot ponižne in vdane. Take so predvsem ženske - Anica, Jera, Tilka, poseben pa je tudi Tone, ki mu stari Hrast vsili poroko s Strelčevo, da bi si tako s sinom priženil v družino bogato nevesto in se materialno okoristil.
»HRAST(stopi od mize, proti Tonetu): Ti, kdo pa je gospodar v hiši, da tako govoriš, mi to očitaš? Mislim, da še jaz. In če jaz, boš ubogal, boš vzel Strel-čevo.
TONE (ves razkačen): Morda me boste prisilili, da postane moja žena pred oltarjem. Ali pa bo tudi v resnici moja žena .
/.../
HRAST: Le igraj sramežljivo nevesto, budalo.«
Dialog med Hrastom in Tonetom pokaže, kako je Hrast manipuliral z vsemi po vrsti. Tudi skozi jezik, tvorbo povedi, zaničevalne izraze nam pokaže, da nikogar ni cenil. Kot Kralj na Betajnovi je postavljal ljudi v prostor in čas in jim krojil usodo po svoje, z enim samim ciljem in namenom: sebi zagotoviti osrednje mesto!
A kako konča v tej svoji neusmiljeni igri, naj ostane drobna skrivnost, kakor še množica prepričljivih dialogov in prizorov, ki se dotaknejo z večnimi in aktualnimi motivi.
Meško se strinja . nekaj je potrebno tudi zakriti in pustiti skrito v škatlici njegovih literarnih besedil in na progah njegovega življenja, ki je bilo na več načinov povezano s Štajersko in mestom Ptujem, končalo pa se je leta 1964.
In še zadnjič postojmo ob njegovi sliki: njegov obraz je spokojen, oči žarijo, zamišljeno strmi v daljavo, srce, se zdi, mu utripa tudi na papirju .
David Bedrač
Flisarjev pripovedovalec gre še korak naprej; na tem vzporednem potovanju, med vzporednimi tiri dvojnega potovanje so namreč nema vprašanja, ki pozivajo, da se ozremo po njih in se vprašamo. A njegovi potopisi so nabiti z energijo, mejnimi stanji in duhovno transcen-denco; kajti marsikdaj je skoraj nemogoče prehoditi polje med enim in drugim vzporednim potovanjem. Včasih se ta tako oddaljita, da pride do točke bivanjskega zloma. Potovati po vzhodnih kulturah, idejah in religijah je zunaj fizično mogoče, toda misli, priklenjene v verige zahoda, se naposled zlomijo. In se razpre potovanje nekam drugam, za in v sebe in v sočloveka.
In zdaj ostane, da sedemo na vlak s katerim od njunih potopisov; bilo pa bi tudi na moč zanimivo imeti enega od njiju ali kar oba za sopotnika - le kje na poti ali s poti bi se to potovanje končalo. Če sploh kje ...
David Bedrač
Literarni dvojčki 14
Potovati globoko in široko
(Cankar-Flisar)
petOVia,^ AVTOHIŠAHVALEC
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
DACIA LOGAN 1,4	2005	4.588	116.588	DELA
CITROEN C31.4 HDI SX	2004	7.988	66.231	ZELENA
MERCEDES 01802,0	1998	5.099	192.138	MODRA
SCENIC 1,9 DCIDYN. LUX	2004	18.158	99.126	SREORNA
SCENIC 1.9 DCI EXPRESSION	2804	9.999	111.999	SREBRNA
SCENIC 1,9 DCIPRIVIL LUX	2885	11.999	106.432	RDEČ
PEUGEOT 407 SW CON. PACK 1,6 HDI	2885	14.299	109.328	SV. MODRA
FORD FOCUS MIIAX 1,6 DCI TREND	2804	10.999	108.238	VIJOLA
MEGANE GRAND. 1.5 DCI/10D PRIVI.	2885	11.499	121.213	SREBRNA
MEGANE GRAND. 1,5 DCI/BO EXPRESS.	2885	9.498	117.334	MODRA
CITROEN PICASSO 2,0 HDI (več vozil)	2883	6.59901199.999		BELI
RE LAGUNA GRAND 1.9 DCI DYNAMIQ.	2804	9.998	185.301	SREBRNA
RE LAGUNA 1.9 DCI INITIALE	2804	11.399	128.939	GRAFFTNA
VW GOLF 1,4 EDITION	2001	6.459	121.668	SREBRNA
CENTER RABLJENIH VOZIL
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj, tel.: 02/ 788 13 81 www.avtohisa-hvalec.si
Opel. Nove ideje, boljši avtomobili.
MODEL	E339	CENA	KM	BARVA
FORD FOCUS TRAVELLER KAR. 1,6 TDI	2005	11.300	148.841	TEMNO SIVA
RENAULT MEGANE C0NF.EXPR.5V 1,5 DCI	2004	8.650	118.869	MODRA
CHEVROLET AVEO PREMIUM 5V 1,416V	2007	8.150	15.543	SVETLO MODRA
PEUGOT 307 5V 1,6 HDI	2005	10.400	88.700	TEMNO SREBRNA
RENAULT CLIO C0NF.EXPR.5V 1,5 DCI	2003	6.150	155.000	BORDO RDEČA
FORD FOCUS GHIA5V 1,6 TDCI	2005	11.500	102.300	ČRNA
RENAULT CLIO CONFORT EXPR. 5V 1,5 DCI	2004	5.800	110.000	BELA
VW POLO SPORT 5V 1,9 TDCI	2005	10.400	130.000	TEMNO SIVA
VW PASSAT VARIANT BUS. LINE 1,9 TDI	2004	12.800	152.825	ČRNA
FORD FIESTA GHIA5V 1,4 TDCI	2005	7.600	99.000	SREBRNA
AUDI A4 AVANT USNJE 1,9 TDCI	2004	14.700	148.000	BORDO RDEČA
CHEVROLET AVE0EU1E4V 1,21	2006	7.350	72.000	ČRNA
OPEL ASTRA COSMO 5V 1,616V	2004	11.390	42.000	TEMNO SREBRNA
PEUGEOT 307 5V 1,616V	2002	7.990	38.000	MODRA
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
UGODNI PLAČILNI IN KREDITNI POGOJI
(že z osebno izkaznico brez pologa).
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENAc,	OPREMA	BARVA
ALFA R0ME61471,9 JTDM	2006	14.990	RDEČA	KLIMA
AUDI A3 2,0 IDI	2003	14.390	SV.RDMENA	AVT. KLIMA
AUDI A6 2,0 TDI	2005	24.990	KOV. SV. MODRA	AVT. KLIMA
BMW SERIJA 3:320D	2001	10.390	ČRNA	DV.KUMA
BMW X5 3,0	2002	24.500	KOV. T. ZELENA	AVT. KLIMA
CRYSLER VOYAGER 2.5 CRDI	2003	11.800	KOV. SIVA	KLIMA
FIAT PUNTO GRANDE 1,2	2006	0.490	KOV. SV. MODRA	KLIMA
FORD ESCORT 1.41 PRVI LAST.	1909	2.295	KOV. SREBRNA	SERV. KNJIGA
KIASORENTO 2.5 CRDI	2004	17.490	BELA	KLIMA
MERCEDES RAZ. E KARAV. 270 CDI	2003	17.990	ČRNA	DVOJNA KUMA
OPEL CORSA 1,3i	2005	8.490	KOV.SREDRNA	KLIMA
ROVER 4141,G	1997	2.390	KOV. D. RDEČA	KLIMA
MERCEDES E270 CDI TIPTRONIC	2004	20.490	KOV.SREDRNA	AVT. KLIMA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI 130KM	2003	11.290	ČRNA	HIGH LINE
VW SHARAN 1.9 TD1110 KM FAMILY	1999/2000	7.790	RDEČA	AVT. KLIMA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
•	Splošno gradbeništvo
•	Fasaderstvo
•	Kompletna obnova
kopalnic in stanovanj JH Obiekttehnik d.o.o.
Zamenci 5B, 2252 Domava, GSM: 031/26 73 77, email: ¡h-objekttehnik@gmx.com
II Smer Grajena I
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
BVINSKI IN HIPOTEKARNI |
m
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
VETERINARSKA BOLNICA PTUJ, d. o. o., objavlja
razpored cepljenja psov proti STEKLINI in zdravljenje proti trakuljavosti za leto 2008
na območju sledečih občin: Ptuj, Destrnik, Juršinci, Dornava, Zavre, Markovci in Hajdina.
PONEDELJEK. 10.3.2008
8.00-8.20	pri Bifeju Mica v Janežovcih
8.25-8.45	pri osemenjevalnici v Janežovcih
8.50-9.00	na križišču pri Severju v Drstelji 9
9.10-9.30	priKrušičuvJiršovcih
9.35-9.45	pri avtobusni postaji Gomila
9.50-10.00	pri Brenčiču v Gomili 2
10.15-10.30	na križišču pri Kocmutu Strmec priD.3
10.45-11.00	pri gasilskem domu v Destrniku
11.10-11.20	vGomilcih pri transformatorju
11.30-12.00	Zadružni dom v Rogoznici TOREK. 11.3.2008
8.00-8.30	pri gostilni Tobias v Pacinju
8.45-9.00	pri gasilskem domu v Spodnjem Velovleku
9.15-9.45	pri kapeli v Zg. Velovleku
10.00-10.15	priZelenikuvLevanjcih 11
10.20-10.30	pri avtobusni postaji v Desencih
10.45-11.00	vSvetincih pri osemenjevalnici
11.10-11.30	pri gasilskem domuvKicarju
12.00-12.30	pri gasilskem domu v Podvincih SREDA. 12.3.2008
9.30-10.00	pri gasilskem domu Hajdoše
10.15-10.45	pri strojni lopi v Slovenji vasi
11.00-11.30	pri gasilskem domu v Gerečji vasi
11.35-11.40	pri avtobusni postaji v Gerečji vasi
12.00-12.30	pri Sitarju na Zg. Hajdini
12.35-12.50	pri nogometnem igrišču naZg. Hajdini
13.00-13.30	priMalekuvDražencih
13.45-14.15	naTurnišču na dvorišču Kmetijske šole
14.30-15.00	pri Trgovini v Suhi veji
POMEDELJEK.	17.3.2008
8.00-8.15	Mostje pri mlekarni
8.20-8.30	pri gostilni Žabica v Gabrniku
8.45-9.00	v Grlincih na križišču
9.15-9.30	v Grlincih pri križu
10.00-10.15	vDragoviču pri Golobu št. 7
10.20-11.00	pri Ireni Tuš, Sakušak 58
11.10-11.30	pri mlekarni v Sakušaku
11.45-12.00	vZagorcihprivagi
12.10-12.30	v Senčaku pri stolpu
12.35-12.45	vJuršincih na križišču za Polenšak
13.00-13.15	v Juršincih pri Zadrugi
13.30-14.00	na Kukavi na križišču za Gabrnik ČETRTEK. 13.3.2008
8.00-8.30	pri avtobusni postaji v Hlaponcih
(na križišču za Polenšak)
8.40-9.00	Hlaponci na križišču za Rotman
9.15-9.30	pri ribniku v Bratislavcih
9.40-10.00	pri trgovini Pika v Bratislavcih
10.15-10.30	pri osemenjevalnici v Polenšaku
10.35-10.45	priRojhtuvPolenci7
10.50-11.20	pri mlekarni v Lasigovcih
11.30-12.00	pri Munda Viktor Prerad 7
12.10-12.30	prikapelivBrezovcih
12.40-12.55	pri avtobusni postaji Slomi
13.00-13.15	pri gasilskem domu v Žamencih
13.20-14.00	pri zadrugi v Dornavi
14.10-14.45	pri gasilskem domuv Mezgovcih PETEK. 14.3.2008
8.00-8.15	pri TOK Perutnina v Sp. Hajdini
8.20-8.40	pri nogometnem igrišču na Sp. Hajdini
9.00-9.20	pri osemenjevalnici v Skorbi
8.00-8.30 pri gasilskem domu v Spuhlji
8.45-9.15 pri gasilskem domu Borovci
9.20-9.40 pri domu v Prvencih
9.45-10.00 pri gasilskem domu v Sobetincih
10.15-10.45 pri gostilni Ambiente v Zabovcih
11.00-11.30 pri Koroščevem mlinu v Zabovcih
12.00-12.30 pri gostilni Rožmarin v Markovcih
12.35-13.00 pri gasilskem domu v Novi vasi pri Markovcih
13.10-13.20 pri kmetijski trgovini v Bukovcih
13.30-14.00 v Bukovcih (Vopušnica) kapeli
14.10-14.30 pri starem gasilskem domu v Stojncih
TOREK. 18.3.2008
8.00-9.00 pri Čoh, Štuki 21
9.20-9.45 pri nogometnem igrišču Grajena
10.00-10.15 pri Milanu Kolariču, Grajena 21
10.20-10.45 pri KZ Grajena
10.50-11.05 pri Viktorju Cvetku, Krčevina Vurberg 38
11.15-11.30 pri gostilni Damjak
11.35-11.40 pri osemenjevalnici v Grajenščaku na križišču
12.00-12.20 pri ribniku BerlingervVurbergu
12.30-12.45 pri bivši trgovini v Grajenščaku
13.00-13.15 pri Polancu Grajenščak 52 (križišče)
13.20-13.30 pri osemenjevalni postaji nasproti
hiše Placar67/a 13.40-14.00 pri Suzani Friegl, Mestni Vrh 18, PRI ALTOVIH SREDA. 19.3.2008 8.00-8.15 Gostilna Pongrac Zavre KZ Zavrč
Drenovec (bivša trgovina) pri Veseliču v Turškem vrhu pri Alojzu Vidoviču v Pestikah 18 Švabovo-Stok S0B0TA.29.3.2008
Cepljenje se izvaja v ambulanti VETERINARSKE BOLNICE PTUJ 7.30-11.30 ulice mestne četrti JEZERO, LJUDSKI VRT, CENTER, PANORAMA ter vseh ostalih kateri se niso udeležili cepljenje po razporedu.
Cepljenje je obvezno za vse pse starejše od treh mesecev. Pri cepljenju morajo biti psi na vrvici in nositi nagobčnike. Lastniki so dolžni zagotoviti varno in natančno cepljenje, s seboj morajo obvezno prinesti potni list oziroma knjižico o cepljenju psa, ki ste jo dobili ob prvem cepljenju.
Predpisano pristojbino za registracijo, cepljenje, higiensko službo in stroške dehelmintizacije v znesku 33,85 evra po psu plača lastnik cepljenju živali.
Vse lastnike psov, ki se ne morejo udeležiti cepljenja ob zgoraj navedenih terminih, obveščamo, da lahko pripeljejo svoje pse na cepljenje v Ambulanto za male živali VETERINARSKE BOLNICE PTUJ, d.o.o., v času akcije cepljenja vsakdelavnikmed 8 .00 in 19.00,vsoboto pa med 8.00 in 11.00. Informacije o cepljenju lahko dobite tudi na spletnih straneh www.veterinarskabolnica-ptui.si Na cepljenje se lahko naročite na tel. 02 7493656
VETERINARSKA BOLNICA PTUJd.o.o.
8.30-9.00 9.15-9.45 10.00-11.00 11.30-12.00 12.15-12.30
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bez-jak.si.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02
745 01 43, www.Milumed.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o. Gorazd Tušek, s. p., Medrib-nik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
Hjvsi^
KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 7 5 5 74 21.
IZPOSOJEVALNICA NEJA - izposoja oblek za krst, obhajila, birmo, poroko, valeto. Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja. Telefon 031 258 704.
KNAUF (stene in stropi) in par-ketarstvo. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
KMETIJSTVO
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
PRODAM okrogle silažne bale. Tel. 751 39 31.
NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo, in kletke lahko dobite, Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01.
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
V NAJEM vzamem njive. Tel. 041 315 392.
KRAVO ZA zakol, teličko staro 10 tednov in hribovski trosilec hlevskega gnoja, 2,5 tone, na dva vodoravna valja, prodam. Tel. 041 588 741.
PRODAM traktor Fent 514 C s čelno hidravliko in kardanom ter vso dodatno opremo, plug obračalni, peresasti, 4-brazdni znamke Nimajer; rotacijsko kosilnico - čelna, delovna širina 2,35 m, znamke Claas; raulinija - predse-tvenik, delovna širina 3,60 m.Tel. 031 251 967.
KUPIM od 200 do 250 g. krmne pese. Tel. 031 829 984.
PRODAM samonakladalko Sip 19, voz za prevoz živine in vilice za silažne bale. Tel. 793 58 91.
PRODAM traktorsko škropilnico 440 l, rau-brano in prikolico za prevoz živine. Tel. 740 9 0 90.
PRODAM kombajn John Deer, širina kose 2,50 m, zelo lepo ohranjen, za 2300 €. Tel. 755 40 11.
PRODAM odojke, tel. 755 31 21.
PRODAM semenski krompir. Tel. 051 320 279.
KUPIM traktor IMT, Ursus ali Zetor. Tel. 041 679 937.
PRODAM več prašičev domače reje. Tel. 031 482 628 ali 764 07 61.
PRODAMO kravo z drugim teletom, lahko skupaj, in belo vino. Tel. 763 21 41.
PRODAM luščeno koruzo ter obračalnik pajek 230 z dvema krogoma. Tel. 766 62 91, zvečer.
PRODAM kvalitetno rdeče vino. Tel. 031 389 078.
PRODAM kosilnico BCS dizel, širina reza 110. Tel. 041 358 960.
PRODAM dva prašiča domače reje, težke od 120 do 130 kg. Tel. 02 764 24 61.
PRODAM štiri prašiče domače reje od 120 do 230 kg. Tel. 745 9 9 01 ali 031 500 486.
BELE KOKOŠI, 4 kg, po 3,30 € za žival. Naročila po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
NEPREMIČNINE
PRODAM vinograd, 1350 m2, gradbena parcela v Halozah - Hrastovec 101 (pod Švabovim), občina Zavrč, v dobrem stanju, žična vzgoja. El. in voda ob parceli, dostop po asfaltu z dveh strani, položna lega JV, št. parcele 636. Inf. na tel. 031 658 719.
PRODAM gradbeno parcelo na Turni-ščah, cca. 10 arov. Tel. 041 269 324.
V	NAJEM oddam starejšo hišo na Ptuju. Tel. 041 508 223.
PRODAM HIŠO in gradbeno parcelo v Zlatoličju. Tel. 041 281 235.
V	NAJEM oddam skladiščne prostore od 100 do 300 m2. Informacije na telefon 031 317 931.
ODDAMO poslovni prostor velikosti 156 m2 v 3. nadstropju poslovne stavbe na Osojnikovi c. 3, Ptuj - PAAM INVEST, d. o. o., Osojnikova c. 3, Ptuj, tel. 02 788 13 03.
NESNICE, mlade, grahaste in rjave v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAJO več koz, samca, ter belo vino in kvinton. Informacije na telefon 781 04 81.
PRODAM TRI prašiče domače reje, težke od 120 do 150 kg. Tel. 040 842 407.
PRODAM renaulta twinga, letnik 2006, 2 leti in pol garancije, možnost kredita. Tel. 031 631 464.
UGODNO PRODAM opla vectro 1,6, letnik 1992, prevoženih 120.000 kilometrov. Informacije na telefon 761 43 21 ali 041 739 815.
PRODAM juga, registriran do konca marca, v voznem stanju. Tel. 755 23 21.
ZAPOSLIMO več gradbenih delavcev. Zidarje, tesarje, polkvalificirane delavce. Poskusna doba 3 mesece, možnost zaposlitve za nedoločen čas. Informacije na 041 601 249, Gradbeništvo Vinko Jasenc, s. p., Dornava.
ZAPOSLIMO šiviljo. Tel. 02 788 51 70. Kelc, d. o. o., Poljska cesta 17, Ptuj.
RAZNO
ŽELIM spoznati Slovenca, starega od 55 do 60 let, nekadilca, brez obveznosti. Lahko je vdovec ali upokojenec. Rentnik, z osebnim avtom in lastnim stanovanjem ali hišo. Sem 60-letna vdova z nemškim državljanstvom - 70 kg, temno rjave lase in zelo vesele narave, rada kuham, plešem in sem iskrena in poštena. Pokojnino imam visoko, zato finance niso problem. Kaj mi manjka? Samo ti in tvoje iskreno in pošteno srce. Če se počutiš res osamljenega in nisi socialni problem, potem se mi javi, in to s svojo sliko. Odgovor dobijo samo resni kandidati. Ponudbe pošljite pod šifro "Za velikonočne praznike se srečava".
DVA AKVARELA Janeza Mežana prodam. Tel. 031 698 165.
PRODAM nemške ovčarje, stare 8 tednov. Tel. 041 962 590.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
PRODAM žensko kolo s košaro. Tel. 051 271 119.
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na I 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnk s.p, Pivkova ulica 10/a, 225Ö PTUJ
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, s.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30, 031/500-598
Izdelujemo in montiramo ■ pokrivanje vseh vrst streh - žlebovi in kleparski izdelki
Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
Prireditvenik
CENJENE LASTNIKE PSOV IN MUC obveščamo, da v Veterinarski ambulanti PETOVIO, NA ORMOŠKI CESTI 40 NA PTUJU, ob krožišču za Puhov most v smeri Spuhlja, vsak dan cepimo vaše ljubljence proti steklini in drugim kužnim boleznim. Tel. 02 787 75 18 , 051 301 733.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Alenka Krabonja, dr.dent.med. na Vidmu pri Ptuju
DOM-STANOVANJE
V NAJEM vzamem manjše stanovanje ali vikend v bližini ptujskih Term ali med Ptujem in Dornavo. Tel. 031 562 709.
MOTORNA VOZILA
PRODAM renaulta clia, 1,2, letnik 99. Tel. 041 485 754.
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka	Letnik Cena Oprema Barva
VWP0L01.21LASTN.	2004	7.350 KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
VWPASAT1.8	1999	4.990 AVT. KLIMA	BELA
VWP0L01.2	2002	6.890 KLIMA	KOV.SREBRNA
VWSHARAN1.9TDI	2004	14.300 KLIMA	K0V.SIVA
VW GOLF 1.9 TDI	2002	8.990 KLIMA ALU PLATIŠČA	KOV.ČRNA
VW GOLF 1.9 TDI	2001	8.300 KLIMA ALU PLATIŠČA	KOV.SREBRNA
VW GOLF 1.9 TDI	2000	7.990 KLIMA 5 VRAT	K0V.M0DRA
AUDI A41.9 TDI KARAVAN	2004	13.990 KLIMA	K0V.SREBRNA
PEUGEOT 2061.4/1LASTNIK	2003	6.900 AVT. KLIMA 5 VRAT	K0V.SREBRNA
PEUGEOT 2061.4/1LASTNIK	2004	6.850 AVT. KLIMA	K0V.RDEČA
PEUGEOT3071.6/1 LASTNIK	2003	7.190 KLIMA5VRAT	K0V.SREBRNA
AUDI A31.9 TDI	2000	8.990 KLIMA	K0V.SREBRNA
RENAULT KANG001.5 DCI SEDEŽI 2004	7.900 KLIMA	BELA
RENAULT TVING01.2	2004	5.800 KLIMA SERV0.ABS	KOV.SREBRNA
PEUGEOT 3071.6 HDI	2005	9.750 KLIMA	BELA
RENAULT TRAIIC 1.9 DCI	2006	16.900 KLIMAH SEDEŽEV	BELA
AUDI A6 3.0 TDI,QUATTR0	2004	24.900 KLIMA, AVT0MATIC	K0V.SIVA
BMW 320 D KARAVAN	2005	22.500 KLIMAN0VIM0D.	KOV.ČRNA
BMW520IAVTOMAT1K	2004	23.990 VSA OPREMA	K0V.SREBRNA
VWBEETLE1.9TDI	2001	9500 KLIMA	KOV.ČRNA
FIATPUNT01.3D	2004	5.990 KLIMA	BELA
CITROEN C31.4 13600KM	2006	8.590 KLIMA	K0V.SIVA
CHRYSLER PT CRUISER 2.2 CRD	2003	10.600 KLIMA	KOV.ČRNA
MITSUBISHI PAjERO 3.2 DID	2003	18.990 KLIMA USNjE	KOV.SREBRNA
VWP0L01.4	2005	9.600 KLIMAN0VIM0D.	K0V.SREBRNA
VWT0URAN1.9TDI	2004	13.900 KLIMA	KOV.ČRNA
VWPASAT2.0TDI	2005	16.900 KLIMAKARAVAN	K0V.SIVA
VWBEETLE «1	2001	7.900 KLIMA	KOV.ČRNA
CITROEN JUMPER 2.2 HDI	2007	18.500 POVIŠAN PODALJŠAN	BELA
AUDI A41.9 TDI LIMUZINA	2004	14.800 KLIMA	K0V.SREBRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
Petek, 7. marec
17.00 17.30 18.00 19.00
19.00
19.00
19.00 19.30
20.00
Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, javna dražba likovnih del amaterskih likovnih umetnikov iz občine Slovenska Bistrica in sosednjih občin v okviru tedna boja proti raku
Maribor, SNG, pogovor o predstavi Intimni avtoportret Fride Kahlo, KomOd Maribor, Stand up komedija, Hamlet
Ptuj, v gostilni PP, Novi trg na Ptuju, 12. redni zbor članov Kluba tajnic Sveti Tomaž, prostori Krajevne organizacije Rdečega križa, predavanje O nenadnem srčnem zastoju, predavala bo Alenka Simonič, dr. med. Slovenska Bistrica, Dom svobode, gledališka predstava Ti moški, v izvedbi DPD Svoboda Slovenska Bistrica, v okviru območne revije odraslih gledaliških skupin
Ptuj, Stara steklarska delavnica, predavanje za ženske Kako lahko živim nadpovprečno?, v času predavanja bo organiziran program za otroke v sosednjem prostoru Stare steklarske delavnice
Ptuj, v Klubu Gemina XII v novem Grand Hotelu Primus v Termah Ptuj, projekt Vino se predstavi, tokrat se bo predstavila Klet Bistrica s temo Ženske in vino, z vami bo enologinja Darja Bovha Maribor, SNG, balet, Carmen, VelDvo, za izven
Maribor, SNG, drama, Intimni avtoportret Fride Kahlo, StaDvo, za abonma Drama vikend 1 in izven
Ptuj, CID, koncert meseca, jazz koncert zasedbe Samo Šalamon trio (SLO/ ZDA)
Ptuj, CID, na ogled je razstava slik Gregorja Samasturja
Ptuj, CID, klubski programi, klubski prostor je odprt vsak petek in soboto
vse do 23. ure, v tem času potekajo koncerti, potopisi, prostor je namenjen
druženju mladih, poslušanju glasbe, zabavi ... Vabljeni!!!
Ptuj, Hotel Mitra, glasba Naše in vaše mladosti, Vito Mlinarič - kitara, vokal
Sobota, 8. marec
7.00 Ormož, odhod izpred gradu, pohod na Raduho, traja dva dni 10.00 do 16.00 Videm, prostori razstavišča Drvarnica, otvoritev razstave Ustvarjalne ženske roke skupine Zankice iz Vidma pri Ptuju 17.00 Ruše, Dom kulture, območno srečanje otroških folklornih skupin iz OI Ruše
in OI Pesnica, Marjetice so zate 19.00 Pobrežje, dvorana, komedija Babja kmetija, v izvedbi gledališke skupine KD
Videm, predstavo je režirala Marija Černila 19.00 Miklavž pri Ormožu, Dom kulture, premiera Partljičeve komedije Slikar na vasi
19.00 Makole, Dom krajanov, gledališka predstava Užitkarji, v izvedbi odrasle gledališke skupine KUD Šmartno na Pohorju, v okviru območne revije odraslih gledaliških skupin
19.00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, Sinjebradci, premiera igre
mladinske gledališke skupine Zvezdni utrinki KUD Slomšek 19.00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, Večer za žensko dušo, prispevek za
pogostitev 5 evrov, v času predavanja bo organiziran program za otroke v sosednjem prostoru Stare steklarske delavnice 19.00 Maribor, SNG, balet, Carmen, VelDvo, za izven
19.30 Maribor, SNG, drama, Intimni avtoportret Fride Kahlo, StaDvo, za abonma
Drama sobota in izven 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, monokomedija Pavlek, igra Peter Trnovšek, za izven
20.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, monokomedija Jamski človek, nastopil bo Uroš Fürst
21.00 Ptuj, hotel Mitra, Šansoni od tu in tam, Edi Klasinc - akordeon in Matija Puž - vokal
Nedelja, 9. marec
8.00 do 12.00 ter 14.00 do 17.00 Videm, prostori razstavišča Drvarnica, razstava Ustvarjalne ženske roke skupine Zankice iz Vidma pri Ptuju 10.00 do 15.45 Maribor, Planet Tuš kinematografi, na Poljanah 148, premierno predvajanje dokumentarnega filma, Fenomen Bruno Groning - po sledeh, Čudodelnega izceljitelja, vstopnine ni 14.00 do 18.00 Sveti Tomaž, Dom krajanov, premiera komedije Pri lepi vdovi, v
izvedbi gledališke skupine KD Frana Ksavra Meška od Svetega Tomaža 18.00 Videm, dvorana, komedija Babja kmetija, v izvedbi gledališke skupine KD
Videm, režiserka Marija Černila 18.00 Grajena, dvorana, komedija Moža je zatajila, v izvedbi gledališke skupine KUD Vitomarci
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Vpis v žalno knjigo ob smrti dr. Janeža Drnovška. Predsednik Mednarodne zveze Lions klubov obiskal Ptuj. Sodelovanje obrti, gospodarstva in izobraževanja. V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju, razstava o Valentinu Vodniku. Razstava slik Boruta Popenka v Galeriji Magistrat. Ptujski župan sprejel turistične vodnike. Prizadevanja Koronarnega društva Ptuj za zdravje slovesnost ob letošnji rezi modre kavčine na grajskem dvorišču. Otroci s Petrička, dokumentarni film režiserja Mirana Zupaniča. 2. regijska revija tamburaških skupin in orkestrov.
Kino Ptuj
7., 8. in 9. marec, ob 17.30 Alvin in veverički (sinhronizirano) - animirana igrana
komedija. Ob 19.10 Pošatno - zf. Triler. Ob 20.40 Art program: 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva - drama.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA,	OPR.	BARVA
AUDI A41,61 KARAVAN	«SLO	4.980,00	AVT.KUMA	KOV. ČRN
AUDI A61,9 TDI KARAVAN	2003	14.300,00	AVT. KLIMA	ČRN
CITROEN XSARA 1,41	2001	3.850,00	2XAIRDAG	KOV. ZLATA
DAEWOO KALOS 1.25VRAT	2004	5.880,00	KUMA	KOV. BOR. RDEČA
FORD GALAXY 1,9 TDI	1998 SLO	5.950,00	KUMA	SRERRN
OPEL VECTRAKAR. 1,9 CD TI EXCUTIVE	2005	13.700,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
OPEL ZAHRA 2,0 DTI	2004	10.390,00	KUMA	KOV.ČRNA
PEUGOT 206 1,4 i X LINE	2003	6.490,00	KUMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 4071,6 HDI UMUZ.	2005	13.880,00	AVT. KUMA	KOV.ČRNA
RMEGANE SCENIC 1,616VKA1EID0	1999	3.850,00	2XAIRDAG	KOV. BOR. RDEČ
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI GRANDTOUR	2000	6.170,00	AVT. KUMA	KOV. SV. MODRA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI CARMINAT UMUZ.	2005	11.350,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
ROVER STREETWISE 20D	2005	8.980,00	KUMA	KOV. SREBRN
VW PASSAT 1,9 TDI KARAV.	2005	12.990,00	AVT. KUMA	KOV.SIV.ZELEN
VW PASSAT 1,9 mi KARAVAN NOVI MOD.	2005	16.980,00	KUMA	KOV. SIV
Na zalogi preko 40 vozil.
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV
petoviajvto
(tereni) DAT.	KRAJ	URA	Petovia avto Ptuj d.d. Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj KRAJ URA	
10.3.2008	MARKOVCI- deponija	8.00 do 12.00	STOJNCI-gasilski dom	13.00 do 14.00
11.3.2008	SELCE - gostilna Ornik	8.00 do 11.00	JANEŽOVCI - gostilna Pri Mici	12.00 do 14.00
12.3.2008	PODLEHNIK - lovski dom	8.00 do 11.00	APAČE - gasilski dom	12.00 do 13.00
			NJIVERCE	13.00 do 14.00
13.3.2008	SPODNJEJABLANE- žaga Cesar	8.00 do 12.00	ŽETALE - kmetija Kolar	13.00 do 15.00
14.3.2008	MOŠKANJCI - gasilski dom	8.00 do 12.00	MALA VAS - bar Žgajar	13.00 do 15.00
15.3.2008	LOVRENC NA DR. POLJU-društvo upokoj.	8.00 do 12.00	/	/
17.3.2008	SELA - gostilna Svenšek	8.00 do 12.00	GRAJENA - gasilski dom	13.00 do 15.00
18.3.2008	PLETERJE - trgovina Peršuh	8.00 do 12.00	MOSTEČNO - kmetija Strnad	13.00 do 14.00
19.3.2008	DESTRNIK - gasilski dom	8.00 do 12.00	JIRŠOVCI - kmetija Dajčman	13.00 do 14.00
20.3.2008	GEREČJAVAS - gasilski dom	8.00 do 12.00	ZG. HAJDINA - prevozništvo Vogrinec	13.00 do 15.00
21.3.2008	TRNOVSKA VAS - kmetijska zadruga	8.00 do 12.00	VITOMARCI - kmetijska zadruga	13.00 do 15.00
22.3.2008	JUROVCI - avtoelektrika Bračič	8.00 do 12.00	/	/
25.3.2008	DORNAVA- dvorišče Hmelj Dornava	8.00 do 12.00	FORMIN - gasilski dom	13.00 do 15.00
26.3.2008	JURŠINCI - lovskidom	8.00 do 12.00	POLENŠAK - kmetijska zadruga	13.00 do 15.00
27.3.2008	MAJŠPERK - Občina Majšperk	8.00 do 12.00	STOPERCE - Litož	13.00 do 15.00
28.3.2008	ŠIKOLE - gostilna Kurež	8.00 do 12.00	VIDEM PRI PTUJU - kmetijska zadruga	13.00 do 15.00
29.3.2008	SESTRŽE - Dom krajanov	8.00 do 12.00	/	/
31.3.2008	LESKOVEC - gasilski dom	8.00 do 12.00	GRAD BORL	13.00 do 14.00
			CIRKULANE	14.00 do 15.00
1.4.2008	ZAVRČ - Občina Zavrč	8.00 do 12.00	CIRKOVCE - gostilna Korže	13.00 do 14.00
2.4.2008	NOVAVAS PRI MARK. - delavnica Kekec	8.00 do 12.00	DRSTELJA - kmetija Sever	13.00 do 14.00
3.4.2008	ŽETALE - gasilski dom	8.00 do 12.00	MEZGOVCI OB PESNICI - gasilski dom	12.00 do 14.00
4.4.2008	SPODNJIVELOVLEK -gasilskidom	8.00 do 12.00	DESENCI - gasilski dom	13.00 do 14.00
5.4.2008	GOČOVA	8.00 do 10.00	/	/
12.4.2008	VANETINA	8.00 do 11.00	SENARSKA	11.00 do 14.00
Vsak dan med 7. in 19. uro opravljamo na sedežu podjetja preventivne tehnične preglede za vse vrste vozil. Informacije: 02 74935 34 (registracije), 02 749 35 33 (vodja teh. pregledov), 031 728 010 (Benko Alojz, vodja TP)
prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car
Janez Sel s.p., Sp. Hajdina 26,2250 Ptuj tel./faks: 788 55 70, GSM: 040141 262	uvoz vozil		
TIP VOZILA	LETNIK	CENA EUR	BARVA
OPEL ASTRA 1,7 CDT1 2004 mod. 05		9.490,00	KOV. SREBRNA
BMW X3 3.0 D	2004	27.500.00	KOV. SREBRNA
FORD IUI0NDE0 2,0 TODImodif.	2004	8.990.00	KOV. ZLATA
AUDI A31,9 TOI SPORTBACK	2005	10.990,00	KOV.SRERRNA
VWT0URAN1,9THI	2004	10.990.00	ČRNA
VWSHARAN1.9TDI	1990	0.600,00	BELI
AUDI 2.5 TDIALLRDAD	2003	19.900.00	ČBNA
RENAULT GRANDESPACE 2.2 DCI	2003	12.990.00	SREBRNA
RENAULT GRAND SCENIC 1,9 DCI	2004	11.890,00	MODRA
SKODA OCTAVIA 1.9 TDI	2003	8.300.00	MODRA
FIAT DUCAT01,9 TDI	2000	6.990,00	BELA
PEUGEOT 007 2.2 HDI AUTOMATIK	2004	14.990.00	ČRNA
AUDI A41.9 TDI	2005	17.490.00	ČRNA
VOLKSWAGEN TRANSPORTER T51,9 TDI	2004	17.800,00	RDEČA
VOLKSWAGEN PASSAT 1.9 TDI	2004	11.300.00	SREBRNA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
RADIOPTUJ
fut, ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Znamka	Letnik		Oprema	Barva
OPEL AGILA 1,0	2004	5.190,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
BMW 3181	1997	4.390,00	AVI. DELI. KLIMA	KOV. MODRA
MERCEDES BENZ A150	2006	14.250,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
OPEL ASTRA 1,3 CDU	2005	11.490,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
BMW KARAVAN 318 D	2004	12.800,00	AVI. KLIMA	KOV. ČRNA
ROVER 416 SI	1996	2.290,00	SERVO VOLAN	RDEČA
PEUGEOT 2061,4IBREAK	2003	6.850,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,11	1999	3.800,00	SERVO VOLAN	KOV. B. RDEČA
HYUNDAI ACCENT1,3	2000	3.390,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI GRANDTOUR 2003		7.750,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 206 BREAK1,4	2003	6.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 1061,0 SAINT TROPEZ	2000	2.390,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
ROVER 416 SI	1996	2.180,00	REDNO SERV.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,8	1998	4.260,00	AVI. KLIMA	BELA
HYUNDAI GEIZ 1,3	2003	5.550,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
AUDI A6 2,5 TDI	1997	7.900,00	PRVA REG. 1998	KOV. SV. MODRA
RENAULT EXPRESSION VEL SATIS 2,2 DCI 2003		12.000,00	AVI. KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT LIMUZINA 406 2,0 HDI	2001	7.350,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
ŠKODA OCTAVIA 2,04X4	2000	6.900,00	AVI. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL 4V ASM 1,4 SWING	1995	1.000,00	AIRBAG	KOV. B. RDEČA
PEUGEOT 2061,4 i POP ART	2004	6.460,00	KLIMA	BELA
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj {ob Maribonki ctsti), ttl. 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obročnega odplaala_
BIMiliUTJiMifl	
C 02/22 801K	i SoliS d.o.o. 1 Razlagova 24, Maribor 1
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________SiP_______
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja. Prva prestava. Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROČILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj Raičeva 6 2250 Ptuj
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po ir. 0038549 372-605
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Prevl]an|e elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov.
Zelo ugodne cene! 788-56-56
(UJP(o)»JJ[iM[i m M iOM
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/25246-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
KIAcee'd:___
in 7-letna garancija
5 zvezdic ZQivarnost
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMER0 UNO Robert Kukovec s.p. Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
JERENKO AVTO HIŠA d.o.o., Ptuj Zagrebška c. 53, tél.: 02/ 708 53 00
OBČINA KIDRIČEVO Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo Tel. št. 02/ 799 06 10
OBVESTILO
Občina Kidričevo na podlagi Odloka o proračunu Občine Kidričevo za leto 2008 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2008) objavlja 1. JAVNI POZIV K IZSTAVITVI PONUDB za prodajo stvarnega premoženja v lasti Občine Kidričevo v letu 2008, katerega predmet sta:
>	stavbno zemljišče parc. št. 333/174 ter 333/87, k. o. Apače, v skupni površini 4770 m2 - obrtna cona Kidričevo
>	stavbno zemljišče parc. št. 1019/24, k. o. Lovrenc na Dr. polju, v površini 352 m2 - naselje Kidričevo
Vse nadaljnje informacije o predmetih prodaje, izhodiščnih cenah, pogojih sodelovanja, vsebini ponudbe, plačilnih in ostalih pogojih, postopku izstavitve ponudbe, javnemu odpiranju ponudb, merilih za izbor, dodatnih informacijah in ogledu prejmete na spletni strani www.kidricevo.si/javni razpisi in Uradnem listu RS.
OBČINSKA UPRAVA
OBČINA MARKOVCI, Markovci 43, 2281 Markovci, objavlja prosto uradniško delovno mesto
VIŠJEGA REFERENTA ZA GRADBENE ZADEVE.
Javni natečaj je objavljen na spletni strani Občine Markovci www. markovci.si.
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
fiat shl01.9 jtd3vdyn peugeot 406 2,0 hdi mitsubishi outlander 2.44x4 mercedes c 220 cdi fiat albea 1,2 ford monde01.8 citroen xsara picasso 1,8 fiat panda 1.2 4x4 climbing renault scenic 1,9 dci renault megane 1,6 e rt fiat punto 1,2 5v citroen xsara 2,0 hdi alfa rome01561.8 ts renault laguna 2.2 dci vw golf iv soi fiat shl0jtd dynamic
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
kov. t. modra	2003
kov. s. zelena	2000'
kov. srebrna 2000^84
MODR^k f
qv
noMca
kov. srebrna kov. modi
bela^^%	1996
2001 2006 2004 1996 2000 2001 2004 2002 1998 2002
iv. t. siva kov. t. zelena kov. srebrna srebrna kov. srebrna kov. t. siva kov. srebrna iv. srebrna
7.490 5.590 900 21.990 6.290 1.490 6.490 10.590 9.990 1.850 3.500 5.790 8.990 7.700 4.690 6.690
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
»Nemirno je naše srce, dokler ne počije v Tebi.« Sv. Avguštin
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Jakoba Drevenška
Iskrena hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena in vsi njegovi
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal.
SPOMIN
Friderik Milošič
NA POSTAJO 9, PTUJ
8. marca mineva 2 leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat, stric in boter.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko, poklonite rožico.
Tvoji najdražji
Skozi življenje boriti si se znala, a v sončnem dopoldnevu za vedno si zaspala.
ZAHVALA
Ob izgubi mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete
Angele Kirbiš
ZG. HAJDINA 71
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, govorniku, pevcem, g. župniku za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Mir in strežnemu osebju internega oddelka Bolnice Ptuj.
Hvala za izražena pisna in ustna sožalja, za cvetje, sveče in za sv. maše.
Žalujoči: vsi njeni
Skozi vse življenje boriti si se znala, a v tihem dopoldnevu za vedno si zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre in tete
Ivane Kujavec
BETNAVSKA 85 B, MARIBOR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve, pevcem za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano žalostinko, govornici za besede slovesa in zastavonoši.
Hvala vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami.
Žalujoči vsi njeni
Kje si, ljubi mož, oče, dedek zlati, kje so dnevi, ko skupaj srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a sedaj te od nikoder ni. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki tako zelo, zelo boli.
SPOMIN
Martin Tavzelj
ZAMUŠANI 14
Žalosten je spomin na dan 7. marec 1988, ko smo te izgubili. Čeprav mineva 20 let, odkar te med nami več ni, pa vendar je še svež spomin, ko smo bili skupaj. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žalujoči: žena Marija in otroci z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega atija
Antona Sluga
IZ KICARJA 43 A
se zahvaljujemo vsem prijateljem, sošolcem in ge. razredničarki Danici Vaupotič. Vsem in za vse še enkrat iz srca hvala.
Tvoji: hči Maja in sin Matej z Janjo
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
28. februarja 2008 je minilo 2 leti, odkar si nas za vedno zapustila, draga mama
Marija Zagoršek
IZ BOROVCEV 24
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate sveče in cvetje ter jo ohranjate v lepem spominu.
Sinovi: Miran, Janko in Franc ter hčerki Silva in Marija z družinami
Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, da je čas, ki celi rane.
In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V SPOMIN Mojci Dominko
1981 - 1997
Spet vse bliže nam je dan 8. marec, ko spomnimo se, da odšla si vstran.
Čeprav te ni, tvoj nasmeh med nami 11 let že živi. Vedno boš v naših srcih.
Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate svečke.
Družina Dominko
Nikoli več te sonce ne zbudi, sedaj te nič več ne boli, kjerkoli si, na tebe mislimo vsi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, sina in brata
Antona Sluga
IZ KICARJA 43 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli ustno ali pisno sožalje.
Hvala patru Mateju iz župnije sv. Ožbalta za opravljen cerkveni obred, gospe Veri za molitev in govor slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj.
Zahvaljujemo se sodelavcem Perutnine Ptuj, družini Horvat - Drobnič ter družini Sluga. Hvala vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami.
Z globoko bolečino v srcu: žena Dragica, hči Maja, sin Matej in mama Trezika
Samo nebo je večno ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mamice, babice in prababice Lole ter tašče
Lojzke Fric
IZ PTUJA, ŠTRAFELOVA 26
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in za sv. maše ter nam namenili besede globokega sočustvovanja.
Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in mašo, govornici ge. Kokolovi za globoko občutene besede slovesa, pevcem in godbeniku za poslednje melodije ter delavcem Komunale Ptuj.
Posebna zahvala zdravnikom in osebju odd. za intenzivno nego bolnišnice na Ptuju.
Hvala vsem, ki nam v najtežjih trenutkih stojite ob strani.
V neutolažljivi žalosti: hčerki Olga in Stanka z družinama in vsi njeni
Nikoli več te sonce ne zbudi, sedaj te, mama, nič več ne boli. V življenju boriti si se znala, a v tihem jutru za vedno si zaspala.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Terezije Novak
IZ ROTMANA 44
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste pospremili mamo na zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Hvala g. župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem, govorniku Zvonku, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošu in pogrebnemu podjetju Mir. Posebna hvala družini Kujavec ter sodelavkam ISS Bolnišnice Ptuj.
Žalujoči: hčerki Olga in Marija ter sin Jože z družinami

Ptuj • Komu svetijo luči na stadionu
Črna kronika
O malomarnosti in odgovornosti danes
Kar nekaj občanov in športnih delavcev nas je opozorilo, da reflektorji na novem ptujskem stadionu z umetno travo pri Mladiki v mraku in ponoči svetijo bolj v nebo kot na igrišče; o tem smo se lahko prepričali tudi sami, zato smo poskrbeli za nekaj zanimivih odgovorov, ki kažejo na to, kdo bi lahko bil krivec za površnost, ki povzroča tudi svetlobno onesnaževanje okolja.
Minulo nedeljo so na Radio Ptuj poklicali krajani iz 4 km oddaljenega Kicarja, da jih bleščanje luči s ptujskega stadiona v večernem času zelo moti celo na kicarski breg, saj naj bi bili večeri svetli kot ob polni luni. Na to moteče bleščanje nas je opozoril tudi eden od športnih pilotov Ae-rokluba Ptuj, ki je povedal, da je nočni let nad Ptujem zaradi tega zelo moteč, saj reflektorji močno bleščijo v zrak oziroma pilotu v oči. Dejstvo, da gre za očitno nepravilno postavljene, sicer kvalitetne in drage reflektorje, pa so potrdili tudi posamezniki iz športnih krogov.
V pogovoru s strokovnjakom za to področje, sicer diplomiranim elektro inženirjem Milanom Tkalčcem, ki je projektiral podobno osvetlitev pomožnega stadiona z umetno travo v Kidričevem, kjer so uporabniki z osvetlitvijo zadovoljni, smo med drugim izvedeli, da naj bi šlo za očitno nestrokovnost projektanta ali monterja omenjene
Pogled na stadion od daleč priča primerna.
Foto: M. Ozmec
o tem, da je razvrstitev nosilcev z reflektorji po vsej verjetnosti
razsvetljave, saj bi moral biti za vsak žaromet predpisan horizontalni in elevacijski ali vertikalni kot montaže.
Očitno naj bi šlo tudi za nestrokovno ali slabo opravljen nadzor nad izvedbo projekta, saj gre po naših virih za zelo
Foto: M. Ozmec
Taki so videti sicer kvalitetni in dokaj dragi žarometi na novem ptujskem stadionu z umetno travo sredi dneva; posnetek v nočnem času zaradi bleščanja ni bil mogoč.
Napoved vremena za Slovenijo
drage in izredno kvalitetne luči, tako da bi nadzornik moral opaziti, da svetijo bolj v nebo oziroma v prazno, namesto da bi v celoti osvetljevale igrišče in omogočale športnikom nemoteno vadbo. Nenazadnje pa gre tudi za zadnje čase vse bolj aktualno in v tem primeru očitno svetlobno onesnaževanje okolja, kar bi lahko opazila tudi sicer stroga in dosledna okoljska inšpekcija, predvsem pa gre tudi za sedaj še za ne povsem upravičeno zapravljanje denarja nas, davkoplačevalcev.
Ker smo neuradno izvedeli od športnikov, da naj bi bila investitor tega projekta Mesta občina Ptuj, smo na župana dr. Štefana Čelana naslovili pet kratkih vprašanj in prejeli kratke odgovore, ki jih je pripravil oddelek za negospodarske javne službe in upravne postopke ter nam jih posredoval prek predstavnice za odnose z javnostmi in mednarodno sodelovanje Mestne občine Ptuj. Omenjena vprašanja in odgovore posredujemo v celoti.
Kdo je investitor postavitve luči na stadionu z umetno travo pri Mladiki?
"Investitor postavitev reflektorjev je Mestna občina Ptuj."
Kolikšna je vrednost investicije in koliko stane en reflektor?
"Vrednost celotne investicije znaša za šest reflektorjev 134.921 evrov."
Kdo je projektant tega projekta in kdo je oprav-
ljal nadzor?
"Projektant postavitve reflektorjev je Vladimir Golubič s podjetja Projekta inženiring Ptuj, nadzor pa je opravil Janez Meznarič iz podjetja TMD Invest."
Kdaj in kako boste ukrepali?
"V petek, 7. marca 2008, bo sestanek z županom in projektantom, nadzornim in izvajalcem - Komunalnim podjetjem Ptuj."
Ali bo krivec za takšno malomarnost nosil odgovornost, boste zahtevali vsaj povrnitev stroškov?
"O malomarnosti in odgovornosti bomo razpravljali na petkovem sestanku."
Takšni so bili torej kratki odgovori Mestne občine Ptuj na sicer prav tako kratka vprašanja, sicer pa bomo o ugotovitvah in sklepih omenjenega sestanka župana dr. Štefana Čelana s projektantom, nadzornim in izvajalcem po vsej verjetnosti še poročali. V imenu nezadovoljnih uporabnikov stadiona in tudi v imenu davkoplačevalcev pa pričakujemo, da bodo napako čimprej odpravili. Prej se bo to zgodilo, prej bo dosežen naš namen.
M. Ozmec
Dupleška cesta 10,2000 Maribor
Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Danes bo pretežno oblačno, občasno bodo ponekod manjše padavine, po nižinah deloma dež deloma sneg. Pogostejše bodo zvečer in v noči na soboto. Burja na Primorskem bo slabela in v noči na soboto ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, v alpskih dolinah do -8, v krajih z burjo od-1 do 3, najvišje dnevne od 1 do 5, na Primorskem do 9 stopinj C.
V soboto bo večinoma oblačno z občasnimi manjšimi padavinami, po nižinah bo predvsem deževalo. V noči na nedeljo se bo v notranjosti Slovenije prehodno delno zjasnilo, v nedeljo pa od zahoda spet pooblačilo, a bo večinoma suho. Zapihal bo jugozahodnik. Topleje bo.
•--^	
(VETJE BEZJAK	
ARANŽIRANJE, ŠOPKI, ARANŽMAJI, VENCI, LONČNICE...	
Super mesto - Ormoška c. 30, Ptuj Tel.: 02/787 75 19 K Jezeru 1, Ptuj Tel.: 02/776 35 31	
Zabodel ga je z žepnim nožem
V	gostinskem lokalu v Dornavi pri Ptuju sta se v nedeljo, drugega marca, okoli 15.45 sprla dva domačina, stara 51 in 70 let. Med prepirom je starejši moški z žepnim nožem zabodel mlajšega v prsni koš. Poškodovanega so sorodniki odpeljali v ptujsko bolnišnico, osumljenec pa je odšel domov. Ogled kraja kaznivega dejanja sta opravila preiskovalni sodnik in tožilec, policisti pa so ob 17.30 osumljenca izsledili na domu in mu odvzeli prostost, zasegli pa so tudi nož. Osumljenega bodo policisti ovadili na ptujsko tožilstvo.
Z motornim kolesom v avtomobil
Na Volkmerjevi cesti na Ptuju se je drugega marca ob 16.40 zgodila prometna nesreča, v kateri je bil 49-letni voznik motornega kolesa, doma iz okolice Ljutomera, hudo telesno poškodovan. Ta je vozil iz smeri Ci-ril-Metodovega drevoreda proti Mestnemu Vrhu in začel prehitevati pred seboj vozeče vozilo Peugeot 106, ki ga je vozila 38-letna voznica, doma iz okolice Ptuja, kljub temu da je slednja že dala znak, da bo zavijala na levo, na parkirni prostor. Voznik motornega kolesa je trčil v avto in padel po vozišču. Zaradi poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ptujsko bolnišnico. Pri postopku z njim so policisti ugotovili tudi prisotnost alkohola v izdihanem zraku.
Z avtomobilom v dva pešca
Na regionalni cesti izven naselja Klopce se je drugega marca ob 20.10 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, ena pa lažje. 26-letni voznik osebnega avta Hyundai accent je vozil iz smeri Slovenske Bistrice proti Zgornji Polskavi. V blagem levem ovinku po klancu navzgor je z vozilom zapeljal v desno, izven vozišča, na makadamsko bankino, kjer je z vozilom trčil v dva domačina, stara 17 let. Eden je bil hudo telesno poškodovan, drugi pa lažje, oba sta bila z reševalnim vozilom odpeljana v mariborsko bolnišnico. Pri postopku z voznikom so policisti ugotovili prisotnost alkohola v izdihanem zraku.
Pridržali večkratnega vlomilca
Policisti iz Lenarta so 3. marca odvzeli prostost in pridržali 17-letnega osumljenca, doma iz okolice Lenarta. Sumijo ga namreč treh vlomov in ene tatvine. V noči s 5. na 6. januar naj bi vlomil v kiosk za pripravo hitre hrane v Lenartu, odtujil pa je računalnik, denar in POS terminal. V noči s 6. na 7. januarja naj bi s še dvema sostorilcema na vrtu gostinskega lokala v Lenartu demontiral in odtujil zvočnik. Med 27. in 29. februarjem naj bi v Spodnji Senarski vlomil v objekt lovske družine in odnesel različno orodje. Poskušal je vlomiti tudi v kovinsko blagajno, vendar mu to ni uspelo. Prvega marca je ponovno vlomil v objekt lovske družine, tokrat je skupaj s še dvema sostorilcema odnesel večjo kovinsko registrsko blagajno in jo odpeljal nedaleč proč. Pozneje jo je poskušal odpreti, vendar je bil pri tem neuspešen. Blagajno je pozneje opazil občan in o tem obvestil policijo. Policisti so pri osumljencu opravili hišno preiskavo, v kateri so našli in zasegli manjšo količino marihuane, dva lovska naboja in nekaj predmetov, za katere predvidevajo, da izvirajo iz kaznivih dejanj. Osumljenega bodo policisti ovadili na mariborsko tožilstvo.
Vlomi in tatvine
V	noči na 4. marec je neznanec vlomil v prostore podjetja v Selah pri Polskavi in odnesel za okoli 7000 evrov različnih strojev.
Neznanec je v noči na 4. marec vlomil v vikend v okolici Slovenske Bistrice in odtujil škropilnico in kotel za žganjekuho. Lastnika je oškodoval za okoli 1100 evrov.
Neznanec je v noči na 29. februar vlomil na gradbišče na Šolski ulici v Slovenski Bistrici, kjer je odtujil za okoli 5000 evrov različnega orodja. Neznanec je prvega marca vlomil v hišo na Zgornji Hajdini in odtujil za okoli 1200 evrov zlatnine in denarja.
Neznanec je prvega marca na Ptujski cesti na Pragerskem ukradel osebni avtomobil Honda civic 1.6i, letnik 1989, rdeče barve, registrske številke MBM1-27Z.
Neznanec je 26. februarja v Novi vasi pri Ptuju vlomil v tovornjak, iz njega pa je odtujil pnevmatsko kladivo, avtomatiko za dvižno lestev in razno orodje. Lastnika je oškodoval za okoli 1300 evrov.
Prijeli iskanega Hrvata
Policisti na mejnem prehodu Gruškovje so 4. marca prijeli 23-letnega hrvaškega državljana, za katerim je bil razpisan evropski nalog za prijetje in privedbo.
Zaseženi vozili
Lenarški policisti so 4. marca ustavili vozilo Ford transit, ki ga je vozil 33-letni državljan Romunije. Ugotovili so, da je bilo vozilo odtujeno v Belgiji, zato so ga zasegli.
Policisti policijske postaje za izravnalne ukrepe so 3. marca okoli 15. ure v Zgornjem Gruškovju ustavili in kontrolirali 32-letnega voznika osebnega avtomobila Audi A8 iz Hrvaške. V postopku so ugotovili, da je vozilo v evidenci ukradenih vozil, zato so ga zasegli.
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Trgovina tehnično blago (Puhova 15) Tel.: 02 78 79 630 Faks: 02 78 79 615 Trgovina črna In barvasta metalurgija (Volkmerjeva 32a) Tel.: 02 74 81 038 In1b@tehcenter.si www.tehcenter.si
TRGOVINA
•	Črna In barvna metalurgija
•	Varilni material In varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji In naprave
•	Vijačni material In okovje
•	Barve in laki
•	Ležajl
•	Verige ¡n bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja Izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja In upogibanja materiala