Dr. Ant. Slodnjak
Levstik in »Vrtec«
*em. da ste že v >Vrtcu< brali o Francetu Levstiku. Morda ste brali celo nje-gove spise in pesmi. Čudili ste se Martinu Krpanu fer ste se sraeje uČili ua pamet pesmi, ki jili je spesnil za vse rodove slovenske mladine.
Cotuvo vam ni prišlo nikdar na misel, da bi ra/.mišljali o tem, kako je nastala povesi o Martinu Krpanu, ki Človcka tako prevzame, tla bi zajezdil očetovega ali sosedovega konja ler bi se napotil po sol, tovoril jo od hiše do hiše, pretepal se ?.  rnejači. dokler ne  bi  nekoč sreČal cesarja, ki  bi ga  v  hucli stiski poklical   na
ČASOPIS S PODOBAMIZA SLOVENSKO MLADTO.
Štev. 10.         v Ljubljani 1. oktobra 1881.         Leto XI.
Kašavas.
m                           4
Stoje nft tiotmu hijEe tn,                        Za koio vsako uliajak
Pod hoimom pStok čist Somi, y              Šumi ed tl&te zore t oirak;
       Id nbiee/am plivajo,         /L^          Brf441e pridno letajo,      y«.
        Po »6di ae »ligr^vtjo.              -             He<tš ljudem obetajo.   '
Orehov. jabUn, hrutek. alJT                     R«gled je <; holma lop tako.
Ob Ii6č»h je do samib ajiv;                    Da vabi srce in oku:              /
PrecTiujo, dii« »zpomlid,                       Tam gore bo/& tM polje,     /^
Jfst-u rodti okrijgol sad.                           Ia Irivnici tsm lelene.
    k \ senci drerja sidnega,         ^,            Po gorah cerkve so ukrog,
   y ..hg^ifci kr^i hliduega f*            MoleCe k nebu v siaji lok;
      V vl^čini skaie kuji otrot.                      A mk* ima 3Tun gUaan,
     Ki goiih ^luv so, bosih aug.                    Ki fioje, bo se bliia dšn.
Nad njimi ptičice pojo                            Min^lo »ie je nčkaj let. ^ *             / ^     y
Ir gneida si skriTaj pl«t5;                    Kar Sel sem s h6kna v b& %\i*f /&>     //
               f^mUdl l»m se «eMle,                       A  vtiM.il se ui je v spomin      ^
                     Drugam jeseni udlate.                              Do frne jžme globočin.
ponioč zoper objestaega Brdavsa. Slutim, da sle bili zadovuljni s Krpauovim veclenjem na cesarskem dvoru, niste se bali, da l)i bil premagan v boju ali pa fla bi se ipreveč zameril cesarju, cesaričina jeza zaradi lipe se vam je zdela grtla, saj je pač Ktpau moral itneti les, ki je bil >nalašč za ojegOTo rabo«. fn Krpanovo slovo od nehvaležnih dvorjanikov! Ali vain ni srce drnielo v jiravični zadovolj-nosti, fia Krpau govori po pravici, ko bere lrvite ošai>ni cesarici in skopernu mi-iiistru? Ali sv vam ni Zitfel ta konec lppši kakor zaklju^ki onili praAfljic in pri-povedk,  v katerih  se parftirtek oženi  s kraljitno?
Bog ve, ali str pomialili. ko ste prebrali povpst o Krpanu, nanj, ki jo jc spisal. Najbrž iie. saj se vam je povest zdeia tako naravna fcakor pomladno cvetje. poletne pocitnicc, jesensko sadje in /imski led in sueg. Kakor domače gore ali polja ali vinogradi, kakor oče in inaii. tako je bila tudi ta povest od vekoniaj v vas. saj ste vedeli, otlkar živitc. tn tegn jt> gotovo mnogo več, kakor je zapisano v spricevalu, da je treba biti dol>er. (oda da flovekove dobrote nikdo ne sme žaliti /. iiehvaležnosijo in  krivifnostjo.
Ni pa vam prišlo najbrž na um, da je, zlasti kar se tiče materijalne moči. slovenski narod kakor otrok. Ni sieer otrok po duhu; kajti njegovo duhorno bogastvo. ki ga predstavijajo pesmt, povesti, siike, kipi, stavbe, skladhe. učone razprpve, naruflna zavest in jezik, je glede na naše število precej veliko. ni otrok po svojcni deln  za vsakdiinji knih. Čeprav jp njegnvo gospodarsko življenjp šc tti
in tam na otroski stopnji, nili po svojih hudjh napakah, je pa kakor otrok po svoji številčni nemoči, ki je povzročila, da sino bili Slovenci skoraj vedno pod tujo oblastjo, ki je zavirala naš naravni razvoj. Vodniki našili očetov pa so bili dostikrat >predobrie, s preveliko vnemo so učili Ijudstvo, da mora vdano sluiiti gospodoui, le redki so dvigali glas in roke za narodovo >staro pravdo«. Kmetiško Ijudstvo, ki ie ostalo do danes edini pravi prcdstavutk naroda, pa se je vedno zavedalo pravice, katero mu dajrta dobrota ia delo. In šele, ko so se poiavljali na našeju obzorju prvi znaki ustavncga življenja, ki je obetalo Ijudstvu, da bo sČasoma uioglo soodločevati pri vladanju, so naši narodni preporoditelji sprejeli vzor pravico od Ijudstva in ga zapisali v slovensko knjigo kot naroduo postavo, ki se glasi: zadostite žaljeui človeški dobroti, in vsakdanji kruh onemu, ki dela!
In ta misel je tiuti pravi poinen Levstikovega Martina Krpana, saj jf po pesoikovi besed-i: »resnica v prijetiii Šali*. Krpana ni napisal Levstik zato, da bi ga brala samo mladina, z njim jc hotel dramiti zlasti one učene ljudi, kj se niso do\olj o/irali na to, kako čuti, niisli, govori in dela Človek — kmet, steber naroda.
Levsfik je videl, da novi način gospodarskega in političnega zivljeuja ruSi tihoto zakotnih vasic, dremajočih trgov in mestec, v katerih so živeli uaši predniki, slulil je, da bodo železnice. tovarne, rudniki, trgovska središča izvabljala Ijudi otl pluga, ki ne bo mogel izsiliti za uoraščajoči zarod kmha iz prs zeiiiljf, čeravno se bo zvijal ua niegovih ročicah orač, kakor bi hotel prodreti do zemeljskega osrčjal
Bal se je, da bo iujstvo, ki je lezlo uied nas po sredstvih novega gospodarskega Življenja, pogoltnilo slovenskeea čtoveka, ki se bo začel sramovati svojega jezika in rodii, ter bo postal odpadnik, ki bn izgubil vse dobre lostnosti svojega in si ne bo pridobil nobene dobre lastnosti tiijfga oaroda.
\sc Levstikovo pisajijc izvira iz hoja zoper <xlpadništvo. Zato je s strastno Ijubeznijo pisal pesmi, povesti, occne slovstvenih del, članke o jeziku, sestavijal slovar, ki bi obsegal vse bogastvo sloveuske besede, dclal v narodnih druŠtvih, nrcjal časnike, vse z naincnom, dop"v^dati SlovenceDi, du se morajo sicer uoveioii načinu življenja prilagoditi, vendar ne smejo zatajiti duha in jezika svojih očetov, temveč ga morajo povzdigniti v bogato kujižcvuost, odkoder bo poveličau v pesmih, povestih, učenih razpravah in člankih kakor rosa padal na presuavljajoče se življenje. ki sc bo sicer razvijalo po zakonih novih Časov, ventlar bo rastlo v skladu /. vrednotami, katcre si je ustvarilo Ijudstvo v letlb svojega tisočletnega trpljenja.
Levstikova načela so zmagala. L njimi je prekvasil najboljše izuied svojiii sodobnikov, ki so nani ustvarili našc slovstro, ki je dalo iiarcnlu nezloinljivo hrbte-nico, da se je uspešno upiral tujstvu. Levstika pa so zlomile življenjske nesrete v najlepši dobi.
Velik del svojega dela v zadnji dol>i življenja jt; posvetil Levstik — mladini. In bas v >\ rtcu« je od pozne jeseni 1873. pa do 1886. I. izšlo okoli 200 povestic, basni, pravljic, člaiikov in pesrai, katere je sicer le deloma napisal Levgtik, vse pa pred natisom najpopolneje jezikovno predelal, to se pravi, na novo spisal, ker je sicer pri predelavah in prevodih obdržal vsebino prvotnega pisatelja, katero pa je izrazil s svojim prelepim jezikom iu svojim načinora izražanja. Vendar lii v teh letih Levstikovo ime uikdar zapisano v >\rtcu«. Razna iniena resniČnih pisateljev, izmišljena imena. za-četne črke označujejo njegovo delo.
Zakaj se je Lcvstik posvetil pisanju za mladino? Zato, ker jt* Ijuhi] mladino. Zlasti je ljubil otroke s^ojih prijateljev in sorodnikov. \ ostalini so se ohranila pisma ujegovega brata Janeza, v katerih mu je med drugim moral zvesto porocati, kako Žive otroci brata Matije, ki je gospodaril v Poct-gori pri Novem mestu, kjer Še zdaj živi rod Levstikov. Svojiin nečakom in neeakinjam je bil do smrti radodaren striček. Kot primer Levstikove lju-bezni do otrok prijateljev naj jiavedem nekaj, kar se tiče neke njegove pesmi, ki je izšta t >Vrtcu«. To je pesera: Božič odpisuje Najiiihojci. ki je izšla v naŠem listu 1881. ]. na 2. str. Ta pesem, ki vam je gotovo znana iz tilanke.  dusi  vam je  mogoče ostala  nekoliko  temna. kakor   je  bila  nekoč
nejasna tucli meni, je nastala takole: Najdihojca1 je pisal Jczuščku pismo in ga prosil za božična darila. Njegovo pismo se je glasilo takole:
>Lubi jezušček.         *
Prinesi nošČ tablo sablo bukve
Dolenc ŠČitomir«.
Pismo je prislo po neki eudni poti Levstiku v roke, ki je v odgovor na drngi strani Sčitomirjevega pisma zapisal:
»I 7.   n e b e s.
Pečeleznik ljubi moj!            in po pt-či kobaeal,
Ker prejel sein listek tvoj,    iz uebcs sem  ti poslul
v roki imara zdaj perti,         trnov, kosniat ažeupič*.
pišem tebi ž njim tako:         aženpič  in  k  njemn  nif!
Da  si bolje sc učjl.               Hotli pridcn. iiči se,
ti bi Ietos bil dobih               po peceh ne siniiči se,
frno piso, nožič  zlat.             pa ti kaj za pirhe <lam.
svitio sabljo, pečen prad:      ki jih 200 voz imain.c ali ker si malo znal


1 Najdihojca je bil sinČek Miro Levstikovega prijatelja dr. Dolenca. To ime uiu je vzdel Levstik zato, ker ga je videl nekoč kot pctletnega dečka, kako je vihtcl im traTiiiku smrekovo vejo in krical: »Hojco sein nascl, liojco sem našel!«
Levec, Levstikovi zbrani spisi IT. str. 5, 372.
* Sad ŠLpka ali divje rože (babjaka).
r      Na pisemskem zavitku pa je zapisal ta-le naslov:
»To pismo pojdi na zemljo Ščitomirju Dolenjčku v roko.
V Ljubljani živi.*-
To je bila prva zasnova pesmi: Božič odpisuje Najdihojci. Ker v njej še ni imena Najdihojca, temveč je Ščitomirju ime Pečeleziiik. je najbrž nastala pred dečkoTO prekrstitvijo v Najdihojco. V Levstikovi pcsniŠki ostalini imarao poleg te še štiri druge zasnove, ki so ^se drugacnt*, kakoT je ona, ki je uatisnjeoa v »\rtcu« 1881. 1. in ki je znana vam. In glej čudo, v 5-Vrtcu<.? ki je last Ltcejske knjižnice v Ljubljani, je Levstik popravljal celo natisnjeuo pesem. To priča, kako vestno jc pilil svoje pesini. kako večno nezadovoljen je bil s svojijii delom, ker je hotcl, da bi bilo popolno, kar se tiee jezika in oblike,
Prvi Levstikov spis v ; Vrteu« je izšel 1873, 1. na stc. 141. pod naslovom: Krojastvo. To je temeljit opis krojaške obrii. L.  1874. je opisal Levstik v
Vrtcu« še: tesarstvo, zidarstvo, kovaštvo in klobučarstvo. Tepa leta je pri-obČil tudi vrsto učenih razprav: Jezikovne stvari. \ njih je branil čistoto slovenskega jezika in zagovarjal svoje pisanje zoper kritike, ki so se ogla-sali tudi iz  vrst ^Vrtčevih« Čitateljev Vendar je 18~4. 1, Levstikov jezik  v
Vrtcu« zmagal. Vsi spisi tega letnika kažejo glede na jezik pečat njegove predelave. V prihodnjein lotniku 1875. 1. so vsc pesmi in povesti. ki so pod-pisaue z iincnoin: Lujiza Pesjakova, kakor tuili povesti in basni. ki so za-znamenovane  z znčetnicama V. —ž—..  kar  pomeni  uajbrž  iui«  i-e«ničncgu
Vrtčevega«. sotrudnika Viktorja Eržena, in odlomki prt-voda iz Nestorjc-vega ruskcga Letopisa — deloma Levatikove popolne predelave tujih iz-delkov deloma Levstikov prevod.
To velja tudi za sestavke v l. 1876.—7H,, ko so vse pesnii, ki so podpisane od Eujize Pesjakove v prvotni zasnovi, ki nam ni znana, res najbrž last te pisateljice, totla v tem jeziku in v tt*,j obliki, kakrsno imajo v ^Vrtcu«, pa nedvomno Levstikove. Isto trdim tudi « prfvodih ruskih narodjiih pravljic in basni, ki so izŠle v \rtcu^ I. 1877.—78. Podpisane so največkrat z začot-iiicama A. K., kar gotovo ])omeiiJ: Anton koblar. (Ime poziifjšega slovcii-skega zgodoviuarja, dekana v Kruuju. ki jc bil takrat bogoslovec v Ljub-ijani; kajti ta pripoveduje sam na nekem lističu, ki ga hranijo v njfgovi zapuščini v Licejski kujižnici, da je priŠeJ Levstik nekoč k njeinu v senif-nišče, potem ko je bil poslal nekaj prevodov iz rušČine urcdniku *Vrtca«.t ter inu izjavil, cla bo ou te prcvode nadaljeval. To volja tudi za Črtice iz i-uske zgodoviue^ ki so izhajale v >Vrtcu« 1879. J. zazaamenovaite z za&tni-caina A. K.. kalert1 je poiein popolnoma samoslojno brez slehernega Koblar-jevega sodelovanja naciuljeval Levstik v ; Vrtcu« 1880. I. pml naslorom: Iz ruske zgodovine; ker jih je, kakor sem omenil, tudi sain začel prvi prevajati iz IMestorjevega Letopisa že 1875. 1. in jih je nekaj tudi Že takrat priobčil.
Posebno bogato je Levstikovo delo za >Vrtec« v letu 1880. J ega teta, ki bi ga lahko imenovali pesemsko leto, je objavil v iijem poleg sumostojnih predelav tujih pesmi, ki so zaznamenovane s črkami: A. Šč—c. in z inienom A. Ščinkovec, svoje prekrasne: OtroČje igre v pescincah. pristno-narodno: kmetsko znamtnje, ki tako živo spominja na ujegovo inladostuo pesein: iNa vseh svetnikov dan, ki jc izšla v Pesmih 1854. 1., v onostranstvo zamišije-nega: Puščavnika iii pretvesljivo: GreŠnikoTO molitev, Razen tcga ,je I^evsti-kovih  iurli nckoliko drobnejših  člankov in stihov tega Jctuika.
Otročje igre v pesemcah pornenijo vrh Levstikove mladinske pesmi, kajti v njih je ustrarij slovcnskemu otroku preJep svet igre in i)ela, šale in pouka, sanj in resničnosti, živali in eioveka. Žal, da slovciiski starši in učitelji niso imeli Časa in zmožnosti, da bi otrokom pravilno razlagali in prcdnašali te igre, ki že z naslovom in z vsem svojim načinom in vsebino hočejo. da spremljajo otroka pri igri, ne pa. da se jih otroei brez razume-vanja uče na pamct. V prihodnjih letuikih (1881.—86.) je napisal Levstik za -Vrteci šc nekaj pristnih otroških pesini. n. pr. Božič odpisuje Najdi-hojci, Živopisec in Marija, ki je izšla v dveh različiiih izdelavah, Naša vas <1881). Mačka miš in miŠka, Rimska cesta (otrocja igral (1882), prevod Biirgerjevega Ujetega vrabca (1883), Kako je v Korotanu (1886). Predelaval je še tudi zdaj pesini in sestavke drugih pesnikov, 1883. I. pa tudi 1885. 1. posmi. ki so podpisane z imenom: Fr. krek. s črkaini: \. Š.. J. St.. in druge, veudar vedno manj, zadrževan pae Jiajbolj od težke bolezni. katcra je uniccvala ne samo njegovo telo. temveč tudi njegovega duha. Pesem: Kako je v Korotani, ki obnavlja staro dolenjsko reklo o Čudnem svetu, ki se iraenuje korotan, je zadnje Levstikovo delo pri ^Vrteu^, katerega jt* necebično podpiral več kot deset let.
Marsikatero Levstikovo delo. kateremu je posvečal več skrbi iu delfi, kakor pa krpanu in Giroojim igram, ki s« se mu rodile iz nescbične Iju-bež.ni do naroda in mladine. je danes pozabljeno. leh dvoje pa bo živelo. dokler bo poganjal zarod slovenske inudine in izpoclraŠča! v dobre Ijudi in >n.ete Slovencc.