Stev. 135
V
Trstu« v Mrtak dni «. lunUa 1914
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah tn praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob t dopoldne.
Uredništvo : bile« St. FaatiSkm Ajtfk«« A. 30, L nadstr. — Vrf dopltl naj se pofiij«}o uradnlttvu H«U. NfftinlilcMi ptama «e ne
sprejtmijo la icilriiaM m m nataje lzJi}4ttIj In odgovorni urednik Steiu OuiHm Lualk komordj lUta .Edinosti'. — Tisk tiskarn« .tdlnoafl' vpisane zadrug« S pcroStvom v Trsu., ulic* Sv. Prančifca AsUkega §t» Telefon urednifcvi in uprave *«v. 11-57.
Naročnina znala: Za celo leto...... • K
za pol ................ • • • »J-
za ut sctKca............................6*—
2a nedeljsko Izdajo za celo lato........ «0
za pol lato.................
»BcHnostr* u Primorsko
„V edinosti je moč!"
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Ogla al se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5 —
vsaka nadaljna vrsta............. 2"—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti-. — plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v uUcI Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poitnohranilnični račun St 841.652.
i knavi boji PRd Dram. - StnAnlli mrazi Ha&soror pri Sakn Ui pri Ras
Važne intervencije Ura. mutira no Danoln. - VstoSl Krve prod Orača. - Griho-turiha kriza postala vedno bolj kritična.
RIM 17. (Kor.) Agenzia Štefani poroča iz Drača ob 1.30 pop.: Vstaši so zopet napadli mesto. Miriditov nI v mestu, ker so sledili vstašem, ki so Jih zavedli proti Šjaku. Vstaši vdero lahko v mesto vsak čas, Malisori beže. V mestu se pripravljajo na zadnji odpor, da ubranijo mesto.
DRAC 17. (Kor.) 1500 Malisorov z dvema topovoma je danes napadlo vstaške pozicije na gričih okoli Rasbula. Vrše se krvavi boji. Sodelujejo tudi topovi.
RIM 17. (Kor. Ob 1.30 ponoči.) »Agen-zia Štefani« poroča ob 6 zvečer iz Drača: Po silno krvavem boju so doživeli Miriditi na gričih okoli Rasbula katastrofalen poraz.
DUNAJ 17. (Izv.) Dunajskim listom je komaj zadostoval čas, da so se malo razpisali o velikih zmagah kneza Viljema, o ponesrečenem napadu vstašev na Drač in o rešenem položaju, in že je prispela zvečer na Dunaj vest, da so muslimanski vstaši danes znova z vso silo naskočili Drač in da se nahaja mesto v pogibelji. Prva vest, ki je dospela na Duaaj o novem naskoku vstašev na Drač sicer še ne poroča ničesar o rezultatu boja med vstaši in vladnimi četami, pač pa pripominja, da so Malisori pobegnili pred vstaši in da skuša dobiti knez Viljem nujno pomoč s severa, da reši mesto.
V poučenih dunajskih in rimskih krogih so v zadnjem času sploh že prišli popolnoma do prepričanja, da je položaj kneza Viljema izgubljen in da Drač ne bo mogel dolgo kljubovati vstašem. Zaupna poročila, ki so prispela te dni iz Drača, so namreč pripovedovala, da dobivajo vstaši vedno nova ojačenja, da se njih število danzadnem množi in da so vstaši izgube, ki so jih imeli pri zadnjem ponesrečenem napadu .ia DraČ, že zdavnaj nadomestili. Velesile so radi tega že sklenile, da ostane mednarodna kontrolna komisija v perma-nenci in da, čim bi se pokazalo, da mora knez Viljem iti in da so vstaši zavzeli Drač, takoj v istem trenotku prevzame vso upravo in vse posle, tako da se bo Drač takoj po padcu nahajal že pod njeno zaščito, vsled Česar bo dana pred mestom usidranim ladjam možnost, da v slučaju potrebe s silo preprečijo poboj v Draču in razdejanje mesta.
Da je položaj kneza Viljema že faktično izgubljen, dokazuje tudi današnji članek rimske oficijozne »Tribune«, ki svari albanskega kneza, naj nikar ne stavi prevelike zahteve na potrpežljivost velesil in da naj v slučaju, če ne gre drugače, izvaja svoje konsekvence.
DUNAJ 17. (Izv.) Iz Drača se nam poroča: Danes, ob 10 dopoldne, je ukazal knez Viljem, naj prične močen, dobro oborožen oddelek, obstoječ iz Malisorov in Miriditov, skupno 1500 mož, prodirati proti vstašem in sicer na cesti, ki vodi v Šjak, glavno taborišče muslimanskih re-voiucijonarcev. Vrh tega je knez Viljem tudi odredil, naj že na vse zgodaj zjutraj posebni oddelki Malisorov zavzamejo gri-Ce pri Rasbulu in preženejo od tamkaj vstaše. Toda jutranja ekspedicija se ni izvršila, ker so Malisori in Miriditi kratko-oialo odpovedali knezu pokorščino. Pozneje so se Malisori vendarle udali in odšli pod poveljstvom nizozemskega majorja Croona z dvema topovoma po cesti, ki vodi proti Šjaku. Na vsem potu niso naleteli niti na najmanjši odpor vstašev. Muslimanski vstaši, kojih število se je po zadnjem ponesrečenem naskoku na Drač silno pomnožilo in narastlo že nad 10.000 mož, so se očividno namenoma poskrili in zasedli vse važnejše pozicije za Šjakom na severni in južni strani. Pripravljali so knezovim četam izvrstno past, v katero so Malisori in Miriditi tudi faktično zašli, ne da bi slutili, kako nevarna katastrofa jih čaka.
Proti eni uri popoldne so se muslimanski vstaši nenadoma z vseh strani navalili na knezove čete in jih v kratkem času skoro popolnoma obkolili. Nastalo je strahovito klanje, tekom katerega je obležala na bojišču večina knezovih čet. Le malo vojakom se je posrečilo srečno pobegniti nazaj v Drač.
Istočasno so vstaši dobili tudi povelje, naj napadejo ona manjša malisorska krdela, ki so prodirala proti gričem, ki se nahajajo okoli Rasbula. Tudi ti boji so se končali s popolnim porazom knezovih čet. Vstaši so * ruli Maiisore na vsej črti nazaj proti me?tu Malisori in Miriditi beže v največjem hegu proti Draču. Vstaši «o jim neprestano za petami in groze ndreti hkratu na več točkah v mesto.
Vesti o novem naskoku vstašev na Drač In o porazu knezovih Čet pri Šjaku in Rasbulu »o i>ovzročile v Draču velikansko vznemirjenje. V mestu vlada strašna panika in vse hiti, da se reši.
Podrobnosti o večernih dogodkih do ure (ob 1 ponoči) še manjkajo.
Minister Azis bej Flora aretiran.
DRAC 17. (Izv.) Knez Viljem je dal aretirati bivšega ministra Azis bej Flora lo sicer radi veleizdaje, ker se smatra za dokazano, da je bil v ozkih zvezah z muslimanskimi vstaši.
Muslimanska agitacija v skadrski okolici.
DUNAJ 17. (Izv.) Iz Skadra se poroča, da so se pojavili v tamkajšnji okolici turški agitatorji, ki agitirajo med tamošnjim muslimanskim prebivalstvom, da bi se priklopili vstaškemu gibanju. Agitacija je popolnoma očitna in agitatorji prihajajo baje pogosto tudi v italijanski konzulat.
Še o prvem naskoku do Drač.
DRAC 16. (Kor. rad. tel.) Nocojšnji boj je trajal le malo časa. Streljali so vstaši napadalci in branitelji samo s puškami in to na vsej obrambni črti komaj pol ure. To streljanje ni povzročilo nikjer nobene škode. Po tem streljanju se napad, katerega so pričakovali v mestu, ni izvršil in je potekla noč popolnoma mirno. Vstaši so zapustili po noči svoje postojanke, ker so bile preblizu mesta in preveč izpostavljene sovražnemu artilerijskemu ognju. Umaknili so se za sosedne griče, kjer so popolnoma zavarovani prenočili. Mirovali so do poldneva. Med tem pa smo opažali večkrat močne oddelke vstaSev, ki so se pokazali na vrhovih gričevja in ogrožali mesto z novim napadom. Med tem so spravili brambovci mesta v mesto mrtvece in ranjence. Njihovo število še ni znano, ker se ne da določiti. Gotovo pa je, da je padlo več sto knezu udanih vojakov. Mrliče so še tekom dneva pokopali. Truplo polkovnika Thomsona so prinesli snoči v knezovo palačo, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Pokopali bodo Thomsona še danes popoldne, ker nimajo v Draču sredstev, da bi truplo umetno ohranili. Pozneje bodo Thomsonovo truplo izkopali in ga prepeljali v njegovo domovino. Knez je izrazil članom Thomsonove rodbine svoje globoko sožalje. — Nocoj je bil nameravan izpad in pohod proti vstašem in sicer s pomočjo Malisorov, ki so dospeli na pomoč knezu, število Malisorov znaša čez 1000 mož. Knez pa je odredil, da pohod izostane, da se vojaki nekoliko odpočijejo od neprestanega boja, ki traja že dva dni. Napad na vstaše se bo izvršil danes.
Padec Kavaje.
DRAC 16. (Kor. rad. tel.) V knezovi palači se je razširila vest, da so zavzele po hudem boju vladne čete Kavajo. Vstaši so se vdali. Vjetniki so baje izjavili, da ne zasledujejo nikakih samostojnih ciljev, marveč da so bili nahujskani in da jim je gotovo vseeno, kje tlačanijo. — Danes je dospel sem nemški zastopnik pl. Luzius.
Angleški admiral Troubridge.
RIM 17. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča iz Drača: Angleški admiral Troubridge je prevzel poveljstvo čez mednarodno eskadro v Draču.
Pogreb polkovnika Thomsona.
DRAC 16. (Kor.) Danes ob 5 popoldne so pokopali holandskega polkovnika Thomsona. Pogreb je bil veličasten. Udeležili so se ga vsi vojaški in civilni zastopniki uradov v Draču. Truplo so položili v neko grobnico, od koder ga odpeljejo na Holandsko.
Turški princ v Albaniji.
CARIGRAD 17. (Kor.) Te dni se je razširila vest, da so poslali Albanci v Carigrad posebno deputacijo, obstoječo iz 5 najboljših voditeljev albanskih vstašev in so ponudili albanski prestol kakemu turškemu princu. Vstaši ne marajo tujih, posebno nemških gospodarjev in jim je končno ljubši turški princ in pod niim turško staro gospodarstvo. Turški list »Veune Ture« dementira sedaj to vest in trdi, da v Carigrad sploh ni dospela nobena albanska deputacija.
Važna izpoved vjetega vodje vstašev.
DUNAJ 17. (Izv.) Iz Drača se poroča, da je pri zadnjem naskoku na Drač ranjeni in zajeti vodja vstašev, hodža iz Ri-bike. v draški bolnišnici priznal, da so bili vstaši s svetlobnimi znaki pozvani, naj napadejo Drač. Dunajski listi v očigled te izpovedi danes silno ostro napadajo italijansko vlado, češ, da se v Draču zopet nahajajo italijanski zarotniki in izdajalci, ki so povzročili resne dogodke zadnjih dn.
Srbija — Albanija.
BELGRAD 17. (Kor.) Srbski tiskovni urad objavlja sledeče: Glede poročil, da so se udeležili albanske vstaje tudi srbski novi podaniki izjavljamo, da so vse te vesti popolnoma neresnične in da se rodovi,
ki so za srbsko mejo, prav nič ne menijo za albansko vstajo. Hoti, Ljumi in Krasnici se odkar so pod Srbijo še ne zmenijo za novo državo Albanijo. Nasprotno pa so v taboru kneza Viljema srbski emigranti iz sosednih pokrajin kakor Isa Bo-Ijetinac in drugi. Na srbski strani vlada popoln mir in tudi Arnavti, ki so se podvrgli Srbom so mirni in se še ne menijo za spletke Albanske. Tako da se lahko reče, da nI Srbija prav nič udeležena pri tej vstaji. Vsa tozadevna poročila so brez-smiselna, kakor tudi da bi imeli vstaši srbske topove. To je nesmisel in tudi nima Srbija denarja, da bi se spuščala v take pustolovščine, ki se vrše v Albaniji To kar se godi v Albaniji tudi ne odgovarja tendencam srbske politike in stoji v diametralnem nasprotstvu s srbskimi nameni.	_
Griko-tiirSko kriza.
Turiki odgovor no grško noto.
ATENE 17. (Izv.) Turški odgovor na grško noto, ki bo izročen morda že danes ali pa tekom jutršnjega dne grškemu poslaniku v Carigradu, konstatira, da je turška vlada storila vse, da prepreči nadaljno izseljevanje Grkov iz Tracije in Male Azije in da bo tudi še poskrbela za nadaljne odredbe. Zajedno pa Porta tudi odločno protestira proti vmešavanju Grške v notranje turške zadeve in odklanja vsako odškodninsko zahtevo za	povzročeno grškim emigrantom, češ da le moralo tudi iz Grške pobegniti okoli 250.000 moha-medancev, in ni Turčija takrat zahtevala nobene odškodnine.
V Atenah označajo turški odgovor kot popolnoma aezadovoH!v. Grški ministrski svet se bo takoj, ko prejme turški odgovor, sestal k izvanredni seji in sklenil za enkrat prerušitev diplomatičnih stikov med obema državama in izročitev ultimata Turčiji s kratkim rokom.
Grki zahtevajo vojno.
ATENE 17. (Izv.) Grška javnost vedno bolj očito zahteva vojno s Turčijo. Zdi se, da se tudi grški državniki ne bodo mogli dolgo upirati zahtevi javnosti, če ne pride kmalu do ugodne rešitve krize za Grško. Razburjenje na Grškem postaja od dne do dne večje, zlasti, ker so došli zopet novi begunci iz Tracije in Male Azije, kojih skupno število je doseglo sedaj že 100.000. Danes je došla v Atene tudi vest, da bo Turčija sicer odgovorila na zadnjo grško noto, toda v svojem odgovoru bo kar najodločneje odklonila grško noto, češ, da je to vmešavanje v notranje turške zadeve, kar je popolnoma nedopustno.
Demarša velesil v Atenah in v Carigradu.
DUNAJ 17. (Izv.) Velesile se pripravljajo, da napravijo, tekom prihodnjega tedna demaršo v Atenah in v Carigradu. Zatrjuje se, da nameravajo staviti posredovalni predlog, da se onemogoči oborožen konflikt. Ta posredovalni predlog obstoji v tem, da naj Turčija privoli v repatria-cijo izgnanih Grkov in to ob asistenci mednarodne komisije, ki bo skrbela, da se repatriacija faktično izvrši lojalno.
Važne intervencije drl posl. dr. Rybdfo na Dunaja.
DUNAJ 17. (Izv.) Kakor smo že poročali, je državni poslanec dr. Rybaf, ki je prispel te dni na Dunaj, interveniral v nekaterih aktualnih vprašanjih pri tozadevnih centralnih uradih. V poljedelskem ministrstvu je interveniral zlasti v zadevi pritožb tržaških okoličanskih posestnikov proti pogozdovanju potrebnih polj in dobrih pašnikov v tržaški okolici. Dobil je zagotovilo in obljubo, da se to vprašanje preišče še enkrat in potem po možnosti ustreže željam in upravičenim pritožbam tržaških okoličanskih posestnikov.
Dalje je konferirai drž. posl. dr. Rybar v ministrstvu o nekaterih važnih šolskih vprašanjih in dobil precej ugodne vtise. V posebni konferenci z justičnim ministrom dr. Hochenburgerjem je imel dr. Rybar priliko, da je opozoril ministra na naravnost neznosne razmere pri tržaškem okrajnem sodišču za kazenske zadeve. Minister dr. Hochenburger se je kazal jako dobro Informiranega o teh zadevah.
Entento med Rnsilo hi Rnmunilo.
DUNAJ 17. (Izv.) Kakor smo izvedeli iz jako zanesljivih virov, je prišlo na sestanku v Konstanci med ruskim carjem Nikolajem tal romunskim kraljem Karlom do popolnega sporazuma in do entente med obema državama glede vseli orientalskih vprašanj. Obe državi ste vzeli za temelj svoji orljentski politiki predvsem >
Bukareški mir. Bolgarska bi torej v slučaju, če bi v grško-turški vojni stopila na stran Turčije, Imela računati ne samo s Srbijo, ki je zaveznik Grške, ampak tudi z Romunijo, ki bi smatrala, da je bolgarska akcija naperjena proti določbam Bu-kareškega miru.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) Sejo je otvo-ril ob 10.30 dopoldne predsednik Beothy. Seje se je udeležil tudi en del opozicije.
Včeraj sprejeti zakonski načrti so bili sprejeti tudi danes in sicer v tretjem branju in so se poslali v magnatsko zbornico. Nato se je vršila razprava o zakonskem načrtu glede kazensko-pravnega varstva oblasti.
BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) Poslanec neodvisne stranke Bakonyi je poudarjal, da onemogoča nastop večine vsako podrobno debato opoziciji. Poročilo justičnega odseka je bilo šele včeraj predloženo zbornici in je že danes na dnevnem redu. Ce torej tudi opozicija pri tej predlogi ne more poseči podrobno in temeljito v debato, to še ni dokaz in zagotovilo, da bi vlada in večina svoj načrt tako lahko izvedli. Opozicija bo začela zopet boj, da uniči in stre upe in namere vlade, ter da pribori deželi zopet stare in ustavne pravice in prostosti. (Pritrjevanje na levici). Pri glasovanju je zapustila opozicija zbornico.
Hrvatski deželni zbor.
ZAGREB 17. (Kor.) Deželni zbor je sprejel zakonski načrt glede ureditve učiteljskih plač. V specijalni debati o zakonskem načrtu glede pokojnine uradnikov je bil sprejet § 3 brez izpremembe.
Občinska kriza v Gradcu.
GRADEC 17. (Kor.) V današnji izredni seji je sprejel občinski mestni svet demisijo in odstop župana dr. Fleischhackerja in mu je izrekel toplo zahvalo za izvrstno in nepristransko vodstvo občinskih poslov. Občinski svet je sprejel nato tudi v znanje odstop 16 občinskih svetovalcev meščanskega kluba. Člani uradniške skupine in socijalnodemokratskega kluba vidijo v odstopu napad na avtonomijo občine. Za razpust občinskega sveta in za vzpostavitev vladnega komisarja ni nobenega povoda in se s tem zavlačuje le rešitev važnih gospodarskih vprašanj. Občinski svet je sklenil nato, da se vrše nadomestne volitve dne 1. in 4. julija.
Vprašanje Orijentskih železnic.
DUNAJ 17. (Izv.) Oficijozna »Wiener Allgemeine Zeitung« poroča, da so vesti, kakor da bi prišlo glede vprašanja Orijentskih železnic že do definitivnega rezultata, preuranjene. Mogoče je, da je bilo doseženo približanje glede odkupne cene za železnice, vendar pa vsa druga vprašanja, ki se imajo razpravljati direktno med dunajsko in belgrajsko vlado, nikakor še niso rešena. Turško-bolgarska trgovinska konvencija.
CARIGRAD 17. (Kor.) Bolgarski poslanik Tončev je imel včeraj dolge konference s turškim velikim vezirjem in s finančnim ministrom. Turški politični krogi pripisujejo tem pogovorom veliko važnost. Pred vsem je šlo pri teh razgovorih za turško-bolgarsko trgovinsko konvencijo, ki je baje že sklenjena stvar in potrebuje samo še turškega pečata. Bolgarsko sobranje. Izgredi proti Grkom.
SOFIJA 16. (Kor.) V današnji seii se je bavil ministrski predsednik Radoslavov z interpelacijami glede protigrških izgredov v Sofiji in na Bolgarskem sploh. Radoslavov zanika vse izgrede napram Grkom. Bolgari so zavzeli, glasom njegove izpovedi patrijarhalistične cerkve brez vsakega nasilja. Nasilni nastop napram Grkom je iznenadit bolgarsko vlado istočasno s poročilom, da je sprejela grška vlada prošnjo, da naj gleda grška vlada na to, da se preneha preganjati Bolgare v grški Macedoniji, kar bi znalo povzročiti med Bolgari veliko vznemirjenje. Pri tem poudarja Radoslavov, da se gibanje napram Grkom ni nikdar izkazalo nasilno. Bolgarsko ljudstvo dobro ve, da bi javni in očitni izgredi napram Grkom povzročili hudo nasprotstvo in se je takih izgredov tudi vzdrževalo. Bolgarska vlada se zaveda, da je njena dolžnost ščititi tudi gr-J ške podanike in bo tej dolžnosti tudi vedno zadostila in bo obvestila v tem smislu tudi vse podrejene oblasti. — Za početje zasebnikov bolgarska vlada kot taka ni odgovorna.
Katastrofa parnika »Emnress of Ireland«.
OUEBEC 17. (Kor.) Kakor smo že poročali, se je določila posebna preiskovalna komisija, ki bo dognala, kdo je povzročil j katastrofo parnika »Empress of Ireland-. | Ta komisija deluje že več tednov. Te dni; je bil zaslišan tudi kapitan potopljenega j
parnika »Empress of Ireland«, Kendal, ki je že od začetka zvračal krivdo na kapitana parnika »Storstad«. Kendal je izpovedal pred preiskovalno komisijo, da se je peljal takoj po rešitvi z rešilnim čolnom »Storstada« na parnik »Storstad« in je tam vpričo več mornarjev zaklical kapitanu: »Vi ste potopili mojo ladjo, vi ste vozili s polno hitrostjo«. Po teh besedah je kapitan Kendal onemogel in padel v nezavest. — Kapitan parnika »Storstad«, ki izjavlja popolnoma nasprotno Kendalu, še ni bil zaslišan.
OUEBEC 17. (Kor.) Danes se je pričela obravnava zaradi potopa parnika »Empress of Ireland«. Obravnavo vodi lord Morsey. Lastniki parnika »Storstad«, ki je trčil v »Empress of Ireland«, so podali sledečo pismeno izjavo: Parnik »Storstad« je vozil s hitrostjo 6 vozlov, ko je zagledal luči na jamborih parnika »Empress of Ireland« in sicer v oddalji kakih 6 ali 7 vozlov. Šest minut nato se je videlo na »Empressu« zeleno luč in se je opazilo, da je spremenil parnik svoj kurz. Videla se je rdeča in zelena luč. Naenkrat je izginila zelena luč in se je videla samo rdeča. Cez tri ali štiri minute je zavil parnik v meglo. Kljub temu se je še razločevala rdeča luč. Nato je dal parnik »Empress« signal in mi smo nato zmanjšali hitrost. Krmilo smo obrnili kolikor smo ga mogli, toda ladja se ni okrenila za toliko, kolikor je označil obrat krmila. Da ne izgubimo vlade nad ladjo se je izdalo povelje, da naj se vozi zelo previdno. Krmar je poklical v tem trenutku na poveljniški most kapitana, kateremu pa ni nič omenil o »Empressu«. Ko je prišel kapitan na krov je zagledal luči na jamborih »Em-pressa« in je dal takoj ukaz: »S polno paro nazaj«. Parnika sta bila oddaljena približno £00 čevljev. Kapitan je čul takrat klic od »Empressa, da naj vozi naprej. Kapitan je dal to povelje, toda bilo je že prepozno. Parnik »Storstad« se je še enkrat popolnoma obrnil, nato se je izvršil sunek in »Storstad« je odplul naprej, »Empress« pa se je potopil. »Storstad« je hitel na pomoč in je zastavil vse sile, da reši kolikor mogoče ponesrečencev. — Nato je bil zaslišan zopet kapitan parnika »Empress of Ireland«, Kendal, ki je odgovarjal tem izvajanjem.
Carjevo odlikovanje.
BUKAREŠT 17. (Kor.) »Agence Tel. Roumaine« poroča, da je odlikoval ruski car Nikolaj francoskega poslanika v Bukureštu Bloudela z velikim križcem reda Sv. Ane. Bloudel je dobil tudi veliki križec srbskega reda Sv. Save.
Mestni snet iržasKi,
Sijajen triurni govor svet. dr. NVilfana. Pouk o členu XIX. drž. osnovnih zakonov.
Župan je otvoril sejo ob S in je podelil besedo svet. Štefanu F e r l u g i, ki le na-glašal, kako razmerje je med stroški za šolstvo ene in druge narodnosti. Statistika pač govori, kako se je povečalo število otrok, razredov, šol, učiteljev, a nič ne govori o tem, kako se za slovensko šolstvo v okolici troši 270.000 K manje, nego bi se moralo, da bi bilo pravo razmerje. Naglasa veliko korist zavetišč in rikreatorijev, ter stavlja predlog, naj bi se v okolici ustanovilo eno ali dve zavetišči in en rikreatorij za slovenske otroke, kajti neizmerne važnosti je negovanje otročiča v nežnih letih, da postane pozneje koristni član človeške družbe. Lepa je ljubezen do sebe, ali lepa je tudi pravica do drugih.
Ž u p a u je opozoril govornika, naj stavi svoj predlog, ko pride na vrsto točka »zavetišča in rikreatoriji«.
Pri točki »remuneracije in podpore« se je oglasil za besedo svet. dr. W i 1 f a n, ki je naglašal, da predlog svet. Ferluge res ne spada pod ta naslov, ali stvarno je kakor žarek, ki razsvetlja krivico, ki se godi okolici. V včerajšnji seji je bilo simpto-matično, da sta iz male skupine socijali-stov govorila dva strokovnjaka, iz velike skupine pa en advokat. Priznava vrline svet. Are. ali govoril je vendarle kakor advokat, ki brani slabo stvar. Socijalista sta govorila kot liberalna moža, a tudi kot moža, ki ne zatajujeta misije svojega poklica. Tudi iz večine naj bi govorili odlični možje, ki so kompetentni v to po po-klcu. Svet. Ara je dosegel res lep morali-čen uspeh in osebno zadoščenje; toda tu ne odloča eleganca govora, ampak skromna beseda, ki je stvarno prepričevalna. In zato moramo priznati, da so si snoči priborili palmo socijalisti. Govorili so konkretno: dočim je svet. Ara govoril le o tem, kar se namerava in pripravlja, ali kdo ve, kolika pot bo od študij do dejanj. Na medklic svet. Pittonija. da bi i ilo treba advokate izključiti, je izjavil gu-
Stran II.
»EDINOST« št. 135.
V Trstu, dne IS. junija 1914.
vornik, da ta mcdklic kaže, kako malo je inteligenca napredovala v razumevanju naloge te zbornice. Strokovnjak svet. Ferluga je s skromnimi besedami povedal, kje bi se moralo trositi, da bi bilo pravo razmerje. Svet. Ferlaga je pač šolnik in mož "srca, in zato on (dr. Wilfan) ne ve izdatnejšega argumenta nego ga je navel svet. Ferluga. Sedaj pa hoče kakor advokat dokazati, kako bi se moralo vse naše ljudsko šolstvo reformirati in zboljšati, ker ljudska izobrazba je principijelna naloga občine. Pride Čas, ko si oni, ki so odgovorni, ne bodo mogii tolmačiti, kako je mogla biti tolika razlika med tem, kar se je storilo in kar bi se bilo moralo storiti na polju ljudske Šole, in to ne samo v Trstu, temveč tudi povsod drugod. Prav je imel svet. Nico-Iao, ko je rekel, da ono, kar se stori za učitelje, v prilog njihove naloge in njihove pozicije, je naravnost sramotno malo. Kajti to so ljudje, ki so pozvani, da dajejo našim otrokom pouk in vzgojo. Naj se ne misli, da se hoče s tem učiteljem prikupiti, kajti stiki njegovi z učitelji bi mogli biti morda bolji, nego so. Ali iz njega govori le iskreno prepričanje in odklanja vsako eventualno hvaležnost. Tu je omenjal govornik spomenice slovenskega Učiteljskega društva, ki je bila v razpravi v pododseku, in spomenica, ki je bila predložena mestnemu svetu. Z zahtevami spomenice, ki je odkazana odseku se noče baviti tu, le na žalostno stanje praktikan-tov po okolici v primeri z onimi v mestu opozarja še posebno. Tudi provizoričnim učiteljem se godi krivica. Mestni odbor naj bi že enkrat ustvaril zakon, ki bi definitivno uredil pravne razmere in mate-riialen položaj učiteljstva. Potem bo uči-teljstvo tudi moralno povzdignjeno. Šolski zakoni se pripravljajo tu že desetletja, ali menda z istim namenom, kakor se dela za vseučilišče, t. j., da se nič ne stori in da se le ovira rešitev. Šolski zakoni se sestavljajo tako, — da ne bodo funkcionirali.
Isti manever smo videli tudi pri potrebnem zakonu za preuredbo zemljiške knjige. Tu je govornik jako razsežno in s kričečimi podatki dokazoval, koliko škode trpe naši okoličanski posestniki, ker zemljiška knjiga ni urejena, a do zakona ne more priti, ker ima tudi v tem pogledu italijanska večina le svojo politiko pred očmi. Glavno jej je, da morajo biti vknjižbe italijanske. Tak zakon pa ne more biti sankcijoniran, ker je v nasprotju z državnimi temeljnimi zakoni. Če bi bilo v vas res modernega duha. če bi bilo v vas resne volje, da bi storili kaj dobrega na šolskem polju, bi podredili take majhne interese in odločili bi se za majhne žrtve tudi v interesu svojega lastnega naroda. Grenko je, da se moramo za šolske stvari, ki fci morale biti izključene iz političnih bojev, šele boriti. Če bi ne bilo tega, bi bil že dosežen narodni mir! Saj so se tudi nekdaj vojne vršile brez pardona, neusmiljeno; danes pa imamo vojne konvencije, ki določajo gotove meje in obsežnosti. Tako naj bi tudi na šolskem polju postavili nekako ograjo, ki bi odbijala narodno borbo, in bi pardonirali vsaj otroke, ki so bodočnost naroda in človeštva. Pustili naj bi, da bi tisto prvo vzgojo matere in družine mirno izpopolnjevali učitelji. Daleč proč bi morala biti od staršev vsaka bojazen, da bi mogla biti vzgoja njihovih otrok škodljivo motena. Tu je vzkliknil govornik s povzdignjenim glasom: Ali imajo naši okoliški starši to gotovost?! Tisoči naših otrok so žrtve vaše politike! Od prvega leta trpe, ne morda po nasilnem pretvarjanju, temveč z raznimi vabami in vplivanji. Dela se to. kar sicer Italijani najstrožje obsojajo. Vsaj za tistih šest let dovolite našim otrokom — tregua dei. Grenko je, ko vidimo, da vsa naša svarila ne pomagajo nič, da ostaja vedno ista slika in da je orožje celo vedno bolj zastrupljeno. Grenko je, da se moramo braniti proti sovražnikom, ki imajo morda v svojem notranjem prepričanje, da ne delajo, prav, a nimajo moralne moči, da bi to priznali.
Kako ima vse namen zavlačevanja, pričajo priprave za šolo pri Sv. Mariji Magdaleni. Tu je toliko raznih pomislekov semintia, da človek ne more več vero-
[ vati v resnost teh priprav. In mi bi po-: trebovali šol še za Roco!, Kolonjo, Greto, I kar vse bi se moglo storiti z majhnimi stroški, ker so zemljišča v okolici cenej a, ker ne zahtevamo luksusa, ampak le poslopij, ki bodo odgovarjala svojim namenom. Vsaj s tem bi dali majhno odškodnino za krivice, ki se gode našemu ljudstvu na drugih poljih šolstva. Naše šolske razmere se povzpno na potrebno višino le na podlagi šolskega zakona na principu narodne avtonomije. (Svet. Bonetti : »Mangiaitaliani!« — Vzklik iz socialističnih vrst: »To je dosedaj njegov edini govor!« Smeh!)
Tu je govornik apostrofiral svetovalce, ki so tirolski rojaki. Doff - Sotta je Trentinec, ki čuti italijanski, kar ga pa ne ovira, da je pravičen. V Tirolu imajo že šolski zakon na podlagi narodne avtonomije, ki ureja šolske razmere med obema narodoma. In mi ne dovolimo šolskega zakona, ki ne bi odgovarjal kriterijem vsaj nekega respekta do naše narodnosti. Dolžnost občine je, da poskrbi najprej tam, kjer je glavna potreba. Občina pa nima smisla za to in stavlja potrebe druge vrste v prvo vrsto. Naša šolska uprava dela nasprotno, se briga v prvi vrsti za srednje šole in ne za ljudske in tudi za italijanske ne. Saj imate vi večino v vseh treh pokrajinah in bi lahko ustvarili zakone, ki bi odstranjali vsake nevarne vplive tudi od strani vlade. Oklenite se naših idej in prihranite milijone, ki jih boste mogli potem trošiti na Ijudskošol-skem polju.
Tu je govornik nemški čital in italijanski tolmačil od besede do besede člen XIX. državnega osnovnega zakona. Ak-sijom enake pravice, ki je v teh zakonih, bi moral govoriti iz vsake številke našega proračuna. Ta zakon se ne omeja samo na teoretično priznavanje, ampak določa konkretno, da so vsi narodi enakopravni v šoli — to besedo je posebno naglašal — v uradu in javnem življenju. Na ta zakon smo navezani, ker nam daje zakonito podlago. Zakoni se morajo respektirati. Morda porečete, da nismo pleme. V odgovor je tolmačil, da so med nami res različna narečja, kakor so pri Italijanih in Nemcih, ali eno pleme smo, ker imamo kriterije skupnosti, skupen etični značaj, iste šege, iste pregovore, ki so zrcalo narodne duše, iste ideale, isto narodno moralo. Vse to nas spaja v skupnost. Smo narod v državi, ki nam gredo po členu XIX. državnih temeljnih zakonov vse pravice. Posebno opozarja na odstavek 3. tega člena, ki izrecno določa, da se ne sme nikogar siliti k učenju drugega jezika. To velja tudi za vas.
Na koncu svojega govora ob II ponoči je govornik ponovno opozoril večino na državni temeljni zakon, in izjavil, da upa, ako oni ne morejo razumeti, da bodo njihovi nasledniki bolj dostopni zakonom pravice. Upa, da ni govoril zastonj.
Nato je svet. dr. V i d a c o v i c h na kratko odgovarjal na argumente predgo-vornika, nakar je župan zaključil sejo.
Prihodnja seia danes zvečer ob 7.30.
POD LISTEK.
Rdeči mlin.
Poučna Interpelacija In poučen odšouor.
V seji italijanske komore v Rimu dne 16. t. m. je stavil posl. Morpurgo interpelacijo do vlade, v kateri je opozarjal na ekzistenco 36.000 beneških Slovencev, ki da jim mora italijanska vlada po dogodkih v Trstu »žalostnega spomina« posvečati posebno pozornost. In to iz nastopnih razlogov: dan na dan prihajajo beneškim Slovencem v njihovem jeziku glasovi, koliko Slovanov je onkraj meje v sosednji državi in kako se vpliva nanje (na beneške Slovence) potom širjenja spisov. 2e Pasqualli Villari da je opozarjal na nevarnost slovanske propagande. Zato zahteva interpelant, naj italijanska vlada posveča posebno pozornost tem svojim slovanskim državljanom! Ali kako, s kakimi sredstvi, po kakih poteh?! Tu začenja interpelacija biti poučna! Človek, ki ureja svoje misli le količkaj po pravilih priproste logike, bi pričakoval sicer, da bo interpelant na-svetoval, naj tisto »rovarenje«, tisto slovansko propagando od onkraj meje skuša vlada paralizirati z dobrohotnostjo in pra-
Reman. - Spisal Xavier
Marki d' Hćrouville je kar ostrmel začudenja in strahu, ko je zagledal služabnika v svoji livreji, bledega, ki je imel obleko vso zaprašeno in s peno zamazano. Nesrečna vest ga je skoraj pripravila ob zavest.
Ni hotel čakati, da bi bili pripravili voz, temveč je zajahai arabskega dirkača, na katerem je prijezdil služabnik, in je v divjem diru odjalial proti Mort Marlyju.
Ko je prispel tjakaj, je pohitel preko dvorišča, poskočil po stopnjicah navzgor in je v trenutku stal pred posteljo, na kateri se je zvijala njegova ljubljena soproga v divjih vročinskih fantazijah, bleda, trepetajoča in mrmrajoč nerazumljive, pretrgane besede, ter mahaje z rokami po zraku, kakor bi hotela prepoditi od svoje postelje strašno prikazen.
Polublazen v svojem obupu je prijel marki d' Herouville roke svoje soproge, ki so gorele v vročini. Pritisnil si jih je na srce, jih poljubljal in govoril:
— Pavlina, ljuba Pavlina, v imenu najine ljubezni, v imenu najine velike ljubezni, zavedi se! Poglej me, zaklinjam te! Povej mi, da me poznaš! Povej mi, da ne umreš! . . .
Toda Pavlina je bila gluha za vse te be-
sede ljubezni in njene ustnice so še nadalje šepetale v deliriju besede brez zveze in brez pomena.
—	Ah! — je pošepetal zdravnik, — gospa markiza vas niti ne more slišati, niti vam odgovoriti.
—	O, — je nadaljeval marki d* Hćrou-ville, — če umre, je ne preživim! . . . . Rešite jo, doktor! Rešite jo! ... Svoje življenje in svoje imetje vam dam!
—	Pogum, pogum, gospod marki! — je odgovoril zdravnik; — kar more storiti človek, storim. Saj menda ne dvomite o tem?
—	Vem, gospod doktor, da je vaše znanje neomejeno, da je vaša požrtvovalnost neizčrpna; zato tudi zaupam v vas, kakor bi zaupal v boga samega.
—	Bog sam je vsemogočen! — je rekel zdravnik.
Ko je podržal nekaj časa roko na Pav-Iininem čelu, je vprašal:
—	Ali je morebiti gospa zadnje dni kazala kake vznemirljive znake?
—	Opazil nisem nič takega, — je odgovoril Tankred. — Zapustil sem svojo soprogo včeraj popoldne. Zdelo se mi je, da se počuti popolnoma dobro.
—	Ali morda slutite, kaj bi moglo biti vzrok tej težki krizi?
Marki je zanikajoč zmajal z glavo. Saj ni vedel, kaj vse se je zgodilo po noči kajti nihče od služabnikov ga ni upal motiti v njegovi boli in mu sporočiti dogodkov prošle noči.
vičnostjo in jih vezati na državo z dokazi spoštovanja do njihovega jezika!! Tako bi mislil logično misleč človek. Interpelant Morpurgo nasvetuje drugače — nasprotno! Širi naj vlada italijanski pouk in italijanske knjige in naj v to svrho gradi nova šolska poslopja in otroška zavetišča. Pri nas pravimo takemu delu, kakor ga nasvetuje onorevole Morpurgo: nasilno in sleparsko raznarodovanje, lov na duše, najnemoralneji zločin, ubijanje narodnega organizma, ki ima od Boga in po Človeški civilizaciji pravico do življenja!! Morpur-gova nterpelacija je atentat na vse moderno naziranje o razmerju med državo in narodi, a je tudi atentat na humaniteto, ki je prvi atribut — modernega mišljenja in čutstvovanja.
Nič manje ni poučen odgovor ministra Daneo na to interpelacijo. To da je »vele-patrijotičen argument«, vprašanje narodne obrambe, vprašanje brambe »italijanstva slovanskih pokrajin v Italiji«. 2e v tej trditvi je nehotično protislovje: to so slovanski kraji, a vlada hoče braniti njihov italijansko-narodni značaj!! V tem odgovoru je vsebovano gnusno hinavstvo, prvič zato, ker se jej vidi na čelu, da je bila dogovorjena in naročena, v drugič pa zato, ker je italijanska vlada že od leta 1866 sem vse storila, da bi zadušila beneške Slovence: v šoli, v uradih, v javnem življenju in v cerkvi! Nikjer ne slišijo več slovenske besede! Oglašati se sme še edino-le pri ognjišču skromnih domovij!! Tartiferija najgrše vrste je torej, če minister govori, da bo treba porabiti najraz-sežneja sredstva za stvar, ki mora biti vsem Italijanom na srcu! In temu odgovoru so navdušeno ploskali tisti Italijani, ki so nedavno klicali ogenj in žveplo nad avstrijsko vlado, ker zatira svoje Italijane in jim odreka možnost svobodnega narodnega razvoja in življenja! Pustimo na strani dejstvo, da je to proganjanje Italijanov najdrzneja laž in konstatirajmo, da ti italijanski svobodnjaki in pravičniki drže visoko dva principa: enega za Slovence v Italiji, drugega za Italijane v Avstriji! V Avstriji pomenja za njih narodna bramba zahtevo do vseh pravic tudi za italijansko neznatno manjšino, v Italiji pa brutalno zatiranje slovenske manjšine!! — Da, zelo poučna sta ta interpelacija in ta odgovor: poučna za nas Slovence (da-si ne potrebujemo več takega pouka), poučna za našo vlado in vso avstrijsko javnost, in posebno tudi še za naše Italijane, če jih je še kaj, ki se sploh še dajo kaj poučiti!! Ti poslednji naj pomislijo, kako bi lim bilo, če bi začela avstrijska vlada postopati ž njimi v smislu Morpurgo ve interpelacije in izvajati to, kar obljublja italijanski minister v svojem odgovoru, če bi začela stvar tolmačiti tako-le: onkraj meje, v sosednji državi, žive Italijani, od tam se širi nevarna italijanska propaganda, torej zadušimo to našo italijansko manjšino in snuf-ino jim v ta namen nemške šole in nemška zavetišča in uradujmo jim samo v nemškem jeziku! Kako bi jim bilo pri duši potem, — njim: ki tu v imenu pravice, v imenu kulture, v imenu človečnosti, v imenu vseh svojih »svetnikov«, v imenu vzvišenih principov in najvišjih idealov reklamirajo pravico do svobodnega in neoviranega narodnega življenja tudi za italijansko manjšino?! Molčati bi morali, ker vzvišeni ideali in principi so isti tu kakor onkraj meje na italijanski zemlji! Molčati bi morali, ker, kdor koplje na oni strani jamo svobodi drugih, ie na tej strani izgubil pravico do svobode!! Poučna sta Morpurgova interpelacija in ministrov odgovor nanjo, ker razodevata, koliko hinavstva in zavratnosti je v italijanski politiki na tej in na oni strani državne meje!
Nezaslišano krutost Zavarovalnice proti nezgodam.
Imeli smo že celo vrsto slučajev, v katerih je Zavarovalnica proti nezgodam v Trstu na naravnost nepojmljiv način kratila zavarovancem njihove pravice, toda takega slučaja, kakršen je naslednji, pa ga še ni bilo. Ta slučaj kaže le prejasno, da smatrajo nekateri gospodje v Zavarovalnici ta zavod za nekako zavarovalnico svojih lastnih lepih pozicij, ne pa za zavod, ki naj bi bil v korist nesrečnemu de-
—	Kedaj ste se vrnil? — je vprašal zdravnik.
—	Komaj pred eno uro.
—	Glejte, za časa vaše odsotnosti se je moralo dogoditi nekaj nenavadnega, silno razburljivega v gradu, kar je povzročilo duševno bolezen gospe markize.
Tankred se je obrnil z vprašajočim pogledom na Pavlininega komornika.
—	Gospod doktor se ne moti, — je odgovoril Laurent. — Nocojšnjo noč so se godile čudne stvari.
—	Kakšne stvari £ — je vprašal zdravnik živahno. — Govorite! Vedeti moram vse!
Laurent je nato povedal vse, kar se je dogodilo po noči.
Tankred je poslušal ves osupnjen in polastila se ga je nepopisna razburjenost. Ko-nečno je vprašal:
—	Ali niso vse to Ie sanje?
—	Sedaj razumem! — je dejal zdravnik, ko je končal Laurent svoje poročilo. —
V nevarnosti je pokazala gospa markiza nadčloveški pogum. V zmagovitem boju, ki ga je morala prestati v obrambo svojega otroka, je njen pogum narastel do junaštva. Toda narava maščuje skoraj brez izjeme vsako preveliko uporabo Človeške moči. Tu vidite žalostni dokaz. Gospa markiza mora sedaj trpeti za svojo materinsko ljubezen! Plemenita mati se Je zgrudila pod udarcem nesreče.
Potoki solza so drli Tankredu po bledih licih.
lavstvu, ki se je ponesrečilo na delu. Evo torej tega nezaslišanega slučaja:
Franjo Svračić, tesar, doma iz Hrvatske Dubice ob bosenski meji, kjer ima tudi ženo in tri otroke, je delal pri tvrdki Weiss v Sučurcu v Dalmaciji, kjer se je 20. dne meseca novembra leta 1913. ponesrečil in si zlomil desno nogo. Dne 23, februarja t. 1. mu je Zavarovalnica prir znala po končani bolniški oskrbi — rento celih 35%, in to le za dva meseca, in sicer za čas od 16. januarja pa do 15. marca !, 1914. Svračić se je pritožil proti določbi tako nizke rente in obrtno sodišče je določilo razpravo na — 3. septembra t. 1. (Zakaj ne morda kar ob letu?) Šele v zadnjem času se je ugodilo potem ponovni prošnji Svračićevi, da se je določila razprava nekoliko preje, in sicer na 9. julija t. 1. To pripominjamo samo tako mimogrede.
Ko je Svračić prejel rento za čas od 16 februarja do 15. marca, je potem prihodnji mesec zastonj čakal rente. Po ponovni zdravniški preiskavi pa so mu potem prisodili za čas od 16. aprila dalje za dva meseca le še 15 odstotno rento. Za čas ou 16. marca pa do 15. aprila Svračić sploh ni dobil nikake rente!!
Ker pa je sedaj tudi že potekel dvame-sečni čas 15 odstotne rente in ni S vrači' sploh dobil od Zavarovalnice nikakega poziva, naj pride na novo zdravniško preiskavo, da se določi nadaljna renta, in ker je bil — kakor je razvidno zgoraj — popolnoma uverjen, da za bodoče zopet ne dobi ničesar, kakor že ni dobil za en rnesec, se je pripeljal sam v Trst k zdravniški preiskavi. Obenem pa je hotel tudi urgirati čim hitrejšo rešitev svoje pritožbe potom sodne raznrave.
Prišedši v Trst, je šel najprej r»a obrtno sodišče, da so mu, kakor smo že povedali, prenesli razpravo od 3. septembra na 9. julija. Potem je šel v Zavarovalnico, odkoder so ga poslali k zdravniku dr. Martinisu, da ga preišče. Le-ta ga *e pre-iskal, napravil zapisnik in mu nat > velel, naj gre nazaj v Zavarovalnico, ia mu izplačajo potne stroške.
V Zavarovalnici so mu pač hoteM izplačati 20 K (prvikrat je dobil za vo?njo '.z Dubice v Trst 25 K) za vožnjo v Trst, nikakor pa mu niso hoteli izplačati še na-daljnih 20 K za povratek v Dubico, temveč so določili, da mora nemudoma oiifi na kolodvor z zavarovalničnim uradnikom, ki mu kupi na kolodvoru vozni listek, s katerim se mora takoj odpeljati Iz Trsta! Temu ukazu se je Svračić odločno uprl, češ, da ni potepuh, za katerega je treba policijskega nadzorstva, temveč pešier. delavec, ki že zna sam najti pot Jo .vo-jega doma. Tu pa mu je zagrozi; dotični uradnik, da ga bodo dali po policijskem odgonu odpraviti iz Trsta, če se ne nkJo-ne in ne sere z uradnikom na kolodvor! Svračić se ni ustrašil te grožnje "n je odločno zahteval, da se mu izplača potnina, kar se je končno tudi zgodilo. Prejel je tudi za povratek v Dubico 20 K.
Pripomnimo naj tu, da bi Zavaroval-nični uradnik niti ne bil mogel kupiti voznega listka do Dubice, ker gre južna železnica Ie do Siska, od Siska dalje pa ogrska državna železnica. Kupil bi mu bil k večjemu listek le do Siska ali morda celo samo do Zagreba, in do Dubice naj bi bil potem Svračić capljal s svojo zlomljeno nogo peš, ali pa naj bi bil plačal iz svojega železnico?
In zakaj ne bi bil smel Svačić ostati v Trstu? Zakaj so mu grozili celo s policijskim izgonom? Odgovor je lahek: Zato, ker so se bali, da bi vsa ta velikanska, nesramna krivica, ki se je godila Svračiću, ne prišla na dan! Ker so se bali, da bi Svračić ne govoril s kakim človekom, ki bi povedal javnosti* kako ravna Zavarovalnica proti nezgodam s ponesrečenimi delavci. Mislili so si pač: Svračića spravimo na kolodvor, ga pošljemo na Hrvatsko in niti mačka ne bo zamijavkala in niti pes ne bo zalajal več za njim. In morda niti ne pride k razpravi pred obrtnim sodiščem, ker je Dubica predaleč od Trsta in zavarovalnica bi bila bogatejša za rento ubogega ponesrečenega delavca, ki naj živi od zraka in žnjim tudi hrani svojo ženo in tri otroke! — Pripomnimo naj tu še, da Svračiću niso za tekoči mesec izplačali še nikake rente!
Tako torej ravna s ponesrečenimi delavci zavod, ki hoče biti humanitaren. — Tako ravnajo z našimi delavci! Poskrbeli smo, da Svračić na razpravi pred obrtnim sodiščem ne bo sam branil svoje pravice, in o tej razpravi bomo poročala_
kova, za Prosek gce Dolončeve. Prosiim , da bi se zglasile še zastopnice za Trebče. Gropado, Padriče, Bazovico iu Breg.
V ta namen imamo sejo v torek, 23. t. m., ob 5 pop. na CM šoli na Aequedottu. Prosimo, da pridejo vse imenovane zastopnice in tudi druge dame, ki se zanimajo za stvar. Če kdo želi kakega pojasnila, naj se obrne pismeno ali ustmeno do ge K. Ponikvarjeve, pri Sv. Ivanu v Trstu. — Prosimo, če ima kdo doma lepo narodno nošo, ročno delo ali orodje, naj se sam zglasi pri dotičnih zastopnicah. Saj bo vsakomur v	**kaj razstavi v Ljub-
ljani.
Slovenke.
Meseca avgusta bo v Ljubljani razstava »Jugoslovanska žena«. V tej razstavi se proslavi slovanska žena, kajti sestre Hrvatice in Srbinje razstavijo svoja narodna ročna dela, svoje narodne noše in narodno hišno opravo. Ali naj me Slovenke zaosta-nemo za svojimi sestrami in naj si ne prizadevamo, da vsaj nekaj pokažemo, kar je našega pristno narodnega? Kranjska bo imenitno zastopana posebno po Belokra-jini. — Naša Primorska ima tudi še krasne narodne noše, katere lahko pokažemo s ponosom vsemu svetu in s tem dokažemo, da smo Slovenci od nekdaj tu in ne priseljenci, kakor nam pravijo Italijani. Zato so se tudi tržaške Slovenke odzvale z veseljem vabilu ljubljanskega odbora, da bi razstavila tudi tržaška okolica. Odzvale so se zato za vsak okraj zastopnice, ki bodo nabirale v ta namen. Tako sta zastopnici za Materijo in okolico gospa in gospica dr. Rvbareva, za Skedenj gca Gregori-čeva in Godinova, za Lonjer gce Cokove, za Sv. Ivan gospa in gca Ponikvarjeva in gca Furlanijeva, za Rojan ge Gromova. Gržinova ter gce Pertove, za Opčine ga Kariževa, ga dr. Sosičeva in gca Drašče-
Dnevne gesti.
Češko-nemška spravna pogajanja. V
pondeljek popoldne so se v palači grofa Nostica v Pragi zopet pričela t. z. priprav Ijalna dela za češko-nemška spravna pogajanja in sicer to pot brez navzočnosti vlade. Posvetovanja so bila že takoj začetkom seje proglašena za tajna in so navzoči obljubili pod častno besedo, da ne bodo dajali nikakih informacij o poteku posvetovanj. Sklenjeno je bilo, da se izroči materijal političnim strankam, ki naj potem odločijo, ali naj se pogajanja nadaljujejo, ali ne. Seveda se bodo tudi ta pogajanja čisto gotovo ponesrečila.
Odstop avstrijskega poslanika v Petro-
gradu. Avstrijski veleposlanik v Petro-gradu, grof Szapary, bo glasom poročil iz ruskih diplomatičnih krogov, v kratkem odpoklican in sicer še to poletje. Poslanik Szapary od svojega imenovanja sploh ni nikdar vodil posle poslaništva, ampak ga je vedno zastopal grof Czernin. Odstop grofa Szaparyja je baje v zvezi z njegovimi rodbinskimi razmerami.
Rusija in triletna vojaška služba na Francoskem. Petrograjski listi poročajo, da je dobil ruski veleposlanik v Parizu Iz-volski navodilo, naj sicer na prijateljski, vendar pa kljub temu odločni način opozori francosko vlado, da pričakuje Rusija od Francije izpolnitev prevzetih dolžnosti, namreč izvedbo triletnega vojaškega službovanja na Francoskem. To vprašanje je sedaj eno najbolj perečih v Francih in kabinet Ribot, ki je stal odločno na stališču 3 letnega vojaškega službovanja, je moral, kakor znano, takoj demisijonirati. Padec kabineta Ribot je vzbudil v Petro-gradu veliko senzacijo in vznemirjenje. Kakor se poroča, je šef generalnega štaba Mihnevič, takoj ko je prejel vest, odšel na zahtevo vojnega ministra k ministr-formacije. Goremijkin kakor tudi Suho-skemu predsedniku Goremijkinu po in-mlinov sta izjavila, da mora Rusija z vso odločnostjo vztrajati pri svoji zahtevi gle-de obdržanja triletnega vojaškega službovanja na Francoskem in to tembolj, ker je pričela Rusija s svojimi velikimi vojaškimi odredbami samo na željo Francije. Enako navodilo kakor poslanik Izvolski. je dobil tudi šef francoskega generalnega štaba Joffre od svojega ruskega kolege. Sploh se vsi ruski listi obširno pečajo s padcem kabineta Ribot in izjavljaj -ri tem, da se Rusija sicer noče vmešavali v notranja francoska vprašanja, vendar pa mora odločno vztrajati pri zahtevi za triletno vojaško službovanje v Franciji.
DeiMče
»Piccolova« vestnost v poročanju presega pa že res vse meje, in to tudi ni čisto nič čudnega, saj je vendar »Piccolo« — najrazširjenejši in tudi n a j b o 1 j e i n f or-m i r a n i list na vsem svetu. Da se v vsaki številki tolikointolikokrat zlaže kar najnesramneje, da zopet tolikokrat pošteno potegne za nos svoje zveste čitatelje, posebno one Slovence, ki jim je tako svet evangelij, kakor najzagrizenejšim Lahom in ki nam ga potem pošiljajo kot vzor, kako naj poročamo mi, — to vse je pri »Piccolu« umljivo samo po sebi, do-čim ni le ogenj v strehi, temveč pravcati carigrajski požar v razgretih zabavljaških glavah, samo če »Edinost« ne priobči kake malenkosti, ki ni vredna, da bi se sploh govorilo o njej. Evo g. Furlan s svojimi »čitatelji«: Zveza poštnih in brzojavnih uslužbencev je naznanila za prošlo nedeljo, 14. t. m., svojo veselico v »Gospodarskem društvu« pri Sv. Ivanu. Zaradi, slabega vremena pa se veselica ni vršila, temveč preložila na prihodnjo nedeljo. Vzemite pa v roke pondeljkov »Piccolo« in tam boste čitali sledeče: »Vrtna veselica, ki jo je priredila »Zveza poštnih in brzojavnih uslužbencev« v korist bolnim članom, vdovam in sirotam v društveni gostilni pri Sv. Ivanu na Vrdeli, je uspela sijajno. Izvežban orkesterček je sviral za ljubitelje plesa, med tem ko se je razvila živahna tombola in šaljiva pošta. Zvečer so se prižigali krasni umetalni ognji«. — ln vse to je naravnost zlagano, ko sf vendar veselica ni vršila! Sedaj nart-pa še prihajajte s »Piccolom« in njegovimi poročili, vi slovenski — p i k o 1 o v c i! Naj bi se bilo zgodilo »Edinosti« kaj ta-kega! Ali bi hrumeli, ali bi zabavljali, al? bi se norčevali in kleli urednike! Vi, k-ste tako zaljubljeni v knvonosega žida n* Goldonijevem trgu, potegnite se sedaj sa mi za svoj nos!
Tvrdka Carlo di Ott. Fontana nam je
že parkrat dala neprijetno priliko, da snu-morali pisati, kako ravnajo pri njej z do mačimi, posebno pa slovenskimi delavci Tvrdka Fontana ima zastopstvo —c. kr tobačne režije ter živi ui dela poteintakeip z avstrijskim davčnim denarjem. Vkljufc temu pa ima, kar smo Že parkrat poudar jali, uslužbene skoraj izključno le — re-njikole! Kaj takega je pač mogoče edinolf pri nas v Avstriji in c. kr. finančno ravnateljstvo, ki ima vendar nadzorstveno ob-
V Trstu, dne 18. Junija 1914.
»EDINOST« »
Stran III.
last nad tvrdko, ki ima v zalogi c. kr. monopolske izdelke, bi moralo tudi poskrbeti za to, da bi imeli pri tej tvrdki svoj zaslužek domačini, avstrijski državljani, ne pa tuji podaniki. V dokaz, kako ravnajo pri tem »glavnem zastopstvu c. kr. tobačne režije z delavci-*doinačini, naj navedemo sledeči dogodek. — Tvrdka Fontana iina na južnem kolodvoru v najemu skladišče za tobak. Te dni se je pripetilo, da je neki delavec bil nekoliko počasnejši pri delu, vsled česar ga je skladiščnik začel priganjati. Skladiščnik je seveda tudi tam z one strani, iz blažene Italije, in je potemtakem umljivo, da se je mož tam doli najedel z veliko žlico dvetisočletne kulture. Zmerjal je namreč dotičnega delavca prav kulturno s — porko de ščavo! Gotovo ne bo nihče zamerjal našemu delavcu, če je odgovoril ranjikolskemu psovaču, naj gre zmerjat svoje ljudi tja dol v Kalabrijo, odkoder je prišel. V ostalem pa mislimo, kakor smo že rekli, da bi slavno c. kr. finančno ravnateljstvo kot nadzorstvena oblast, mogla poskrbeti, da bi se pri taki tvrdki ne dogajale take grdobije!
Izlet v podzemsko jamo »Dimnice« v
Slivjah. Tržaška podružnica S. P. D. je
dobila poročilo od Kraške avtomobilne zveze, da ob nedeljah in praznikih zaradi obilnega prometa ne more dati svojih avtomobilov na razpolago; zato se je določil za nedeljski izlet v »Dimnico« sledeči spored: Izletniki odhajajo iz Trsta drž. kol. v nedeljo 21. t. m. ob 7.35 zjutraj do Her-pelj. Tam bodo čakali vozovi iz Slivij, ki popeljejo izletnike do jame. Pred jamo postreže g. Bubnič, gostilničar iz Slivij z jedjo in pijačo. Ob 10.30 bo poset jame. V lepem senčnatem vrtu pri g. Bubniču bo okoli 1 obed. Povratek iz Herpelj ob 8.50 zvečer. Vožnja z vozom tja in nazaj bo stala 1.60 K; kosilo z dvema prikuhama pa 80 vin. za osebo. Nihče naj ne zamudi tega izleta, ki bo nudil poleg naravnih krasot jame tudi obilo neprisiljene zabave.
Kaj bi se skrivali? Prejeli smo: Tržaški Lahoni so zopet enkrat pokazali svoje vroče simpatije za laško trobojnico. Kako so jo privezali in z balončki spustili v zrak ste že povedali. Povedali so to tudi laški listi in sicer zelo, zelo natančno. Ker so pa dovolj zviti in so slutili, da bi jim kdo lahko zameril ta mali iredentarski špasek, so se obenem, v istih noticah vrgli na slovenske — Skedenjce! Škedenjci so, vedoe, da pridejo z avtomobili razni dostojanstveniki in dva avstrijska nadvojvoda, razobesili svoje slovenske zastave. Lahoni pa pravijo, da so bili Lahi s tem provocirani (!!) in zato da so se maščevali z laško trikoloro! Kdo jim ne ver-
lan
■f» I T
V okrajni bolniški blagajni ne zna*o slo-renski! Blažič Anton, stanujoč v Cjarboli zgornji št. .331, je hotel včeraj popoldne vpisati svojo hči Ljudmilo v okrajno bolniško blagajno. Šel je v sobo št. 15. Povedal je po slovenski kaj želi? Gospodje so se mu pa — smejali, češ, da tu se govori samo italijansko! Blažič je menil, da saj so v blagajni tudi Slovenci zavarovani in da bi torej uradniki morali znati tudi slovenski. In če ne znajo, naj ostanejo doma! Potem so ga poslali k uradniku v pritličju, češ, da ta zna slovenski. Blažič je res šel in mož v pritličju je zapisal v italijanskem jeziku, kaj stranka želi. S tem listkom jc šel zopet v sobo št. 15. Sedaj pa so mu veleli, naj gre v sobo št. 3. Pa tudi tu je uradnik na slovenski nagovor odgovoril z vprašanjem: Ali ne zna — nemški. Na pritrdilni odgovor je uradnik pojasnil v nemškem jeziku, da mora pisati sam gospodar, kjer je dekle v službi. S tem pojasnilom je Blažič odšel ves ogorčen radi takega postopanja v zavodu, kjer bi morala — zavod je namreč v so-cijalnodemokratičnih rokah — vladati enakopravnost že po principu mednarodnosti (ki ne pomenja protinarodnosti) in pa tudi v interesu zavoda samega. Gospodje sodrugi bi morali že enkrat revidirati metode, po katerih vodijo okrajno bolniško blagajno, posebno pa v jezikovnem pogledu, ne pa da kopirajo tisto nestrpno kamoro, kijo v mestnem svetu tako ljuto napadajo in obsojajo!
Občinstvu, ki si je preskrbelo vstopnice
za nastop Sokola pri Sv. Jakobu naznanjamo, da iste vstopnice, ki so bile določene za 14. t. m., veljajo tudi za nedeljo, 21. t. m. Kdor želi vstopnico, jo lahko dobi pri g. Bičkovi v »Nar. domu«, ali pa pri društvenem odboru.
Prepoved razobešenja slovenske tro-boinice. Policija je v nedeljo prepovedala razobesiti »Sokolu pri Sv. Jakobu« slovensko zastavo na društvenem lokalu. Zdi se nam, da je to malo preveč skrbi v prilog Italijanov in se za nedeljo, dne 21. t. m., tolika skrb za »javni mir« opusti.
Sv. Križ pri Trstu. Vsem onim, ki so žrtvovali pri nedeljskem cvetličnem dnevu, iskreno priznanje! Da ni bilo seveda povsod smisla za akcijo, ni treba posebej omeniti. Čuditi se moramo zlasti nekaterim, ki ob vsaki prilki tolčejo na svoj narodni boben, ki so se v nedeljo komaj dali preprositi, da so segli v žep in dali — no da, ne povem koliko. Na one pa, ki so se posmehovali nabiralcem, se niti ne oziramo, kajti njim primanjkuje pameti. Priporočal bi jim pa, če hočejo, da se jim izbistri pamet, da ne bodo dajali več takega spričevala o sebi, naj bi se bolje poglobili v namen tega nabiranja. Onim ženskam pa, ki so tudi pokazale svoje prazne možgane, tem bi svetoval, naj bi raje prijele za kuhanico; kajti za to imajo več razumevanja nego za Ciril - Metodovo idejo. Imenitno so se izkazale tudi one gospodične, ki so bile naprošene, da bi prodajale cvetice, a so odrekle. Ali mislijo, da bi tako nabiranje nikakor ne pristojalo njih — ne vem čemu, njih inteligenci, njih dostojanstvu ali njih — bluzi? Vse drugače
so se žrtvovale one male deklice, ki smo jih končno naprosili, ko so naše »milostive« odrekle.
Iz Bazovice. Po odreditvi magistrata se ne bo pobirala na semnju, ki bo v soboto, 20. t. m., vstopnina za nobeno vrsto živali. Izdani oglasi, kjer je objavljena tudi cena za vstopnino, so preklicani. Semenj obeta biti lep; pridite torej, prodajalci in kupci, v obilnem številu. Avtomo-bilna zveza je odločila, da bo vozila na semenjski dan z obema avtomobiloma iz Trsta do Bazovice in Lokve in nazaj.
Dom na Vršiču pri Kranjski Gori bo od 21. t. m. stalno in dobro oskrbovan za letošnje poletje. Posebno lahek je dostop iz Kranjske Gore, lep pa tudi iz Bovca skozi Trento mimo izvira Soče. Brez težave je mogoče priti že sedaj na Mojstrovko.
Javen nastop Sokola pri Sv. Jakobu se bo vršil v nedeljo 21. t. nt., ob 4 popoldne z ravno istim sporedom, kakor je bilo naznanjeno prvotno.
Aretiran tat. Na zahtevo zidarja Lovrenca Frigo, stanujočega v Skednju, je bil včeraj zjutraj aretiran 20 letni zidar Anton Grandus, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji št. 862. Frigo je pa dal Gradusa aretirati, ker mu je ukradel zlato žensko ovratno verižico, vredno 90 kron.
Žepni tat. V neki kavarni na ribiškem obrežju je bil predsnočnjim aretiran policiji dobro znani 27 letni Rajmund Russian, stanujoči v ulici Sv. Marka št. 12, ker je namreč v isti kavarni izmaknil iz žepa pomorskemu kurjaču Alojziju Ceregato novčarko, v kateri je Ceregato imel 50 kron denarja in neke dokumente, a neki ženski, imenom Hedviga Mole, tudi novčarko, v kateri je bilo 53 kron denarja.
Javno nasilje. Predsnočnjim je 23-letni dninar Hermangild Zerquenik stanojoči v ulici Donota št. 18, razgrajal v kavarni »Montefiore« v Starem mestu. Vodja kavarne ga je vsled njegovega razgrajanja pozvati redarja, ki je Zerqueniku velel, naj v kavarno, nakar je dal vodja kavarne pozvati redarja, ki je Zer.ueniku velel, naj zapusti kavarno. Nato se je pa Zerquenik spustil v redarja in mu skušal iztrgati sabljo. Priskočil mu je pa pri tem na pomoč še 18 letni težak Viljem Bregar, stanujoči v ulici Donoto št. 21. Morali so priti šc drugi redarji, da so ukrotili oba zbesneteža in ju odvedli v zapore.
Radi sokrivde na tatvini. V prosti luki je bil včeraj aretiran 20letni podkuhar parnika »Austro - Amerikane«, »Kaiser Franz Josef I.«, Viktor Elard, ker je bil soudeležen na tatvini z vlomom, izvršeni pred nekaj dnevi na istem parniku na škodo Humberta Roteneislerja in Karla Ma-
sopusta.
Pozor na beračice. 251etna Marcelina Jadressicii, doma iz Malega Lošinja in stanujoča tu v ulici Segantini št. 4, hodi od hiše do hiše beračit in kjer le more, kaj izmakne. — Tako je včeraj zjutraj u-kradla vratarici hiše št. 17 v ulici Stadion šest kron vredno krilo. A vratarica jo je na tem mestu poslu zasačila in jo dala aretirati.
Poboj med cigani. Snoči so se na Opči-nah taboreči cigani stepli med seboj in je bil končno 321etni Jurij Hudorović ustreljen v prsi. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico.
Dva samoumora. Avgust Persa, star 34 let, izdelovalec kočij, stanujoč v ul. Fer-riera št. 31, se je nahajal v mestni bolnišnici, v I. oddelku, že dva meseca zaradi neke večne bolezni. Prošli petek — dogodek so skrivali, da bi ga ne izvedelo časopisje — je skočil na stopnjišče iz prvega nadstropja v globino in je kmalo nato izdihnil, ker si je razbil črepinjo.
—	Snoči ob 8 se je v ulici dei Lavora-tori neki neznanec na ulici na ulici zastrupil s karbolno kiselino. Umrl je na licu mesta. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu.
—	Ona ženska, ki je predvčerajšnjim pri Miramarju skočila v morje, se imenuje Terezija Neumann, je stara 26 let in je prišla iz Gradeža. V smrt jo je gnala baje beda.
Telovadno društvo „Sokol" o Trstu.
Danes, točno ob pol devetih zvečer v telovadnici »Sokola«, ulica Stadion št. 21, vaja trobentaškega zbora.
Draitvene vesti.
Veselica podružnice CMD v Lonierju se
vrši prihodnjo nedeljo, 21. t. m. ob 4 pop. Razen že imenovanih domačih društev bodo sodelovala iz prijaznosti še sledeča bratska društva: pevsko društvo »Adri-ja« iz Barkovell, pevsko društvo »Trst« iz Trsta, »Svetoivanski dramatični odsek« in znani tržaški »kvartet«. Na sporedu je razen pevskih in godbenih točk tudi šaljiva burka enodejanka »Ne kliči vraga«, šaljiva pošta in srečolov. Po končani veselici se bo vršil tudi ples. Ker je spored prireditve zabaven in nje dohodek namenjen naši prekoristni CMD, se nadejamo čim mnogoštevilnejšega obiska.
Hrv. društvo »Strossmayer« javlja svojim članovima, da priredjuje u nedjelju, dne 21. o. m., društveni izlet u Barkovlje i dalje po cesti, koja vodi na Prosek do gostione Stare, gdje če se obdržavati društvena zabava. Sastanak točno u 3 sata p. podne u društvenim prostorijama. Umoljavamo članove i Članice, da
istom prisustvuju u što veČem broju. Oo-sti dobro došli.
Kmetijska predavanja v zgornji okolici
priredi »Tržaška kmetijska družba« v nedeljo, 21. t. m.; razpravljalo se So o raz-
ob 10 predpoldne v prostorih »Gospodarskega konsumnega društva«; v Oropa-d i ob V2S popoldne v prostorih g. Milko-vič Frana, gostilničarja; v Ban a h ob 5 popoldne v prostorih g. Grgič Josipa, gostilničarja.
Akademična podružnica CMD v Gradcu vabi na koncert, ki ga priredi 20. junija 1914. v dvorani »Kaufmannshaus«, Neu-torgasse, s prijaznim sodelovanjem g. B. Serajnika in g. dr. B. Skaze. Začetek točno ob 8.30. Ako morda kdo vsled pomanjkljivosti naslovnika ni dobil vabila, naj se smatra tem potom povabljenim.
Običajni petkov sestanek planincev se bo vršil jutri, v petek, ob vsakem vremenu v Barkovljah — gostilna »Adrija — Kocjančič. Eventuelno zbirališče ob 7.30 na barkovljanskem obrežju.
BurovL
—	Za cvetlični dan v protest proti laški druhali daruje Erbežnik Albin K —.72. Nekateri člani pevskega društva »Trst« nabrali v gostilni pri »Francu« K 5.— za cvetlični dan ženske podružnice CMD. Denar hrani uprava. — Nadalje so darovali za cvetlični dan gg.: N. N. (po g. Ka-talanu) K 5.—, N. N. K 3.—, Ivan Zerjal K 2—, Stiglič K 1.—, pekarna Mikuž K 2.—, Sbogar (Via Donizetti št. 5) K 3—,
1.	M. K 1.—, Ivan Kušar K 4.—, Zalar K
2.—,	Gjurin K 2.—, tobakarna Stanič 40 vin., Aurel Jurok 50 vin., Nečitljivo 50 vin., Franc Godec 50 vin., Henneberg 50 vin., Fran Mirt K 1.—, Anica Kovačič K 1.—, buffet Dekleva K 1.—, Alfpnz Kjuder K 2.—, N. N. 10 vin., Karel Pušpan K 1.— nečitljivo 60 vin., nečitljivo K 1.—, neimenovana K 1.—, N. N. K 1.—, Jakobovič Serafin K 1.—, nečitljivo K 1.—, Mikeluc 40 vin., nečitljivo 60 vin., Vjekoslav 40 vin., nečitljivo 60 vin., Jug K 1.—, Stana K 1.—, Kastelic K 1.—, A. Sgur K 1.—, Ivan Kolar K 1.—, A. Z. K 1.—, Karal K
1.—,	A. Laurenčič K 1.—, Mašera K 2.—, Neimenovan K 2.—, Žgur Popatnik K
2.—,	Josip K 2.—, Josip Furlan K 1.—, Ema Kerže K 3.—, Tomaž Zadnik K 3.—, N. N. 20 vin., F. Skočir K 1.—, Budihnja 20 vin., Neimenovan 22 vin., Josip Miihl-bock 10 vin., n. m ?o vin., F. Baje 20 vin., A. O. K 2—, N. N. 20	Tihodolski K 1.—.
—	Darovi za šentjakobsko podružnico CMD. Nabiralniki so dali dne 31. majnika 1914. v gostilni: »Delavskega konsuinnega društva« pri Sv. Jakobu K 18.83, gospodarskega in konsumnega društva »Jadran«
K 8.89, F. Štrancar K 11.10, Ivančić K 24.91; nadalje so darovali ob priliki cvetličnega dneva: Škapin K 1.—, obitelj Ivana Mahne K 3.—, M. D. K 1.—, Marija Ukovič 50 vin.; Josip Sturm v spomin pok. Josipa Žerjal K 10.—, Ivan Marsič K 10.—, Ivan Prelog pri Sv. Ani K 5.—; Emest Volarič nabral v pušico K 2.82.
Vesti iz Gorišiie.
Bombič potrjen. Z Dunaja prihaja vest, da je vlada pozabila na vse argumente, ki jih je dobro poznala in ki so jasno govorili proti potrditvi Bombiča in da je predložila cesarju v sankcijo izvolitev župana Bombiča. Vsled bogve kakšnih motivov — bo županil še naprej Bombič Gorici in še naprej bo načeloval prestolici Goriške »mnogobarvni kameleon«, kakor ga imenujejo njegovi laški nasprotniki in še naprej bo prejemal Bombič mastno plačo, da preganja in tlači Slovence, pa magari če se tudi ponove sleparstva ob ljudskem štetju. — Tretjič je potrjen Bombič za goriškega župana, tretjič zasede najvišje mesto v občini ali opetovana potrditev njegove izvolitve ne upravičuje sedanje. — Ko ie zasedel prvič Bombič župansko mesto, so mogli upati, da bo uspešno župano-val in tedaj je mogel cesarjev namestnik pri Bombičevi instalaciji v toplih besedah govoriti o njegovem bodočem županova-nju. Sedaj pa je to nemogoče, kakor je že jasno pokazala druga instalacija Bombiča. Takrat je glavar jasno pokazal, da je vlada izgubila svojo dobro vero v Bombiča
VeHknska zolosa pohištva in tapetari!
Paolo Gastwirth, Trst
An SfnBM H. 6 (hita gleftHtti Penite).
HflftoU igoden vir za lakoporatie bornu glede cen kakor tuđi kakovosti, kolosalni liter. - Telel. 22-85
PALMA
Peruti
liro n reklamo
Kdor hoče imeti uro zastonj i. s. elegantno uro za gospođe ali gospe naj piSe takoj na tvrdko
FR. SCHHIDT, PRAGA, KR. VINOGRADI
NAZNANILO.
Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepečenci, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino in likerji. Uijudno se priporoča ASoJziJ GuEj. prej na trgu Caserma.)
STREDN? BANKA ČESKVCH
SPOR^ELEN podružnica v tustu
via dal Ponlarosso 9. • • via Nuova IS.
Vloge na knjižice %31 lil 01 »tfpmd-in na tekoči račun «1 |4 T 14 jO nem rikl Stalne vloge in vloge po tekočem računu ::: po dogovoru najugodnejše. :::
VMUE m KAVCIJE --- HEUUHICfl.
Ura4n«ureod*.-12.'2dop.in2.LJ-5. pop.
♦♦♦♦ V dobroznani mesnici
Trst. Plozzo BfflTfern vecchia 9, TeL26-56
Vse prodala vedno prvovrstno a goveje* telečje in koštrnnovo I t jančje in tudi kokošje meso. i
OBRT sih in
jančje in tudi kokošje
: Kuhanje govejih vamp, z&loga osoljenih Crev ter sličnih i zdeli
UmMGlotfni afgilš
Trst. ulica tlel Rlus št. 42 (pritličje) Trst
Tzvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsakovrst. spomenike.
POSEBNOST: POVEČANJE ms VSAKE FOTOGRAFIJE :::
Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na lomu, ev tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah.
♦
Trst, nI. del Rlvo Jtev. 42.
UMETNI^M
PLOMBIRANJE ■ ZOBOV.
IZPIRANJE ZOBOV
I BOLEČINE :
DrJ.ČERNAKU.TUSCHES
zobozđrav- »3 (p« kom«. zobni nik	j [(j j thn,x
ULICA CASigHfi, 13 BI. nad.
		1111	|l||g||§
			
Jg-JEVA MOKA 2A OTROKE
Postaise pošlje na zahteva popolnoma zastonj.
Mestle, Dunaj!, BfMrasse 14 K.
Mirodilnica in diiavarnfco JOSIP PET0RIĆ
Trst: Centrala V. Aqvefetti 19. tri. 23-69 Mrožiice: Tu Lazzaielta vecdua št. 32. Via ftplari St. 4 ii Via MntnsiM (Sijan) 2. - Zalaga u debelo V. Lazzaretia vtctfaio 32
Medicinalne in tehnične lekanje. Specijaliteta dišav in mila. — Toiletne potrebščine za gospe, gobe
•""F?rz) fgP 4" Gumi 4>
Izključna zaloga gum, predmetov tovarne Gard Frerea. Specijaliteta higijeničnih potrebščin. Dva-najsferica iL 1.80, 2.20 in 2.40. ■ Proti ;>ošilj*tvi tudi v znamkah — 80 stot. pošljem poštnine prosto 3 uzorce\ — Tajne pošiljatv?.
RlngiMfOjri y RSjSM
Vsak cSsš! velike in interesantne predstave.
Dr. horvath
Trst, Vsa Nuova 3«. 22 Specijalist se kožne In spolne bolezni
Šibkost in nervoznost
za BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od 11-1 pop. in 4-C sveier«
Po najvišjem pooblaščenju ces. gj£g in kr. apostolskega Veličanstva.
30. c. kr- državna loterija
v skupno vojaško dobrodelne namene
To denarno loterija vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupni svoti 625*000 Kron.
Glavni dobitek: 200.000 kron.
trabanit se bo vršilo Javne na Buna ju 2. julija 1914. — Sreška stane 4 K.
Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III. Vordere Zollamts-strasse štev. 5, v loterijskih kolekturah, tnbakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupovalce srečk se dobijo brezplačno.	— Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijske direkcije (Ki;)
TRGOVCI! PEKI j Dn2e t*9®)12 oMkooime slovenske trgovine drot so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves, narodnjak * ' narofalte m domaČi tvrtki, ki Vam postreže po konkurenčnih cenah. sf ttsss. Apollonlo & Glanni, Trst.""
Via Vasari 10 Teief. Nro. 2d
Sirarn IV.
iEPIWQ8T< it 138.
V Trstu, dne 18. junija 1914.
in vse ustoličenje se je izvršilo hladno, da se ni moglo bolj. Po drugi instalaciji pa so se razmere le še poslabšale. Gospodarsko je padlo mesto, moralno pa je dobilo take udarce, da je naravnost škandal za tiste, ki so jih povzročili, in tem na čelu je — župan Bombič. Referat za referatom je morala vlada, vsled skrajno zanikrnih razmer na magistratu, vsaj tako je ute-meljavala svoje korake — odvzeti mestu, mestna avtonomija je k vragu — tisti pa, pod čigar vodstvom so zorele in se izvr-ile te škandalozne stvari — tisti dobiva d vlade danes svoje zaupanje. Pošteno bi je plunila vlada v obraz, in krvavo se idarila po zobeh, ko je priporočila Bom-bičevo izvolitev. Te resnice vlada nikdar ne izpodbije in naj govori kar hoče. Trdo kot skala stoji dejstvo, da je vlada s potrditvijo Bombica, izjavila, da je bilo uničenje mestne avtonomije odveč, da so sploh vsi njeni ukrepi proti magistratu napačni. Če skrbi vlada na tak način za svoj ugled — nas to ne briga — da pa ne bo ta način argumentirala, zato se pa pobrigamo z vso silo. S potrditvijo Bombica je vlada udarila po nas — ker je priznala Bombiču pravico, da zatira 40% mestnega prebivalstva, in večino vse Goriške dežele. Dobro si zapomnimo ta vladni udarec in ne bomo ostali dolžni odgovora. Naj nam pa ne prihajajo več z raznimi moledovanji in zdiiiovanji, da smo v obmejni deželi, če se nastopa proti nam, ki prihajamo edini v poštev, da smo v resnem slučaju trdna opora, na ta način — potem naj nosi posledice tudi oni, ki jih povzroča.
Bolj papežki od papeža je naša slavna vlada. Italijani razvijajo po Gorici agitacijo. da ne sme biti Bombič predsednik >Lege Nazionale« — vlada pa mu izreka zaupar.ie. Naj si vendar ogleda argumentacijo Boinbičevih nasprotnikov, zakaj ne sme biti Bombič predsednik Legine podružnice, morebiti potem spozna neumest-nost in škodljivost potrditve.
Telovadno društvo »Sokol« v Dorn-bergu ima dne 21. junija (v nedeljo) sokolski zlet III. okrožja G. S. Ž. v »Gradu pri Prvaškem mlinu«. Menda ni društva, ki bi imelo toliko ovir v razvoju in v splošnem delovanju, kakor jih ima ravno »Sokol« v Dornbergu. Razni nasprotniki mu mečejo, kjer le morejo, polena na pot. Na vse kriplje so delali in še delajo, da bi »Sokola« popolnoma uničili. Vsako sredstvo jim je dobrodošlo. Blatijo ga in sramotijo. Toda Sokol gre mirno, neustrašeno dalje po začrtani poti. Trden je in neomajen, kakor skala! Seveda vsako društvo, ki bije tako hud boj s svojimi nasprotniki, neobhodno potrebuje moralne in gmotne podpore, zakaj drugače mora podleči sovragu. — Tudi dornberški t Sokol« potrebuje pomoči, da bo mogel i nadalje vztrajati, še nadalje odbijati vse napade, do bo mogel korakati preko sovražnikov po začrtani poti! Torej v nedeljo. 21. junija je prilika, da mu pomagamo. Ta dan bodi dan zmage dornberškega »Sokola«! Pomagajmo mu moralno in gmotno! Priskočimo mu na pomoč! V nedeljo 21. junija v Dornberg, kjer se bomo imenitno zabavali ter tako zavžili nekaj prijetnih uric na krasnem vrtu v »Gradu«! Parola vsakega sokolsko mislečega bodi: 21. junija v Dornberg!
Iz Sežane. V veseli družbi v kavarni g. Milene Pirjevic v Sežani dne 14. t. m. nabrala gospa Marija Žtolfa za žensko podružnico CMD znesek K 3.34. — Istega dne in za isto podružnico nabrala gospica Adela Amfova v lastni gostilni v Sežani znesek K 6.(>0, ki sta ga darovala gg. Pre-log in Tomažič, trgovca v Trstu. Denar hrani t. č. blagajničarka. Srčna hvala darovalcem.
Tamburaški zbor bralnega izobraževalnega društva »Tabor« v Vrhovljah naznanja, da priredi v nedeljo, 21. t. m., javni ples v Vrhovljah. Svirala bo godba s Prošeka. Cisti dobiček je namenjen za ustanovitev društvene knjižnice.
Vesti iz Istre.
Velikem kmetske kurije za deželnozliorske volitve v Istri!
Dopis z Brega.
Bliža se Lazarjev dan, 19. junija, ko bomo morali z glasovnico v roki stopiti na bojišče, na volišče in dokazati našim so-deželanom druge narodnosti, da smo še tukaj in ne le to, ampak tudi, da smo čil, zdrav zaveden narod.
Resnično je, da se mnogo volilcev ne strinja s kandidati, katere je proglasilo naše politično društvo, toda, volilci. danes je brezpredmetno o tem razpravljati, ako smo prej zamudili izraziti naš glas političnemu društvu. V tem pogledu ne zadevlje političnega društva skoraj nikaka krivda, ampak krivda leži na nas samih. Lahko rečemo: naš veliki greh«. Pokesajino se ga in v bodočnosti pazimo, da ne napravimo več takih napak.
Sicer pa, volilci, bomo še vedno tudi potem, po volitvah, imeli odločujoči glas, katerega bodo morali naši poslanci uvaže-vati. Ako ne bi naši poslanci zastopali naših koristi, kakor so jih dolžni zastopati, ako bi hoteli sejati razdor in prepir, potem nam ni drugega treba, nego sklicati shode, in nevrednim poslancem izreči nezaupnice. Poslanec z nezaupnico ni več poslanec in odložiti mora svoj mandat.
Zatorej, volilci. vočigled okolnosti, v katerih se nahajamo, v očigled moči našega narodnega nasprotnika upoštevajmo vse to, strnimo svoje vrste, in z glasovnico v roki oddajmo svoje glasove vsi proglašenima kandidatoma, ki sta:
JOSIP VALENTIĆ,
nadučitelj v Sv. Antonu pri Kopru, in MATEVŽ SKERBEC. župnik v Kerkavcih.
Vsak drugače oddan glas, je zavržen glas, glas brez pomena, ki ne !• ne dosega uspeha, temveč nas kaže v grdi in sramotni luči, ki celo lahko omogoči, da pridejo naši kandidati v ožio volitev z našimi narodnimi nasprotniki.
Volloi! Prepričani smo, da se zavedate v polnem obsegu položaja, v katerem se nahajamo, in da storite svofto dolžnost ia se pokažete veliki ia zreli možfe, ki ne poznajo osebaosti ia straakarstva, ampa ki se za narodovo hi kmetovo dobro, za dobro volilcev brezpogojno pokore narodni disciplini.
Volilci! Jutri, 19. t nu vsi do zadnjega na volišče za narodaa kandidata!
IZJAVA.
Podpisani narodni kandidat odločno odklanjam vsako kombinirano kandidaturo z g. Šiškovičem ali kako drugo osebo, ki ni proglašena za kandidata po »Političnem društvu za Slovence in Hrvate v Istri«.
Kerkavce, 17. dne meseca krsnika leta 1914.
Matej Škerbec, župnik, kandidat »Pol. dr. za Slovence in Hrvate« v Istri.
IZJAVA.
Hotelo se je izrabljati moje ime že za splošno kurijo sedaj vršečih se deželno-zborskih volitev. Za volitev v kmetskih občinah dne 19. t. m., se tudi govoriči o moji kandidaturi, ki pa jo najodločneje odklanjam, zakaj draga mi je domača vas, draga mi je domovina Istra. Pa tudi nameni gotovih oseb mi niso nič kaj po volji. Zato, volilci! Glasove, namenjene moji malenkosti, oddajte kompaktno zmožnej-šim osebam.
Sp. Škofije, 17. rožnika 1914.
Spagnoletto Josip.
Pevsko društvo »Obmejna Straža« v Štrmarju (Zavije) je nameravalo prirediti o binkoštih svojo veselico, a jo je moralo prenesti vsled slabega vremena. Veselica se bo vršila sedaj v nedeljo, dne 28. t. m. Z ozirom na veliki pomen društva v tako narodnogroženem kraju kakor je Štrmar, je pač pričakovati, da ne bodo ta dan sodelovala pri tej prireditvi samo vsa ona društva, ki so priglasila svoje sodelovanje za binkošti, temveč da se prijavijo tudi še nova in da zlasti slovenski Trst odpošlje ta dan v Štrmar veliko število udeležni-kov. Slovenci, branimo in ohranimo svojo mejo!
Porotno soditfe.
Predrzen tat, ki je o belem dnevu razbil šipo menjalnice in ukradel 2675 K denarja.
Včeraj je sedel na zatožni klopi pred porotniki 21 letni črkostavec Gracijan Stenico, doma iz Rive v južnem Tirolu, ki je bil obtožen, da je 11. dne aprila t. 1. okoli poldveh popoldne razbil šipo izložbenega okna menjalnega urada podružnice banke »Union« in s posebno drznostjo ukradel iz istega izložbenega okna 100 amerikanskih bankovcev po 5 dolarjev in dva avstrijska zlatnika po 100 kron, to je vsega skupaj za 2675 kron.
V razlogih navaja obtožnica dogodek, ki je pa naši čitateljem že znan. Stenico je namreč rečenega dne ob poldveh popoldne s kamnom razbil šipo rečenega izložbenega okna menjalnice, ki se nahaja na vogalu Borznega trga in ulice della Bor-sa. Segel je nato z roko v okno in pograbil, kar je mogel, in sicer pakete s 100 bankovci po 5 dolarjev in dva avstro-ogr-ska zlatnika po 100 kron. Nato je pobegnil, a nekteri pasantje so tekli za njim; eden ga je celo udaril s palico po glavi. Vendar se mu je bilo posrečilo, da je preko takozvane »Portice« pobegnil v Staro mesto, kjer se je izgubil. Ob 5 popoldne je bil pa aretiran v Zavijah.
Razpravi je predsedoval predsednik deželnega sodišča Milovčič, a votanta sta bila deželnosodni svetnik Pachor in sodnik dr. Alberti. Državno pravdništvo je zastopal dr. Benčić, a obtoženca je branil dr. Zennaro.
Porotna klop je bila sestavljena iz gg. Artur Rizzi, Ivan Smrdel, Jernej Ruzzier, Viljem Calligaris, Hugon Abbondanno, Avrelij Lin, Ivan Godnik, Alojzij Kovačič, Anton Alič, Nazarij Valentič, Aleksander Amoroso in Josip PetriČ.
Kakor že prej v preiskavi, je obtoženec tudi včeraj popolnoma priznal svojo krivdo.
— Bil sem lačen — je rekel —. Ko sem šel mimo onega okna in sem videl toliko denarja, me je premagala skušnjava. Šel sem k morskemu obrežju in si tam poiskal kamen. Nato sem se vrnil in s kamnom razbil šipo in potem zagrabil kolikor sem mogel ter pobegnil.
Povedal je, da je bil v Trstu 7 dni in da je dobil od »Circolo Trentino« 12 kron podpore, 10 kron mu je bil pa posodil neki znanec; slednjič je zastavil tudi svoj površnik za 3 krone. Ko je izvršil zločin je imel pri sebi še samo 12 vinarjev.
Priča Karel Jesi, prokurator tržaške podružnice banke »Union« je povedal, da je bilo v izložbenem oknu za 11.527 K denarja in je opisal, kako je bil denar razložen. Banka nima nobene škode, ker jc policija dobila pri obtožencu še ves ukradeni denar.
Priča Peter Klobas je c. kr. redar, ki je v Zavijah aretiral obtoženca. Policija je bila namreč na vse strani telefonirala o dogodku. Ko je videl obtoženca prihajati iz mesta, se mu je zdel sumljiv, zato je stopil k njemu in ga vprašal, kam gre. Obtoženec se je pa takoj obrnil in se spustil v beg. Tekel je za njim in ga dohitel in aretiral. Na stražnici mu je preiskal žepe in našel pri njem še ves denar. Obtoženec je takoj prosil, naj mu dajo kaj jesti. Češ, da je lačen.
Predsednik je nato prečital razne spise, iz katerih izhaja, da je bil obtoženec že enkrat obsojen radi tatvina na 10 mesecev težke ječe.
Porotnikom je sodišče stavilo eno glavno vpraftapje, glede zločina tatvine, in eno dopolnilno vprašanje, če je bila tatvina izvršena s posebno predrznostjo.
Govorila sta zatem državni pravdnik in branitelj, nakar je predsednik reasumiral razpravo. Nato se pa porotniki po kratkem posvetovanju soglasno potrdili vprašanje dede zločina tatvine preko 2000 K. dočim so s 5 »da« in 7 »ne« zanikali kvalifikacijo posebne predrznosti.
Na podlagi tega pravoreka je sodišče obsodilo Gracijana Stenico na 5 1 e t težke ječe.
Branitelj je pa prijavil pritožbo ničnosti in rekurz za znižanje kazni.
Trgovino m gospodarstvo.
BORZNO POROČILO.
dne 17. junija 1914. Efektna borza.
Dunaj, 1.30 pop. Avstrijska renta papir 81.— avstrijska srebrna renta -0.95 avstrijska kronska renta 81.35. ogrska kronska renta 79.75, _ kre-ditke S >1.50, Anglobanka 327.50, Union 571.50, Landerbank 482. , Bankverein 505.— drž. žel. 684—, Lombardi 66—, alpinke 793.S0, turške srečke 213.—, Napoleoni 19 21, marke papir 117.85. London kratko 24.18, Pariz 96.01. Trdno.
Dunaj, 3.15 pop. Avstr. renta papir 31.—, kre-ditke 600.75, Llovd 567.—f drž. žeL 685.50, Lombardi 86.-, alpinke 794.50, turške srečke 214.—. cheques Pariz 95.98. Trdno.
Trst, (urad.) Francija 95.90-96.3i\ Nemčija 117.75-118.15, It 95.50 - 95.80, London 24.16-24.22, 20 frankov 19.16-19.23, 20 mark 23.48 - 23.54, so-vereign 24.08-24.14. nemški papir 117.75-118.20, italijanski papir 95.50 - 96.—, avstr. zlata renta 100.10 100.50, avstrijska kronska, renta 81.3') - 81.70, ogrska zlata renta 96.50 - 96 90, ogrska kronska renta 79. <0 80.10, turške srečke 212-215.— diskont za menice do 3 mesecev 3»/4 - 4 74°/ot nad 3 mesece 4V4-48///o-
Blagovna borza.
BudimpeSta, 17. junija P S en i ca za april 13.05, maj —.—, okt. 12.92, r ž za april —.—. okt.
9 86; okt. 9 25; oves za april--. oktober 7.85
koruza za maj 7 50. juli 7 46 Ponudbe pšenice sred-nj<», povpraševanje slabo. — Tendenca slaba. — Prodaje nekaj 6 000 q.
Trst, 17. jnnija Kava. Santos good average
za maj —.--.—, za juli —. • 5S.—, september
58--- 59 —, december 59 50 - 60.—, marec 60.--
60.50. Tendenca mirna. Good Rio za juli —.--
—.—, jnli —.---.—, september —.---.—, december —.---.—, maj —.---.—.
Sladkor. Centrifug, takoj 27.25- 28.— juni 27.:J5 - 28.25 novem.-ma
avgust
-marec - 28.25 - 2974,
melis takoj 29.--29\'„ juni-avgust 29V, 29.V4
nov.-mar. 29.75 - 29T/, concasse takoj 29V,- 29« 4 kocke 30«/.-31*'« kristal takoj 2874 2SV, juni -avgust 281;,, okt.-dec. 25% - Trdno	_
=: MAH OGLASI Si
□□ □□
se računajo po 4 stot. besedo Mastno tipkane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :
Tfftnninn jestvin se proda v bližnji okolici. — irSUVIllU Lepa bodočnost za mlade trgovce. Cena nizka. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 669
flltlfll >e takoj meblirana soba z dvema postelj llllll ljama na željo tudi hrana. Ulica Com-merciale 9. pritličje.	800
• E Iftf obstoječa trgovina jestvin se proda v Ltl IISI bližnji okolici. Dobre ugodnosti. Naslov pove Ins. odd. Edinosti pod št. 634.	634
Koza
z dobrim mlekom se proda. Škorklja Sv. Peter 58.	671
Opozarjam
slavno občinstvo, da sem svojo dolgoletno trgovino jestvin in delikates v ulici Sv. Martiri štev. 11 na novo preuredil in razširil, Priporočam se cenjenim dosedanjim odjemalcem. Pošilja se na dom in na deželo. — Ja-ob Košmerlj.	587
Odda
se takoj soba in sobica meblirane s hrano. Ulica Boschetto št. 40, vr. 2.	900
PrOStOl" na vo<?a^u pripraven za gostilno se
Marco št. 38.
da najem z 24 avgustom. — Ulica S
521
Dunajska tovarna
išče za vsa večja mesta, kakor n. pr. Trst. Gorico, Pulo, Reko itd. gospode vsakega poklica, ki bi b li pripravljeni razpečavaii blago, ki donaša 5iK)—600 K mesečnega za-lužka. V poštev pridejo samo oni ki zamorejo dokazati zanesljivost, in ki razpolagajo z malim hapitalom. — Ponudbe pod „Stalna eksistenca" poštnoležeče Trst.	674
Radi	r.dpotovanja prodam kolo „Styriatt. Ulica Media 7, I nad. 675	
ftrfrfn se meblovan* soba. Na željo tudi hrana. UI111U Sv. Peter-Škorklja št. S, I nadstr., vrara 6, R<»jan. 616		
Ima se prodajalka za pekarno. Naslov pove Tns. IJlC odd. Edinosti pod št. 677. 677		
mm ■■	PRIPOROČLJIVE TURDKE	■■ mm mm ■■
Brivnice.
Anton Novak 2&iXS
57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni Obisk. - SVOJI K SVOJIm!	2660
Nflihnlifll in.najleP$a lasuljarska dela se izvr-IlUJIIUljJU š njej o v frizerskem salonu Andreja ROJ I C-a v ' rstu, Acquedotto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna postrežba. Ogledajte si izložbo, da se prepričate.	1851
NflOfl hrilHlirn Vi* B«lved*re št 4 se prip
11UVU UUV1IIUI roča slavnemu občinstvu. — Udani Muljevič Jurij, bivSi pomočnik V. Gjurina.
2006
Buffet.
RniUIMlM m cenjenemu ubčinstvu Buffet v rlipUlUlU K ulici Gheda it. 8. Točijo se prvovrstna vina in pivo.	1804
Čevljarji.
Cevllanln JUla SartoreUa" J^t
5. — Velika iz bera obuvala za goepe in gospodo, Sprejemajo se naroČila ter poprave. Gene zmerne.
*	1447
fllflllfllM— čevliarnica s zlato kolajno v Ge-UUIIIlUVm novi. Lastna delavnica, Sprejema naročila po meri ia popravlja. Cene zmerne. Josip Macarol, ulica Conti 38.	1863
Fotografi.
JllSOSlOVOlll ! J^ič^Trst^ViT^deile
10. — Gorica, Gosposka ulica 7.	4444
Gorivo.
lOflll IvOraiOlr	Ribarič) priporoča za-
IVUII UCniltn logo vsakovrstnega oglja, drv in petroleja po nizki ceni. Pošilja trudi na dom. Trst, ulica Sqnero nuovo 15, telefon 2248 4032
Glasovirji.
Fran tfllrtllfffl	Fornace 13. Tovarna in
111111 JU1UIUU trgovina glasovirjev in piani-nov. Razpošilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne. Svoji k svojim!	2224
Gostilne.
Kari m Veronika Tuschak TrsLit
grande štv. 4, priporočata cenjenemu občinstvu svojo gostilno „Alla bella Tri^ste". Domača kuhinja, Vsakovrstna vina in prvovrstno Bavarsko pivo, svetlo in črno. Postrežba točna.	2370
RmAii V ieifn Tvft ulica Lazzaretto vecchio št. MKIIIS LlallUf I lil 36. Zaloga vina s pridni ženo gostilno. — Vino iz Visa iz Preljica prve vrste. Gostilna v ulici Casimiro Donadoni št. 2 in v ulici Campo S. Giacomo št. 15, v kateri se prodaja tudi dalmatinski tropinovec, likeiji ter ver-mout in maršala na drobno. V vseh gostilnah se prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo. Cene zmerne. — Priporoča se za obilen obisk.	2799
Prenočišče - Mina - buffet Hinko
Wnf{S Trst ul. Carradori 15. Vedno na razpolago HUMI gorke in mrzle jedi. kakor tudi pristno domače svetokrižko vino, teran, in druge vrste vina, kakor tudi Dreheijevo pivo. Za obilen obisk se priporoča H. t osič.	2333
Mizarji.
Rudolf Kompara št. 3 priporoča cenjenemu
občinstvu svojo mizarsko delavnico. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in popravljanja Načrti in prospekti na razpolago. Po želji prihaja tudi na dom.	2532
NMflifOtl n^2211, v ulici Torquato Tasso (vo-• nuj It II g al Belvedere) št. 28 se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje spalne sobe in drugo
Olje, kis, milo.
FR. BIAGGINI
drugo.
Trst, ulica Istria štev. 24. Prodaja olja, kisa, mila in
313
Vini«m«m mm m trgovina olja, kisa in
DuDroznanD mk r. Funan se na.
haja sedaj v Rojanu za cerkvijo. Odpošilja po pošti od 5 1. olja naprej po zmernih cenah.	2317
Pohištvo.
Peter Mnranznna
delovalnica kuhinjskega pohištva z zalogo popolnih kuhinjskih oprav, kakor tudi posameznih komadov. Poprave vsakega pohižtva. Delo solidno in tudi zaamčeno.	2750
DfthiMllA in taPetar'je P° že znano nizkih rUlIUlVU ccnah, katere se ne dobi drugje. Spalne sobe iz vsakovrstnega lesa, rezane od 330 kron naprej. Jedilne sobe od 400 kron naprej. Nova zaloga S. BROD, ul. Squero nuovo 7, I. nadstr. na strani poštne palače. Po dogovoru olajšanje plačevanja.
VI.,0 postelji vzmeti, nove žimnice K 86.— Po-UVb polna skalna soba z žimninami K 290.— V. Fonderia 12, I	2318
Restavracije.
Restavracija „Alla Sfazione"
nim kolodvorom 3 — Najugodnejša restavracija za potnike in meščane, ker je v bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjer se uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak.
Toči se izvrstno pivo in vino I. vrste Izborno briš ko vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 stot liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Last nik Anton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balkan.	1125
Tapetarske delavnice.
Rudolf Bonnes
17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne.
1803
Trgovina jestvin.
TvAnnflfff jestvin in kolonijalnega blaga, A. irgUVIIIU 'Mihelič, Trst-Kojan via di Roiano št. 8, -e priporoča cenj. občinstvu za obileu obisk. Blago vedno tveže, cene zmerne. Postrežba tudi na dom. — Jakob Mršič, voditelj	2^51
Šivilje.
ABICfiCD Trst, Via Barrura v. 33, vrata H. • lUEUEK Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju plesne obleke, obleke za pnroke, bluze za gledališč* itd Cen« zmerne.
Odhajanj* in prihajanje vlakov:
od 1. majnllca naprej.
C« kr. državna železnica.
V Pulj (zveza z Rovinjcm) in nazaj: Odhod iz Trsta: 5 00 (B) — 9*10 - 4-42 — 8-24 (B). Prihod v Trst: SM7 — 3-47 _ 7^05 -^13-24 (5)7
V Poreč Ia nazaj:	Do Buj in nazaj:
Odhod : 5 50 — 2-40.	Odhod : 9-15 — 7-50.
Prihod: 12*40 — IFfc.
Prihod : 6 25 — 4-32.
_ A Do (ali lz) Gorice (zveza z Ajdoviflno): Odhod £ 5-40 — 7 44.	Prthod : 7 25 — lt-10 (lz Jes«nic).
Odhod iz Trsta: 7-35^ -^"^(B)**	— 3^6 - 4-42»
n„hn(1 „ _ ,	(E) — 8-24- (B) - 10-30.
Prihod v Trst: 7 Xv _	U-25T1E) - 4-321 (B)
__(B) — 8-16** (B) — 10-24» (B)._
opazka i • znači: Jez Dlvaio br« zvezde: čez Gorico. „ do (aH Berlina. _ t = do (aH iz) Pariza.
Do (ali iz) Beljaka (čez Oorko): Odhod: 7 30 (B).	Prihod-. 6 25 — 2-00.
Do (aH iz) Št. Vida na Glini (fez Gorico, Jeseni^Tcelovec) Odhod: 12 48	Prihod: 7-00 — 1137.
Čez Gorico, (Inomost), Solnograd v (Curich), Mo-
nakovo, Pariz, (Berlin), London: _Odhod : 1105 (B) — £40 (B).
Opazka : Med oklepaji znači zvezo._
Zabavni vlaki ob nedeljah In praznikih Herpelje-DivaCa:	v Oorico:
Odhod : 9*10 — 2-25.	Odhod : 2-20.
Prihod : 9jH.	Prihod: 9j3f.
JuZna Seleznica.
Na Dunaj (zveza z Reko in Zagrebom) Odhod iz, Trsta: 81O* (B) — 10-15 — 6-10 — 6-35*» (B) —
8-45 (B)** — 11-50. Prihod v Trst: 6-15 - 6 25 (B) — 915 (B) — 10 30 — 5-3S — 9-10 (B)
Na Dunaj (samo od 28. junija do 16. juliji in od 27. avgusta do 15. septembra). Odhod Iz Trsta: 7 0<> (E) (samo L In II. razred). Prihod v Trst: 10-30 (E).
znači: Jedilni vozovi.
•* znači: Spalni vozovi.
Do Gradca (čez Ljubljano in Maribor): Odhod : 2-00.	Prihod : 2-15.
Do Kormina: (čez Bivio-Tržič): Do Gorice: Odhod: 6 00 (razen nedelj).	Odhod: 6 35.
Prihod: 5^30 „ „
V Italijo.
Odhod lz Trsta: 5-40* (B) — 8 20 (E) — 8-35 (B) — 9-.'0 12-30 — 1-10» — 4-10 — 7-05» — 8-10 (B). Prihod v Trst: 7-35 — 8 50 (B) — J0-40 (B) 11-43 2-38» 4-10 — 6-55» — 7-45 — 8-42 (B) — 9-00~(E) 11-30.
" znači: čez Čeirvlojan — drugi vlaki: čez Kormin.
Zabavni vlaki ob nedeljah In praznikih do Kormina:	do Nabretine:
Odhod: 2-45.	Odhod: 3-55.
Prihod : fFT*.	Prthod : 7-30 — 7-45.
Opazke: podčrtane številke značilo popoldne; E (ekspresni), B ibrzovlak).
Odhod Iz Trsta
Nedelja; 5-00 (Dub.)
1ČHOO (L.) B. Ponedeljek: 8-110 (L.)
5-00 (D.)
Vozni red parnikov
v Dalmacijo.
Nedelja: Ponedeljek:
Torek: Sreda:
Četrtek
Petek:
Sobota:
froB (L.) B. 8 00 (Dub.) 3-00 (L)
800 (L) B. 5-00 (D ) 51® (Dub.) 5T5D (D.)
STE? (L.) B. 5 00 (D.) Opazke: L. znači Lloyd
Torek: Sreda:
Četrtek:
Petek:
Sobota:
Prihod v Trst
10-30 (L.) 4^00 (Dub ) 6 30 <D.) 4-00 (L.) B. 6150 (D.) G-00 (I-) 4 00 (Dub.) &30 (D.) 4-00 (L.) B. T35 (Dub.) 6-30 (L.)
6lC(C>.)
4-00 (L.) B
— Dub. Dubrovačka plovitba —
D. Dalmatia — B. brzi parnik. — Lloydovi brzopirniki (B) potujejo do Kotora od pomola Sv. Karla nedeljski (10 url zvečer] do hrfa (Corfu); ostali od pomola Oiuseppina. Parniki druifca „Dalmatia" potujejo do Metkovića, oziroma Korčule od pomota Saniti. —Parniki družbe „Dubrovačka Dlovitba" potujejo do Dubrovnika od pomola Saniti.
V Istro. V Pulj (in nazaj):
Odhod: 7 00 — 7 15 (B) — 3 00 (B).
Prihod: 1030 (B) — 2-30 T5& (B).
Opazke: B, brzi parniki katri odpotujejo vsaki dan razen v petek in pristajajo v sledečih lukah: Piran, Poreč, Rovinj io Brioni. — Poitni parnik odpluje vsuki dan (odp. 7 00 - prip. 2-00). — Pristajajo: Izola, Strunjan, Piran, Portorose, Salvore, Umag, Cit'anova, Porel, Vrsar, Rovinj, Fažana in Brioni. — Pomol: Pescherla (Ribji trg).
V Umag (in nazaj): Odhod : 11-0» 1 — 5-00 — 7-30* Prihod : 8 30 — 7TJS — 8-20»
* Samo ob nedeljah in praznikih. Parniki odpotujejo vsaki dan in pristajajo v Piranu, Portorose in Salvore. Pomol Pescheria.
V Piran (in nazaj):
Odhod: 10-00* — 6-15** — 7-30 — 8-30 t Prihod : 7 15 — 21SH- 3-301	-
*	in Pontorose; ** sam j ob nedeljah in praznikih; t ob deiav-
nikih in praznikih. — Pomol Pescherla (vsaki dan).
V Kooer (in nazaj): Odhod: 7-45 — 9 00 — 11 00 — 12-10 — 2-30» — 3-00»* — 4-00»
5-30	— 7-30 — 3-S0«»	- -
Odhod: 643 — Fi? — 9Ma"— 1M5 — PM* — 2-35»» _ 5-20
6-20**	— 705 — 8-15*	-
*	samo ob delavnikih. — ** samo ob nedeljah in praznikih.
Pomol: Riva Mindracchio.
V Milje (in nazaj): Odhod: 8 00 — 10-05 — 12*)* — 12-15+ — 2-20 1 2-30*-2-40 f — 3-50* — 5-45D ——"TvSo .> Sm5O
Prihod: T7!> — 9-30 — 11 15 — 2-00 — 3^5 t — 3-4o* — 3-3oo 5-301 — 7-00 Q — 8-00 .;■
* značl: samo ob nedeljah in praznikih, f „ samo < b delavnikih. □ „ ob nedeljah in prarnikih od 5. majnika. fi „ ob nedeljah in praznikih do 5. majnika. „ ob delavnikih do 5. majnikj. omol: Riva Mandracchio.
Tržaško cbrežje. V Grljan-Miramar (in nazaj). — Parnik „Vida". —
Pomol Sv. Karla Odhod Iz Trsta: 915 — 2-45 — 4-15* — 6-301 Odhod Iz Grijana: 1215 — 3-3ffS""— 5-43+" — 7-30t — 8-45.
* znači: ob nedeljah in praznikih;	' _t eventue no voinjo.
Trgovine s prekajenim mesom
RBiinAiMtPfffM cenjenemu občinstvu svoj buffet. Priporočam Toč-im prvovr tno Dreherjevo pivo • -	^ in vsakovrstnega vina. Irst,
na pipo bre^ aparata ulica ^ **'	'
tela).
ulica* Saniti štev. 24, (nasproti muzeja Kevol-Lastnik: JOSIP TOMAZu
Železnine.
IfiiMiiiAM železo, stare kovine: Anton Cerneca KUPUjem Trst, ulica Olmo št. 14.
1S05
Žganjarne.
fllttftH Tli vir edina slovenska žganj arna in za-Jiniun I uril loga likerjev, v kateri se <lobe vsakovrstni likerji, se nahaia v bližini „Narodnega doma- v Trstu, ulica Carlo Ghega 10, vogal ul. Cecilia- Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tudi na deželo.	1152
Razni.
MH1lflllflM najboljše in naibolj razširjene sred-„nunuiu etvo za un čenja stenic. Prodaja se po vsth mirodilnicah. Zaloga v Trstu; M Skr i n j ar. Vta Ferriera 37, L n	2142
Dvflriflfn v n*Jem se dajo nzne gostilne, riUlUlJU kavarne, mleka ne in drugi obrtni obrati, h Še, vile itd. Pojasnila daje Kolnršič, kavarn« Corso od 9—11. 3—6 telefon št. 825 41
Stalni krajevni agenti sT;^,^
nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur" Brno, Nengame it 20.	614
V Tržič (Monfalcone), Sesljan (Sistiana) in nazaj:
Odhod: 6 00+ — 10 00 — 12-30 f — 3-00+ — 3-15* — 6-C0A —
8-00. - - - -
Prihod: a 00 Q — 9-30» — 2-30 — 7-15* — 10-301 — 11-30*
* znači: ob nedeljah in praznikih — f znači: samo od nedeljah* ^ » samo v četriek. — Pomol Sv. Karla._"
V Gradež (Grado) in nazaj; Odhod: 800* — 10-00 — 12-uOf — 3-00* — 5-001 Prihod : 7 00 — 2-30* — 3-45 f — 8-TRT— 9 OST"
+ značl: ob nedeljah in prazn. — t znači: samo ob celavnikih. Pomol Pescheria.
V Italijo. V Benetke:
Odhod iz Trsta: (Parniki pa opl. dru/be Tnpcovich - „Venezia* (Pomol S. Karla) in .Gral Wurmbrand") vsaki dan ob 8 zjutraj
(parnik .Venrzia*) vsako soboto od 2 pop. in vsako nedeljo ob S pop (parnik .G Wurmbrand") (Parniki austr. Lioyda .Almissi- ln .Metcovich*) vsaki dan o polnoči.
Prihod v Trst: (Parniki paropi. družbe Trlpcovich) vcaki dan ob 5-45 pop. in vsaVo nedeljo v majniku ob 10-ioT~v juniju ob I 'M5 po noči. Parniki austr. Lloyda: vsaki d n ob 6 zjutraj. (Ob nedeljah in praznikih po ebni izleti.)
V Jakin (Ancona). Odhod lz Trsta: 1. (Parnik G. Wurmbrand družbe Trlpcovich) vsaki torek ob 9 zvečer (Pomol S. Karla). II. (Parnik CycIops družbe Tripcovich) vsako soboto ob 4 pop (Prosta luka). Prihod v Trst: I. vsako sredo ob 6 zj.
II. vsaki torek ob 6 zj.
Avtomobilne zveze
Trst—Bazovica—Lokev
Odhod Iz Trsta: 7-!5* — 8 15 «30* - 12-15 — 2-00« — 3 00 —
4-13* - 7-15» — 8-30 - liTŠ1 Odhod lz Lokev: C00 — 8 3 * 1015 — 1-00» — 1-45 — 315» — 6-15* - 7-45 - 8*45*
* značl ob praznikih. Razun tega bode vozil ob praznikih po po potrebi še en avtomobil takoj neposredno za tem, in
sicer ie do Bazovice, oziroma do Lipice.