v i* k d».« ras« IRdo spremljali Heinrich Himmler, načelnik nacijske tajne po-icije, general Erwin von Witz-eben, komandant drugega armadnega zbora, general Jacob, nšpektor utrdb, in dr. Otto Dietrich, načelnik nacijskega tiska. Pri gradnji obmejnih utrdb e'Hrfla zaposlena armada 100,- 000 delavcev, članov nemške de-avske fronte. Te se raztezajo ob vsej meji nasproti Francije in dalje ob Švici in Holandski. Nacijski tisk je pričel napa-padati Turčijo,; ker je sklenila pogodbo vzajemne vojaške pomoči z Anglijo. Tisk trdi, da je s tem postala vazalna država Velike Britanije in grozijo ji s kaznimi. r»«II!.. 15. maja. - r.dmundnon, predsednik dnrikta UMWA» je r"' (,a * l"> 20,000 do 25,-fjjlarjev danes vrnilo na " «> počivali od 5. maja, -, 1,1 "klical splošno ' "a l"'lju mehkega pre-r" ''' *" «»jx ratorje * » ( IVI)« pr. l*'gOdbe. | 'j4*'1" - predsednik pro-rudarske unije (ADF) naznanil, da bo naslo-iHeralnemu delav->«fu proti |H>godbi, ki Peabody Coal Co. organizacijo. Ta Premogovnikov »"••nirfiHda in Ozanič "" »>*d rudarji, ki de-l""'m<>govnikih, ve-,v" °rganizaclja. Oza ' ."Javil, da se bodo ' Progresivne ru 1 ^ se«t*li dMneil na prliigfieldu, na ka-'-*zPrav|jali 0 akcij " » uniji oa polju poslal je državne miličnike v okraj Harlan, kjer družbe nameravajo obnoviti obrat. Operatorji se uprli Lewisu, ko je naznanil, da morajo biti premogovniki zaprti, dokler ne podpišejo pogodbe. Progresivna rudarska unija vloži protest pri delavskem odboru lirlan, Ky., 15. maja. — Goner A. B. Chandler je po-nadaljnjih 200 državnih ¡hikov v to premogovno o-¡L -da zaščitijo rudarje, t hočejo vrniti na delo." O-torji, ki še niso podpisali odbe z unijo UMWA, so na-nili obnovitev obrata, čeprav tohn L. Lewis, predsednik ; izjavil, da morajo premo-niki ostati zaprti, dokler ne pišejo pogodbe. Governer prej poslal 500 miličnikov raj Harlan in s tem podprl nate v borbi proti Lewisu. a neunijska rudarja sta bi-rtvi streljanja, ki pa ni bilo ezi z rudarsko stavko. Treed je bil ustreljen pred hišo ega svaka Walter j a Rowa v iceyju, rudarski naselbini v ni Harlana. Howe je bil a-ran in odveden v ječo. Dru-irtev je bil Elbert Clark, na rega je streljal šerifski de-Woodruw Howard, ko je pred nekim hotelom v Har-Howtord je dejal, da je Ijal, ko ga je Clark napadel »ženi, ker ga je hotel aretk zaradi pijanosti. Krogli, je oddal deputij, sta za-f Clarka v nogo. - naindvajset organizacij ope-rjev na polju mehkega pre- jc pod pritiskom RoofisT )ve administracije podpisa-?ogodb obrat obnovljen jr hitro bodo državni mi-r za*tražili vse premogov-M tem okrožju. Dalje je J- da se je večina rudarjev lkl" «a vrnitev na delo in da ■»torji niso hoteli podpisati • u ključu je provizijo unijske delavnice. Lewis urgira uposlitve pri WPA Raztegnitev programa relifnih del Washington, D. C., 15. ma*a. — John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA in Kongresa industrijskih organizacij, je včeraj pozval kongres, naj garantira zaslužek 3,000,000 delavcem pri WPA v prihodnjem fiskalnem letu, ki se prične 1. julija. Poziv uključuje pismo, katerega je Lewis naslovil kon-gresniku Taylorju, demokratu iz Colorada in načelniku kongresnega odseka za apropriaci-je. V pismu omenja, da se on ne strinja z onimi, ki trdijo, da bodo ekonomske aktivnosti oživele, če bo kongres znižal apro-priacije za financiranje relifnih del. Predsednik Roosevelt je zahteval od kongresa eno milijardo in 477 milijonov dolarjev za gradnjo relifnih projektov v prihodnjem fiskalnem letu. Ta apropriacija bi omogočila upo-slitev 2»)0,000 delavcev pri WPA. Howiard O. Hunter, pomožni administrator WPA, je sinoči v svojem govoru po radiu dejal, da je on za to, da sedanji sistem relifne administracije ostane še nadalje v veljavi. Administracija-je zdaj v rokah fede ralne vlade, toda nekateri politiki so predlagali, da pridejo relifne uprave pod kontrolo go-vernerjev ameriških držav. Nov letalski napad na Čungking Japonci zasedli mednarodno naselbino Čungking, Kitajska, 15. maja. —Bombe, ki so jih vrgli japonski vojaški letalci na to mesto in predmestja, so ubile in ranile čez 800 prebivalcev. Bombe so zanetile tudi ogenj, ki je uničil več poslopij, med temi tudi skladišča William Hunt & Co., ameriške parobrodne družbe, ki operira več ladij v kitajskih vodah. Nekaj bomb je padlo v bližini barak francoskih mornarjev. Neka francoska hiéa je bila poškodovana, toda ranjen ni bil nihčer Več sto Kitajcev je ostalo brez strehe, ker je ogenj uni čil njihove hiše. Kitajski protiletalski topovi v hribih v bližini Cungkinga»so streljali na japonska letala in tri so treščila na tla ter se razbila. ftanghaj, 15. maja. — Admiral Harry E. Yarnell, poveljnik ameriške bojne mornarice na Pacifiku, je poslsl križarko Bul-mer iz Fučova v Amoy, ko so japonske čete okupirale mednarodno naselbno v Kulangsu. A meričani so udeleženi v sdmini-straciji mednarodne naselbine Nacijška propaganda na Irskem Dublin, Irska, 15. maja.—Avtoritete so odredile preiskavo nacijske propagande med člani irske republikanske armade v distriktu Donegalu. Preiskava je bila odrejena potem, ko je neki bivši vodja te armade, ki je bila proglašena za nelegalno, dobil nacijske tiskovine 'iz Berlina zaeno s pismom, ki ga je podpisal dr. Joseph Goebbels, minister nacijske propagande. Nacijske tiskovine so dobili tudi drugi bivši voditelji irskih republikancev, ki agitirajo za odcepitev severne Irske od Anglije. Cena mleku spet znižana v Chicagu Chicago715. maja. — Mlekarska vojna se je pričela v Chicagu, ko so neodvisne firme včeraj naznanile, da bodo prodajale mleko po 7 In pol centa kvart. Velike kompanije so znižale ceno mleku zadnjo soboto na devet centov kvart v prodajalnah in na 11 centov na kvart za mleko, dostavljeno odjemalcem. London čaka na odgovor iz Moskve Mnenje prevladuje, da se bo Rusija pridružila Angliji I^ondon, 15. maja. — Anglija pričakuje, da bo kmalu dobila odgovor od sovjetske Rusije, ali se bo pridružila protifašistični fronti, ki* ima ustaviti fašistično agresijo v Evropi. To fronto gradita Velika Britanija in Francija. Negotovost glede ruskega odgovora na angleško povabilo še vedno prevladuje v vladnih krogih, toda drugi napovedujejo, da se bo Rusija pridružila Angliji in Franciji ter sklenilu z njima militaristični pakt. Angleško-francoski protifašistični fronti so se doslej že pridružile Poljska, Rumunija, Orčlja in Turčija. Chamberlaln je baje pripravljen dati koncesije Rusiji, da jo dobi v svoj krog. Vest iz zanesljivega vira se celo glasi, da bo premier sprejel, ruske |>ogoje glede sklenitve vojaškoga pakta, da potegne Moskvo v protifašistični blok. Petletna deklica poetala mati? Lima, Peru, 15. maja. — Dr. Hipollto Larraburt, direktor tukajšnje bolnišnice, je naznanil, da je pet let stal« indijanska deklica porodila dete moškega spola, ki tehta še4t funtov. Dete je prišlo na svet po operaciji, ki sta jo izvršila zdravnika Lo-zada in Busalleau v navzočnosti 60 drugih zdravnikov. Dete je normalno in mati^se tudi počuti dobro. Rojstni Ubt matere kaže, da je bila rojena v septembru 1. 1984. Dr. Lozada je odkril slučaj pred nekaj tedni, ko je bila deklica pripeljana v bolnišnico. Zdravniška preiskava je u-gotovila posilstvo. Dr. Lsrrsbu-re je dejal, da je deklica kazala znake spolne dozorelosti, ko je bila stara tri mesece. Druge zdravniško avtoritete dvomijo, da bi mogla pet let stara deklica poroditi otroka. Izvoz nemškega blaga v balkanske države Berlin, 15. maja. — Izvoz nemškega blaga v države južno-vzhodne Evrope se je povečal za 40 odstotkov v prvih treh mesecih tega leta, se glasi uradno poročilo. V vse druge dele sveta je izvoz padel. Velika Britanija je naročila 25 odstotkov manj blaga v prvem četrtletju tega leta v Nemčiji v primeri z isto dobo preteklega leta. Izvoz nemškega blaga v države Južne A-merike je tudi padel za več odstotkov. MUSSOLINI ODNEHAL V GONJI PROTI FRANCU! Evropski problemi se lahko režijo brez vojne ODMEV DEKLARA-CIJE V PARIZU Turin, lUflija, 15. maja. — Mussolini je včeraj dejal v svojem govoru v Turinu, da sta on in Hitler uverjena, da se lahko vsi evropski problemi rešijo brez vojne, obenem pa je oplazil Veliko Britanijo in Francijo in ju obdolžil, da sta že začeli "belo vojno" proti Italiji in Nemčiji. Ta se vrši na gospodarskem polju. Mussolini je govoril pred množico 50,000 fašistov, ki se je zbrala na trgu Vittorio Ve-netta. V Turin jo prišel po obisku piedmontske pokrajine. V prihodnjih dneh bo olAkal kraje v bližini francoske meja, kjer bo ogledoval militaristične ustanove, vojaške koncentracije in gradnjo javnih del. Diktator je opozarjal, da je bila os Rim-Berlin ojačana po sklenitvi militarističnega pakta med Italijo in Nemčijo, toda italijanskih zahtev napram Franciji nI omenil. Norčeval se je iz demokracij, ko je govoril o trenju med Italijo ln Francijo v prošlosti. Množica mu je pritrjevala, k<> J« bičal demokracije, zlasti Francijo, in slišali so se vzkliki: "Tunisija!" in "Savoj!" To sta pokrajini, ka ter i si fašisti prisvajajo kot avo-jo posest. Rim, 15. maja.-^Zunanji di-plomatični krogi v Rimu pr&VI jo, da je bil Mussolini zmeren v svojem govoru v Turinu. Oni, ki so pričakovali, da bo njegov govor ultimat Franciji, so se motili. Situacija v Evropi se ni dosti spremenila po Mussoli nijevem govoru, v katerem je pojasnil svoje stališče In izra zil mnenje, da se evropski pro blemi lahko rešijo s pogaja njem. Pariz, 15. msja. — Tukajšnji diplomatičnl krogi vidijo v Mus-solinijevi deklaraciji, ki jo Je podal v svojem govoru v Turinu, obvestilo, da se je pripravljen pogajati s Francijo glede reši spora. Prvi korak v tej smeri naj bi naredila Francija,) da Italija dobi, kar zahteva — koncesije od Francije v Tunlslji In Sueškem prekopu. Lotite v cerkve od države v Avstriji Dunaj, 15. msjs. — Joseph Buerckel, Hitlerjev komissr v Avstriji, Je odredil ločitev pro-testsntovske cerkve od držsve. 8 tem Je cerkev Izgubils ursdnl fttatus. Nemčija mora dobiti kolonije Berlin, 15. majs. — "Vrnitev kolonij, kstere Je Nemčljs izgubils po svetovni vojni, je še vedno usša zahtevs in cilj naše politike," je rekel general Franz von Epp, vodja nemškega kolonialnega bunda, v proklamaciji, v kateri j« naznanil letno konvencijo svoje organizacije. Ta ae bo pričela prihodnji teden na Dunaju. Domače vesti Nagla amrt vdove Martina Konde Chicago. — Dne U. maja je naglo umrla Mary Konda, vdova po pokojnem Martinu Kondi, izdajatelju nekdanjega Glasa Svobode in soustanovitelju SNPJ. Zjutraj je Še nekaj delala na vrtu poleg svoje hiše na oglu Crawford ave. (Pulaski Road) in 27. ulice, zvečer je pa bila že mrtva. Pokojnica je svojim sinovom in hčeram naročila že prej, ko je bila zdrava, da njens smrt, ksdar pride, mora ostati Čisto privatna zadeva in ne sme biti nobenih ceremonij, vencev ali kakšnega formalnega pogreba. Otroci so jI izpolnili željo. Njene smrti niso naznanili niti najožjim prijateljem družine med Slovenci in kar na tihem so njeno truplo upepelili v krema-toriju na češkem narodnem pokopališču 13. maja. Njen pepel je zdaj združen s pepelom njenega moža Martina in njenega nsj-starejšega sina Vladislava. Pokojnica je bila stara 63 let, roj Majer in doma iz Logatca. V Ameriko je prišla pred okrog 36 leti in sicer v Cleveland, kjer se je seznanila s Kondo in mu je bi-la vsa leta skupnega življenja zvesta žena ter je ostala njegova trdna somišljenica do konca. Bila je precej izobražena Ženska In po smrti moža leta 1923 je nekaj časa sama urejevala Glas Svobode. Naj JI bo med vsemi Iskrenimi slovanskimi svobodo-misleci v Ameriki ohranjen ča-aten spomin! Samomor HrvaŠkega člana Hackstt, Pa. — Dne 9. maja se je obesil ns farmi George Grubič, star 61 lat In po rodu Hrvat. Bil Ja član društva 90 8. N. P. J. In zapušča šaat sinov In hčer. Pokopan je bil 12. maja po pravoslavnih obredih na pokopališču Sv. Jurijev Qvarcrooli, Pa. Nov grob na zapad u Issaquah, Wash. — Dne 8. ma ja Je tu umrl Paul Kos, star 68 let ln rojan v Novi Stlftl pri Gornjem gradu. V Ameriki Je živel 37 let In tu zapušča sina In hčer, oba ie odrasla. Bil je član SNPJ in 8SPZ. Nov grob v starem kraju Herminie, Pa. — Christ Bol-ko, član društva 200 SNPJ, je prejel žalostno vest, ds je 6. s prils v, Lokavcu pri Ajdovščini na Primorskem umrl njegov drsgl oče Frene Bolko v itaro-stl 88 let. Bolan Je bil ssmo p«t dni pred smrtjo. V Ameriki zs-pušča nJega, v stari domovini ps drugega sins in hčer. Clevalandaks vastl Cleveland. — Ano Raz|>erger ju pri delu v tovarni zadel mrtvoud U. maja. Nahaja se v bolnišnici. Angleški delavci dobili zvišanje mezde London, 15. msjs. — Okrog milijon delavcev, ki so uposleni v vojnih industrijah, je dobilo zvišsnje mezde. Zviisnje. ki znsšs 50 centov ns teden, določa dogovor, ki so gs sklenili predstavniki unij z delodajalci. |*«Hri|a v Paris« deH pMnaàe maafce preMvalre«. Regent Pavle koketira s fašisti Nepokoj v vojaških krogih Psrls, 15. msjs.—Knez Pavla, jugoslovanski regent, ki je po kazal svojo naklonjenost na pram fašistom, js glavna ovira v naporih, katerih cilj Je pomir JimiJv Hrvatov In Slovencsv. To Je tudi vsrok zavlačevanja rešitve notranjih problemov, od katsre zavisi odpor Jugoslsvlje proti osi Rim-Berlin. Nemški in italijanski sgentj« so rszvlli velike sktlvnoati v Jugoslaviji, kar imajo oporo pri regentu. Pavlovi svetovalci so ruski mo-narhisti, ki so nsšii zavetja v Jugoslaviji. ' Ljudstvo ns splošno js proti Nemčiji In Italiji, zlasti ps proti slednji. Mladina je priprav I jena na konflikt, dočim bi člani belgradsks vlad» radi sklenili prijateljske vezi s Frsncijo in Anglijo. Tsjne organizacije vojaških častnikov, ki m prsd Isti likvidirale Obrsnovičsvo dinastijo In poatavile na krmilo Srbije Karadžoržičsvo, poatafh jo nejevoljo« In nemirne. NAPETOST MED NEMCUOINPOU-j SKO NARAŠČA Novi incidenti pri Gdansku POLJSKI GENERAL V PARIZU Gdanako, 15. maja,—Poljsko-nemški incidenti pri Gdansku v zadnjih dneh so povečali nape-toat med Poljaki in Nemci. Na*, cljske avtoritete v Gdansku so M>slale oster protest Varšavi, ko j« poljska straža streljala na dve osebi pri Tczewu, obmejnem mestu. Obe sta pobegnili, ko sta bili pozvani, naj dvigneta roke kvišku. Naciji trdijo, da ata bili osebi navadna državljana in na ozemlju svo-)odnega mesta, ko je straža pričela atreljatl. Poljaki so odgovorili na protest, da bi morale avtoritete objaviti imena oseb, če sta bili v resnici nsvadnu državljana. V treh polJaklh provincah — Pomorzl, Poznanu in 8lasku — ob nemiki meji se opaža večja napetost kakor v Gdanaku. Poljski delavci In nemški veleposestniki v teh provincah so razburjeni. Velika nemška posestva v teh provincah ao bila raz-daljena med poljske kmate v zadnjih letih in alodnji a« bojijo, da bodo izgubili zemljo, če bo Hitler udaril po Poljaki. V poljskem koridorju Ja zbrana armada 100,000 mol, dočim so nacijske oblaatl v Gdanaku uveljavile varnoatna ukrepe. V zadnjih dneh j« dospelo v svobodno maato več tlaoč HitlerJa-vih 'NUurmarJev" ln članov na-cljskegs letalskega zbora. VarAava, 16. maja. — General Tadeus Kaaprzycki, poljski vojni minister, Je včeraj odpotoval v Pariz, kjer se bo posvetoval s francoskimi vojaškimi ln političnimi voditelji. General ja najbolj prominentna osebnost v poljskih vojalklh krogih. Zunanji diplomatje sodijo, ds Ja generslov obisk tesno povezan z gibanjem, ki ims ojačiti protifašistično fronto, ki Jo grs-dita Anglija in Francija. Obe sts obljubili vojaško pomoč. Poljski, če Jo bo napadla Nemčija. Razgovori med Poljsko in sovjetsko Rusijo se nadaljujejo. Tu krožijo govorica, da bo Miroslav Arciszewski, podministsr za zunanje zadove, kmalu odpotoval v Moskvo, ds vrne obisk Potem kinu, ruskemu zunanjemu podkomisarju, ki se Js mudil zadnji teden v Varšavi. Zid je pobijajo angleški načrt Jeruzalem, Palestins, 15. maji. — Voditelji žldov s« prlprs-vljajo na odpor proti novi angleški politiki v Palestini in načrtu, ki predvldujs razkosanj«' dežele. Palestina bi na podlagi načrta postala arsbsks držsvs, v kateri bi žldje tvorili manjšino. To |»omeni, ds Palestina ne bi bila več nova domovina Židov David Hen Gulron, načelnik židovske organizacije v Palestini, je aklical sejo članov svoje grupe, ns ksteri bodo razpravljali o borbi proti angleški politiki v Palestini. Dva dečka ubita ( v eksploziji Chicago, 15 msjs, — Dvs de-čks, Donald Kllingwood, atsr 16 Ist, in Jsfk l'eraon, star 15 Ist, sta bi I s ubila v skaploflji smodnika, ki ga je užgala lakra, ko ata ga nabijala v železno cev v kleti •tamfvanja, v katerem živi mati Kllingwo«) m4 Ceeei* M.M »« r«r, Ckk«c* wl CtoM» IT M M» faral«« MUUto M M I»» fM». Om «to« m tacava«. - KakojM Sa»M« to ««inl«* ikito « M *MtoK l«à#xi. Uurara« ««Mm (MO«. m-*«tl. imm)i 114.) « »rmto »«Mljalilja to v atoiaja. M to »rtiMU »Mtato« Ato'irMwn ral« w M ■■■■Ml aaS —«flrMr* mkki «lil «M M wuirwi Otter m «Mrl«. yur». >■■>—. «U., «rill to «««M tai« to mU^MmnI aaS «M«pa4 aa ««. tor toa «Mi a PHÖHVETA — MIT-M to UwaSaU Am» mkmsks or TBI riDMlf» Otoa * «k» •paja aa »ri®*» (Ji* IL II «a pa»«al M na Jt ff tra a S§). poU f ■' ' f 1 »al«— atola a» «lato«. F«« rtu to »iw»toM, kanal lat M «t« nt Čez morje ne bo fašizma ' Ze večkrat smo poudarili na tem mestu in Ae in Ae bo treba poudarjati, da Amerika ni v nobeni nevarnosti pred tistim fašizmom, ki bi priplaval po morju iz Nemčije, Italije, Španija, Japonske ali od koderkoli onkraj dveh oceanov. Importiranega fašizma v obliki Hitlerjeve, Muaaolinijeve ali čegave druge armade, ki bi prišla semkaj in okupirala Ameriko, se ni treba batL Fašizem lahko zajame vso Evropo, vso Azijo, Afriko in Oceanijo — In še ne verjamemo, da ae Amerika ne bi mogla ohraniti in ostati svobodna, če bo hotela. Amerika — vae tri •An^erike skupaj — je popolna ekonomska enota, katera ae lahko obdrži na svojem standardu življenja, čeprav bi bila odrezana od vsega ostalega sveta — in kot takšna poseduje dovolj obrambnih sredstev in ima dovolj moštva, da lahko odbije vaak napad na svoje ozemlje. Vsaka propaganda, ki skuša tukaj ustvariti in razširiti atrah, da Ameriki preti fašiatična diktatura od zunaj, je torej bluf; ta propaganda ima druge namene in njeno atrašenje a fašizmom od zunaj je kriminalna pretveza. Ce se Evropa aama ne more ubraniti barbarizma in sama rešiti svoje demokracije, kolikor je še ima — je tudi Amerika ne bo rešila. Poudarjali pa amo že večkrat In še in še bo treba poudarjati, da America Je v nevarnoati fašizma OD ZNOTRAJ. Ce Amerika dobi fašizem v prihodnjih ¡»«tih ali deaetih letih, al ga bo aama uatvarila! Prvič prihaja fašistična nevarnoat od ISTE propagande, katera tira Ameriko v oboroženo intervencijo v Evropi pod pretvezo, da "je treba kolektivno uničiti fašizem tamkaj, pred-no pride aemkaj." Kaj to pomeni? To pomeni, da Amerika dobi oficielni ameriški fašizem tiatega dne, ko stopi v vojno za "obrambo demokracije" v Evropi. Morda ta oficielni fašizem ne bo tako strašen kot je danes Hitlerjev,.ampak naj bo še' tako mil in zakrinkan, demokracija bo — mrtva. Zadnja ameriška vojna "za demokracijo" je najprej zadavila demokracijo doma. Imeli smo cel kup cenzur, šikan, preganjanj in civilne svo-bodščine so šle spat. Prihodnjič bo pa veliko alabše. o tem smo prepričani — zato povemo to aVarilo danes, ko še lahko svobodno pišemo In tiskamo, kajti, čim pride nova vojna "za demokracijo" — liomo morali molčati, če ne bomo hoteli iti v kalabuzo. Drugič prihaja fašiatična nevarnost iz razbitih ameriških gospodarskih razmer — zaradi zaspanosti ameriške demokracije same, katera se noče in noče pravočasno*dvigniti pokonci in se krepko lotiti rešitve težke notranje krize. Tretjina ameriškega ljudatva (okrog 40 milijonov oseb) trpi te deseto leto pomanjkanje kruha, obleke in (»oštene strehe; deset milijonov (dva milijona več ali manj) delavcev je stalno brez zaslužka, na relifu ali brez reli-fa, drugih deset milijonov pa le delno zasluti nekaj dolarjev. Ta kronična brezposelnost, ki se vleče in vleče brez konca in kraja — to zaustavljanje, suvanje in cinično aramotenje liednih relifarjev, katero se vleC« broz konca in kraja — Je stalna nevarnost fašizma Ameriki. Organizirani nacljski pustolovci v svojem Hundu niso nevarni, niti domači pustolovci raznih znamk, srajc in gosel niso nevarni — dokler se nihče ne zmeni zanje. Toda koliko časa bodo milijoni brezposelnih in zaničevanih revetev vzdriali, da Jim ne bi prisluhnili? Mus-solini in Hitler sta dobila prve pristaše med brezposelnimi bivšimi vojaki . . . Novi deai je jasno |N)ka*«l, da brezposelnosti ne more «opraviti, da krize ne more rešiti. V s* birokratične pomolne akcije — NRA. AAA. CWA. WPA. PWA, C(V, NYA, NI.RH itd. ne morejo odpraviti brer.|>o*elnosti; vse te . birokratične akcije so podobne vsaj dekima hi* rokratičnim mašinam v totalitarnih drtavah. Novodealska vlada sama — nevede in nehote — postavlja temelj tiodočenui fašističnemu režimu s svojimi korumpirMiiimi birokratičnimi mašinaml. katere so hi h* namenjene le za začasnost, ampak se valed potrebe utrjujejo za stalnost — — In potreba vedno UilJ narašča, namesto da bi manjšala in izginjala! To ao vzroki, ki postavljajo Ameriko v nevarnoat ameriškega fašizma — tistega fašizma. ki pride od znotraj in katerega si bo Amerika sama krha. ker ai nofe ali ne zna po* magati — — — Glasovi iz naselbin Nastop batincarnke sezone Waukegan. III. — Zopet je prišel čas športnih zabav. Bal in-carski klub SNI) bo imel svojo sejo v soboto ob 8. zvečer dne 20. maja v 8ND. Na dnevnem redu je več važnih zadev, katere moramo rešiti preftoo začnemo zopet z balincanjem. Kdor teli imeti svoj team, naj se priglasi pri tajniku kluba A. Zelezniku do 20. oziroma najpozneje do 30. maja.. Sponsorji plačajo $5 za svoj team. Ta vsota se na koncu sezone razdeli za nagrado balincarjem. Vsak član lige, moški ali ženska, plača 50c članarine na leto za kritje raznih stroškov lige. BaMncarje, moške in ženske, in tudi sponzorje vabimo na sejo. Martin Judnich. Staro blufanje East Pltteburgh, Pa.—Čeprav nas je precej Slovencev v tej okolici, vidimo od tukaj le bolj redke dopise v Prosveti. Tukaj so začeli tovarne zopet zapirati z izgovorom, da jim primanjkuje premoga. Tako mečejo krivdo na uboge premogarje, da ao oni krivi, da ao fabrlškl delavci ob delo. Ce verjamete ali ne, je doati takih nespametnikov, ki nasedajo temu blufanju. Kdo pa je bil kriv, ko ao odslovili na tisoče delavcev proti koncu leta 1987? Premogarji ne, ker takrat je bilo dosti premoga, kakor ga je še tudi danes. Ampak takrat je bil ta-le izgovor: Ako bi ne bilo CIO ali drugih delavskih unij, bi delali, vaak dan. Tako kapitalisti mečejo krivdo za hibe svojega sistema na ubogo delavsko maso in na unije, katere skušajo diskredi-tlratl. In mnogi delavci verjamejo tej spretni pa zavajalni propagandi. T > Mi fabriški delavci smo lahko ponoani na naše premogarje, ker se oni tudi za nas borijo. Resnica je, kakor hitro bi bili oni k tlom pritianjeni, takoj bi šli tudi mi za njimi. Tako se je ie večkrat zgodilo. Tukaj pri Weatinghouae Co. imamo dobro delavako unijo, samo škoda, da je še dosti delavcev, ki se ne zmenijo zanjo, daai je v kratkem času storila več zanje kakor pa prejšnja kompanijska unija vsa leta avojega življenja. Rečem to, odkar obstoji prava delavska unija, tudi ni takšnega priganjaštva a strani l>os-sov. Prej aem večkrat opazil moje sodelavce, kako jih je boss na-hrulll. Tudi meni ae je že pripetilo, da je priletel k meni kot po-djvjana živina in pričel kričati, kaj je z mano, ker ae tako počasi obračam, daai aem imel že več napravljenega kakor je določal priganjaški sistem. Saj delavci se že s tem sami priganjamo brez onih vražjih kričačev. In to bo obstajalo toliko časa, dokler se vsi delavci ne organiziramo v eno veliko unijo. Zatorej rudarji, držite svojo unijo in ne pustite se zatreti od kapitalističnih baronov. Vaša zmaga je neizogibna. samo držite skupno. Dne 20. maja priredi društvo 230 88PZ veselico, na kateri bodo predvajane tudi alike iz starega kraja in ate vabljeni vsi Slovenci Iz te okolice, da si jih ogledate. Vrši se v Litvlnski dvorani na HIM Washington st. I/OuIn Karish. 300. I je, da je imel tri hčere, dve tukaj v Ameriki, eno pa v starem kraju na Gorenjskem, kjer je omožena na njegovem domu. Par besed o večno zelenem cvetočem maju, katerega prvi dan je posveten delavstvu. Tukaj je letošnji maj bolj žalosten za delavske množice, ker je bilo stotine delavcev odslovljenih od relifnega dela. Zdaj povsod slišiš žaloatno pesem: No, prej se je dalo vsaj dihati pri pičlem zaslužku, sedaj pa še tega ni, Ljudje pripravljajo vrtove in grede in pričeli so obdelavati do sedaj mrzlo zemljo. Na 10. maja sem prvič opazil, da se led na velikem jezeru Superior več pe zbira in kopiči. O njem zdaj ni več sluha. Kot sem zadnjič omenil, je mesec maj tudi obletnica moje- hitro 8e y e pomlad ga prvega zaslužka v tej deželi, ^ ,ja, y k To(Ja y in «icer v železnem rudniku na sem gedd sam brez Notranjost elektrarne ob reki Tennesee pri Pickwick Landingu. Elyju, Minn. To je bilo pred 46 leti. Spomini mi brze nazaj na 4. ga Toda naj končam s svo- april, tistega let«, ko na» je ilo dnj Hre{al , ne. okrog 80 Slovencev iz Ljubljane v nepoznane nam kraje, v Havre na Francoskem. Tam smo se vsi-drali, kolikor se spominjam, 11, aprila na star parnik Cleveland. Peli smo ono slovensko: "Oh zdaj gremo" in "Oblaki so ru ikim odlidnjakom v bolnišnici St. Mary's v Duluthu, me je vprašal, kako sem se kaj pozdravil. Veselo sem mu odgovoril, da se že 15 let nisem tako dobro počutil kot zdaj. Kot sem izraču- deči, le kaj pomenijo." Notranj-j «em bil v zadnjih petnajr EU stih leti vsega skupaj okrog štiri letu v bolnišnici in prestal razne operacije. Kot vse kaže, sem se sedaj toliko pozdravil, da bom še gibal do — kdaj? Kdo ve? Zato izrekam zahvalne pozdrave vsem, ki so me pismeno razveseljevali v mojih dolgih boleznih in me osebno obiskovali in tudi z raznim obdarovali. Matija Pogorele. cev nas je bilo devet, ki smo zapeli: "O Marija s Planinske gore." (Danes je tam tujec pometal Marijo in svetniške sohe iz cerkva in v njih postavil kano-ne.) Kakih 15 Gorenjcev je zapelo: "V gorenjsko oziram «e skalnato stran," okrog 48 Dolenjcev pa je žv^golelo: "Pridi Gorenje z mrzle planine." Tako smo peli vsak svojo "himno" in se končno prizibali v New York na sv. Jurja dan dne 24. aprila Na "odprto pismo" Matta Te-I. 1893. Tam smo se razšli ali bo- kavča lje razkropili kakor bi razkosal Cleveland, Ohio. — Dne 15. mravljišče. aprila 1937 je plakal naš član Mnoge moje sopotnike sem društva V boj Št. 53 v Ameri-potem srečal na mojem potova- kanskem Slovencu, da se mu nju po Združenih državah. In to krati pravica v svobodnem izra-že prvo leto — 1803 — ko sem žanju pri Slovenski narodni pod-moral zapustiti Ely, ker je ttflo porni jednoti. In Jerič pri A. S. delo prenehalo. Sredi junija sem je takoj skočil Mattu Tekavcu (Slovenske Šel od tam v Cleveland. Tgm na pomoč s tem, da mu je dal ' sem srečal nekaj Gorenjcev, ki dopis kot uredniški članek, kašo prvotno šli v Tower, Minn., kor zadnjič rev. Trunku iz colo- radskih hribov. Jaz sem toliko srečnejši od toda so tudi oni potem prišli v Cleveland. Ko je takrat tamkaj pričel s faro sv. Vida še danes | Matta Tekavca, da imam še tisti živeči rev. Vitus Hribar, smo se prvotno zbirali v neki drugi cerkvi (mislim, da je bila nemška), ker ni bilo še slovenske. Ko smo šli od cerkvenega opravila, so na nas vpili: "Polaks" ali kaj drugega .nas mazali z blatnimi riški Domovini palicami in nas obmetavali z bla- father Slaje 8 pota V zadnjem mojem imročilu z Klyja o smrti tlana SNPJ F. SerJena je pomota. Rekel sem, i da je tukaj Imel tri hčere, v ! starem kraju pa dve. Pravilno njegov dopis in Amerikanskega Slovenca, ki sem ga d,obil od dekleta, katerega Matt ni mogel z vero in ne z molitvijo prepričati, da je res tako fajn fant, kakor ga nam hočejo prikazati v Ame-father Jager, father Oman. in tom. Nekim Gorenjcem, ki ao Torej moram biti jaz bolj pri-fmeli gamsove repke za klobu- ljubljen tudi pri vernih Sloven- ki, pa ao klicali: Hallo, 2an! Ti spomini so mi prišli na misel, ko sem videl v Prosveti vest o smrti svečenikovega brata Martina Hribarja, s katerim kah, ker mi zaupajo katoliški list in se prav nič ne boje, da bi jih pohujšal, kakor se Matt Te-kavc. In še več! Skupaj sva se dostikrat vozila z Mary; dasi je sva postala zgovorna prijatelja ona pohajala v cerkev, vendar na mojem prvem potovanju v pa se ni nikoli kazala, da je fa-Ameriko. Kot vidim v Prosveti, natična in je bila vedno prijaz-je Martin umrl v Clevelandu. na v pogovoru. Toliko o tem. Ne vem, koliko je še mojih so- Naš Matija ima sedaj, dne 8. potnikov med živimi. Unsko le- maja dopis v Ameriški Domovi-to sem enega spremil do groba ni tri in pol kolone dolg, in isto v Gilbertu, Minn. To je bil ro- ponavljanje. Povod pa mu je dal jak Maček, doma iz Logatca. naš Frank Kerže, ki je bil av-Cvetoči maj me tudi spominja tor načelne izjave »SNPJ, sedaj na čase. ko sta Tavželj, danes pa se je spremenil, ker v New slovenski trgovec na Elyju, in Yorku je drugačno podnebje kot pokojni John Movern pričela je bilo v La Sallu, kjer je uvelja-skupno delovati za izobraževal- vil ali "ekibical" konstitucijo no Jugoslovansko zvezo. Kot ae i SNPJ. in to na tak način, da bi «pominjam. je idejo za to zvezo j nasprotniki in ljudje, ki pose- «prožil Tavželj. Ko sem te dni hodil po malem parku blizu hiše Nikojneiia Johna Moverna.v Du-uthu in o|>atoval prve cvetlice, tem se «pomnil,'da sem mu nekaj dni pred smrtjo rekel, ko dujejo verski fanatizem, lažje rogovilili proti tisti jednoti, katero je Kerže pomagal graditi, mrl, dobi takšen pogreb, kot si pozneje je pa krenil v drugo ga bo želel in nihče izmed čla- VVell, takole i "Kot član SNPJ in ud katoliške cerkve, obsojam in protestiram, ko izrabljate naš katoliški denar za uničenje katoliškega prepričanja. Kajti nočem in ne maram biti dvoživka, ene same bitnosti ae zavedam. Zavedam se, da je človek dolžan služiti spoznani resnici" itd. A-ko se mu to ne uveljavi, zahteva svoj asesment nazaj! In to naj preštudira glavni tajnik, ker on prejema od Tekavca ases-mente. Jaz se ne čudim zahtevam ljudi, ki so v bližini New-burgha, ker tam se vse lahko zgodi. Tudi jaz imam nekaj prepričanja, in to je naše zemeljsko, od dneva do dneva prepričanje, ker je dobro, da se tudi tega držimo. In to bo: da smo že veliko članov sprejelf pri nas, pri društvu V boj št. 53, ampak še nikogar s silo. Matt Tekavc je menda pristopil v West Virgini-ji in prišel k društvu 53 s prestopnim listom. Seve v tem nisem gotov, ker tajnik to ve bolje. In gotov sem, da jih drugje tudi ne vlečejo s silo v društva SNPJ. Pri nas Vsakega vprašamo:. "Ali je vaša resna želja, da postanete član tega društva in narodne podporne jednote? — Ali ste pripravljeni podvreči se ustavi, pravilom in vsem sklepom društva in jedno-note? — Prijatelj, glavni namen naše jednote je, da podpira svoje člane gmotno v slučajih bolezni in telesne poškodbe, v slučaju smrti pa njihove svojce; dalje je naloga jednote, da podpira svoje člane kulturno v smislu svobodne misli. Vprašam vas, ali se strinjate s tem namenom in načelom?" In Matt Tekavc je odgovoril: Da! Potem je še dal zavezo pred člani na seji, da ne bo storil ničesar, kar bi bilo v škodo posameznim članom, društvu, ali namenu in načelom jednote. To je, kar se tudi lahko imenuje prisega, in vsak se zaveže, da se bo držal vseh sklepov. A-ko se jih ne, je prelomil svojo obljubo, zavezo, ali pa prisego in fie izneveril, kar tudi mi smatramo za greh, in tak greh je tudi neodpustljiv in se ne plačuje z vrnitvijo asesmentov. Pri unijah vračajo iznevorbo s kaznijo. Kar je bilo Mattu Tekavcu ob-jubljenega pri vstopu, je bilo obljubljeno drugim, in vsakdo dobi ono, za kar je pristopil v jednoto. In ako ima vero, mu nihče ne brani, da se ne sme" po katoliško |Hiročiti, če se še ni. Ce se bo, bo lahko dobil botra za vse otroke, ki jih bo dobil in jih dal krstiti; če bi slučajno u- Tedenski pogovor ANTON GARDEN POTREBA NOVEGA PREROJENA Od leta 1832, ko zgodovina skuse ameriškega delavstva za Z?' ^ tično akcijo, je bilo storjenih hZ **" sov za ustanovitev "tretje strank?^*-zadnjih par desetletij vidimo val« take poskuse, ki pa do sedaj še nJJB [Splošne delav^^ zadnjih par desetletij vidimo vsak.H take poskuse, ki pa do sedaj , 1 nobenega rezultata. Splošne delavk ^ vidiku stranke vsaj da^f^ Nekakšna izjemi* je Minnesota ki« farmarsko-delavska stranka ohranil- * vršju «kozi zadnjih 20 let, delom. ¿J1, conaln In New York, kjer je bilo u l' vojna leta največ socialistične oroZ ? Wisconsin« služi zadnja leta kot , farmarsko-delavska stranka Farmarsl^ ska progresivna federacija, katere Kri1 so socialisti; v New Yorku pa tako smer. Kako zaključuj*» naš Matt? (¿rapa Mink Amtrttià» zvete za plemen»ko al rpi*»!. kateia glavni stan >e v New Yorku. nov mu ne bo branil niti njegovim svojcem. Ampak oni, ki jih Mat t naziva za brezbožneže, morajo pa tudi dobiti, kar si žele, ker oni so tisti, ki ne dobe ono, kar si žele. Zato so pa boji, ker vi zahtevate svoje po svoji veri, ne dovoljujete pa svobodo-mislecu, da je )>oknpan po siojl svobodomiselni veri. ker tudi on Ima pravice kot član SNPJ in kot državljan USA. In to so tisti naši mrtvi člani, ki se jim krati pravica, in to radi tega. ker mi nakopamo premehko in nismo kruti v postopanju, kot so gotovi ver «k i predstavniki. Na primer, ali nam more Matt Tekavc rečiv da je kateri član ;ili društvo št. 53 kdaj stopilo k (h»l)a os S stTML) ska progresivna federacija, katere h^ so socialisti; v New Yorku pa L ^ ameriška delavska stranka, ki je naJJ razkolu v socialistični stranki in vesek—ne\M deala. 1 uu< Omeniti je treba še Reading, Pa.( kjer k dolga leta socialistično gibanje moj , čen faktor, kakor tudi Bridgeport, Conn k so desničarski socialisti pred tremi ali J leti dobili v roke mestno administracijo To so edini kraji, kjer je več ali mani J jeno delavsko politično gibanje, seveda Ji slugi socialistov. Ampak to so le male Z» velekapitalistični Ameriki. Socialisti J zadnjih 40 letih izvršili veliko vzgojnega! in populizirali socialistične ideje, toda « nizacije niso mogli utrditi in jo razviti y iz tega ali drugega vzroka. Slično se tudi moglo razviti nobeno drugo neodvisno del sko politično gibanje — komunistično, koti že omenil, je le privesek Sovjetske Rusije iaI tako nima nobene bodočnosti. Tudi prog sivna stranka Philipa LaFolletta je zid takoj ob svojem rojstvu ob koncu 19S7. ^ Zadnja leta je new deal pobral vso sapo, banjem, ki nastanejo periodično več ali a spontano in se ogrevajo za,ustanovitev "tritj stranke. Ker pa se je new deal zdaj že »k* do kraja izživel, je v prihodnjih par letih p čakovati novega, najbrže večjega poskuw ustanovitev nekakšne progresivne stranke, \ disi pod farmarsko-delavsko ali kakšno dri znamko. Kadar pride do tega, bo najbrže storjen | skus za organiziranje "tretje" stranke po i rih političnih pravilih in metodah, to j«i sličnem vzorcu kakor so organizirane v* | pitalistične ali pa tudi delavske stranke, o | terih sem zadrjje čase postal precej skeptiii Danes se mi vidi vsako delavsko politično | banje zelo nerealistično, ki polefc sodili« nja vsaj vseh glavnih industrij ne propM po skrbno izdelanem načrtu tudi fundi« talne reorganizacije vsega vladnega uitn na katerem sloni kapitalistična država, ki v Ameriki formalno stara 150 let. Vsak otrok lahko ve, da je Amerika -tudi druge industrijske države — danei | polnoma nekaj drugega kakor pa je bik času, ko so zastopniki 13 kolonij po vojni neodvisnost kovali in snovali ustavo za i ameriško republiko. Takrat je bila Ansd 100% agrarna, v ogromni večini še preriji svojimi neizmernimi pragozdovi. Zapada Appalachianskega gorovja je bil ogromni! torij vsem še španska vas — razen Indijaafl Kljub temu, da se je dežela od tedaj f menila iz pragozda in prerije v največjefi dustrijskega kolosa na svetu; kljub temi, so si "srečni" posamezniki nagrmadili i kanaka premoženja in danes faktično Mi kontrolira in dominira Ameriko le nekaj i ali tisočev mogočnih kapitalistov, in kija! mu, da imamo velik delavski in srednji n» ki sta odvisna le od svojih industrijskih inp fesiolnalnih poklicev — od delodajalci-fj darja, večinoma od velikih korporacij -JJ temu na primer poslance in druge iivn*/" cionarje še vedno volimo prav tako jih prvi ameriški državljani pred 15«' ^ je bilo poljedelstvo in nekaj trgovine f» poklic in ko o bogatinih v današnjem ¡*« besede ni bilo nobenega sluha, še manj a mogočnih korporacijah, ali pa o glob*« ■ dranih, do mozga korumpiranih in Pn™ ranim kastam udlnjanih pol{tičn,h Se vedno volimo "naše" javne urndnia način kot so jih farmarji, sekan frontirj malomeščani volili pred 100 ali 1»' » je po okrožjih ali na podlagi geografom p cipov zastopništva. V predindustrij«" ob zori politične demokracije, je Tj prezentacije najbrže zadostoval in ^ reprezentativen. Toda danes je "U,umj(| davno ne odgovarja realnim razmi'"» trebam ljudstva. (Se nadaljuje.) Pred drtiutínú W (Iz Prosvete. 16. maja 19^ flmaili m* Med 4 JR7f ^ nJkom Slovenilo v Wlwauke« u ostra polemika zaradi nekega nekje izgubil* to, a Delavske vesti. Stavka «« plače se pojavlja na vzhodu Amen Po svetovni vojni. Socialisti žel protestirajo proti mirovni tanta grozi Nemčiji z biokad". <* ^ po*o je v.—Sovjetska Budimpešta ; od vseh strani. f Sovjetska Rusija. Aiaeri«* ' gelsku so se definitivno pripra"' Rusije. ovice starega kraja ovenij« ,CE LETOVIŠČE IN IZ-jScE ZAGREBČANOV ike imajo tisti videz ka-Ir^ikatdro slovensko podeče. to se pravi: ,n široka glavna ulica, le-, desno domovi in javna po-L Razen glavne ulice sta te S dve "gasi", stranski uli-kjer imajo med drugim Irji in mizarji svoje delava Vi koncu glavne ulice se 'ogromen grad s parkom ceste, ki so ga v devetem iu vzidali nemški pleme-i a ga je v prvi polovici ¿stega stoletja solnograški of Konrad prezidal in v o-,i proti Ogrom utrdil, služi danes za stanovanja, fe dobro ohranjen. Onkraj Iv, ki stoje na zapadni strašne ulice, se spušča proti močvirnata Vrbina, na ni strani pa se širijo on-his vrtovi z zelenjavo in m. sadovnjaki, njive in ¡ki. To je vse. Mesto samo bi, dasi ima kaj mično le-bi nudilo tujcu izrednega .. Nekaj drugega je, kar izletnika, zlasti Zagrebča-reiice imajo na Krki kras-pališče, slikovito okolico z Jnimi griči, priznane Ca-toplice nekaj kilometrov Savi in bogat ribji lov v rekah. In sedaj, ko je kar nastala vročina, je živ-v Brežicah in okolici oži-in kraj je dobil lice pravca-ietoviiča. lo pod Brežicami, pod pre-isico Čatežem, se Krka iz-- Savo. Del zemlje, ki ga objemata, preden se zdru-je zelo izpostavljen potom in jesenskim poplavam, o Nemci 1. 1906 dogradili dolg most, ki vodi preko preko močvirnatega trav-in preko Krki do glavne ki teče iz Zagreba v No-sto. Zgodilo se je že, da ki tako narasli, da sta se preko travnika in združili silne vode. Pokrajina je kor ogromno umazano je-iz katerega so štrleli vrho-kega drevja in na površini vale kepe sena, razpušče-pioe. Po tem velikem mo-vodi pot do Griča, kopali-Krki, ki ga upravlja last-*m, gostilničar UršiČ. Ko-* stoji tik j>od cesto, moje in udobno urejeno, z številom kabin, z veliko za sončenje, s čolni vseh in vseh velikosti, ki so za no odškodnino na razpola-ukomur za vožnjo po idilični. Voda je mirna, zaradi m izliva skoraj stoječb !>k a vendar čista in krasna. Onkraj vode raste l°čje, nad cesto se razpro-wirekov, Ae višje listnat v smrečju tiči prijazna •va domačija z gostilno in z« tujce. Sobe so zračne I - Oh hiši je ploščad z mi-zaseričena s kostanji, «°v in listnat gozd je ugo-» kratke sprehode kopal-v-rtičevo vino je sladko. vsem videzu Zagrebčani ,ro vedo, kajti ne le ob ^mveč- tudi čez teden r1'^ Mno Hrvatov, za J^kimi poslopji Uršičeve ',a Ht<>ji cela vrsta av-"ov: Izl^n'ki prihajajo z "T1*1 vozili, kolesi in z vla-lutranjj vlaki bru- «lelnike iz ■renejo iz Iftliju ki v tru- . ni« sta po dol- P*'1 Proti kopališču. Ti P« večini hrvaško, * Hami, polnimi v"-• Ob takih dneh 4^"(k"P»l»šče, ki sto-M' 'f' Krki, prepolno, , ! volje izlet- j* dostopna " -^Hrret^ani, va-v,*a n« j^avi v za- E grebškem kopališču, kjer je tako natrpano ljudi, da komaj u-tegneš plavati nekaj metrov, kjer se tro človeška telesa v preveliki gneči; kjer je zrak poln vika in krika, se pač radi umaknejo sem v zeleno, idilično zatočišče miru, kjer se od dela čez teden ne odpočije samo telo, temveč tudi duh. In ko se jame mračiti, se trume izletnikov vračajo po dolgem mostu skozi dolgo brežiško ulico proti postaji. Veselo pojo, razposajeni so, obrazi so razgreti od sonca, od bi-zeljčana in 'od mladosti.—Z. V. Veliko zborovanje kranjskega delavstva V dvorani hotela "Stara pošta" v Kranju se je vršilo 28. aprila veliko zborovanje kranjskega delavstva, ki ga je v sporazumu s skupnim medstrokov-nim odborom strokovnih organizacij sklicala podružnica JSZ. Namen zborovanja je bil, da se obrazloži delavstvu položaj, ki je nastal za delavstvo, njegove ustanove in strokovne organizacije po objavi polnomočij ministra za socialno politikorv finančnem zakonu za 1. 1939-40. Delavstvo je pravilno razumelo pomen zborovanja, pa je prišlo na zborovanje v tako ogromnem številu kot že dolgo ne. Celo iz Škofje Loke so prihiteli zavedni delavci v Kranj. Zborovanje je otvoril tov. Zorman Rudolf. Prvi pa jfe govoril predsednik podružnice JSZ tov. Rešek Edvard iz Vevč, ki je v stvarnih izvajanjih in ob pritrjevanju navzočih obrazložil položaj delavstva v njegovih u-stanovah in najnovejših ukrepih, povdarjajoč stališče in gledanje svobodnih strokovnih organizacij na nastali položaj. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki označuje delavske zahteve zlasti v pogledu takojšnje izvedbe volitev v Delavske zbornice. Za njim je govoril s. Eržen Viktor iz Marrbora o socialnem položaju delavstva, bojih in naporih delavskih strokovnih organizacij za uveljavljenje socialne zaščite po vojni, ko še ni bilo raznih odrešenikov, ki se mu ponujajo zdaj, potrebi svobode organiziranega delavskega gibanja, njegovem pomenu za narod in državo ter zahtevi po u-stavni in zakoniti enakopravnosti delavstva v Jugoslaviji. Načela velike kulturne revolucije narodov, čije zibelka je bila Francija in katera priznavajo vse ustavne države, hoče delavstvo resničiti s tem, da postavi socialno enakopravnost kot temelj svobode, enakosti in bratstva. Njegova izvajanja je spremljalo neprestano odobravanje delavstva, da je moral govornik zopet in zopet čakati, dokler se je navdušenje, ki je prekipevalo, poleglo. Tako razgibanega zborovanja v Kranju že dolgo, dolgo ni bilo. Delavstvo je razumelo poziv vseh svobodnih strokovnih organizacij, da se je treba združiti v obrambo ogroženih delavskih pravic in da je treba v to svrho, da ne ostane delavski glas glas vpijočega v puščavi, vstopiti v svobodne delavske strokovne organizacije in se poglobiti v delavski časopis. Ob koncu je bila sprejeta resolucija, ki zahteva spremembo uredbe o podpiranju brezposel- nih delavcev, ki je zlasti prizadela stavbince in uvedbo obveznega zavarovanja za brezposelnost. Rudarski kongres v Celju Celje, 23. apr. — Danes se je vršil v dvorani delavske zbornice VII. redni kongres Zveze rudarjev Jugoslavije. Na konferenci je bilo navzočih 15 članov uprave in 20 delegatov iz raznih podružnic, ki so zastopali 1667 članov zveze. Kongres je pozdravil v imenu Strokovne komisije s. Iv. Mlinar, v imenu celjskega medstrokov-nega odbora in v imenu "Delavske politike" pa s. Goršek. Nato so sledila poročila uprave, ki so bila brez debate soglasno odobrena. „ V novo upravo so bili izvoljeni samo stari sodrugi, ki so bili že v prejšnji upravi. To soglasje na kongresu priča, da je organizacija temeljito izgrajena ter da vlada v njej popolna so-družna harmonija, ki je v delavskih organizacijah tako »lino potrebna. • K točki o socialnem položaju rudarjev je poročal s. Fr. Pli-beršek, o zadevah bratovskih skladnic in o brezposelnostnem zavarovanju rudarjev in plav-žarjev je poročal s. Filip Murn, pri čemer je posebno poudaril, da je potrebno enotno postopanje pri vpokojevanju pri vseh bratovskih skladnicah. O razmerah v delavskih, soci-alno-političnih ustanovah je poročal s. Jurij Arh. V svojem govoru je poudaril, da so bile so-cialnopolitične ustanove ustanovljene radi socialnih .potreb delavstva s samoupravnim značajem. Njegov govor je bil predčasno prekinjen, na kar je predsednik s. Ivan Bazelj zaključil kongres. Iz Primorja DROBIŽ IZ PRIMORJA Grahovo. — Umrla je Terezija Brišarjeva, znana po svoji dobrodelnosti po vsej okolici. V dobi, ko je cvetela nožičkarska obrt na Tolminskem, je zelo pomagala nožičkarjem. Znala je več jezikov in je bila močno na-obražena ter je vso izobrazbo pridobila kot samoukinja. Prebrala je veliko del tujih in slovanskih pisateljev. Ko je bilo na Primorskem dovoljeno še naše časopisje, je bila pokojnica dopisnica goriške "Soče" in "E-dinosti". Poskušala je tudi pe-snikovati. Imela je tudi obsežno knjižnico. Zadnje čase ji je vid opešal, pa ni mogla preveč či-tati. Kamnik. — Umrl je vzgojitelj in arhivar Frančišek Svetič, star 01 'let. Pokoj Hi zapušča« hirata Župnika Josipa Svetiča v Divači. Novi grad v latrl. — Težko noč sta prebila na morju Angel Stanič in njegov tovariš. Zvečer sta se odpravila na lov v prav lepem vremenu, ki se je kmalu spremenilo in morje je razburkano premetavalo njihove barke. Iz objema valov se nikakor nista mogla rešiti in sta bila že na kraju s svojimi silami, ko jih je rešil neki ameriški parnik, ki je priplul mimo. Podgrad. — Ko se je župnik Alojz Zgur vračal iz Ban, kjer je maševal, je padel s kolesa tako nesrečno, da si je zlomil ključnico. Praga. — V Pragi je umrl dr. teh. hon. causa Jan Vladimir Hrasky, star »2 let, ki je v mladih letih mnogo pripomogel pri graditvi Ljubljane In pri razvoju Slovenije, kjer je bil deželni inženir ter tudi predaval na politehniki. Pokojni je napravil načrt za ljubljansko opero in za tržaški Narodni dom. ■■ - Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« s S. strani.) Hill Companiji in reklo, naj se odstavi Matta Tekavca od dela za to, ker zabavlja čez Slovensko narodno podporno jednotoT Kaj pa pri "najsvetejšem", kjer je on ud? Kdo so pa bili tisti ljudje, ki so tožili tega dopisnika, da je bil klican pred višjega sodnika? Ali je to verska resnica, ki vas uči, da se poslužite takih podlosti napram ljudem, ki bi jih radi uničili? Ne vem ali je unija tam, kjer je Matt uposlen ali ni. Pa recimo, da je in bi jaz Šel tja in povedal, kaj se dogaja v Newburgu, tam ko je Matt ud cerkve, in da se še celo po-smehujejo, češ: potem pa pojdite po zaščito k vaši uniji! In se hočejo posmehovati svobodi tiska, ker jim je prvo podlož-ništvo rimski cerkvi in papežu. In vprašam Matta: Si li ti zvest ustavi Združenih držav, Če si državljan? Ali si prej katoličan in šele potem državljan, ali si državljan prej in Šele potem katoličan ? Ker, Če si prej katoli-" Čan, si podložnik Rima, če si pa prej državljan, pa pomisli to, če ti tvoja država podpira tvojo cerkev in vero s svojim denarjem. In ker ti država ne podpira z državnim denarjem tvoje cerkve in ne vere, torej nikar ne skušaj zahtevati, da ti bo SNPJ podpirala tvoj\i> vero in cerkev. \ In to je tisto, Kar te tvoji predstavniki hujskajo, da zahtevaj in da bi tako netil zdraž-1)0. Pa vedi, da Ivan Molek ni sam, in ne misli, da sem jaz Molkova lutka, ker sem imel prej svobodomiselno mišljenje, kot sem pa poznal Molka. Vedi, da so oni, ki so se opirali na klerikalizem pred konvencijo 1937, pogoreli in Frank Kerže ni bil pripravljen na izpremem-bo načelne izjave, dasi je bil pri pravilih. Vedi to, da niti katoličani ne odol?*avajo tvojega verskega fanatizma. Gospodje okoli "najsvetejšega" te le hočejo izrabljati, kar ti pa fie bo prav nič pomagalo do vstopa v nebeško kraljestvo.—F. Barbič, 53. Zdravilo proti vročici i znajde no St. Louis, Mo., 16. maja. — Dr. Benson Bloom, dr. C. S. Kib-ler in dr. S. J. Grauman so povedali, da so iznašli novo zdravilo zoper aeneno vročico (hay fe ver). To sestoji iz lugaste so- Resnice teh dni Frank Kerže. New York (Nadaljevanje) (Pripomba uredništva: V zadnjih dveh številkah Prosvete (12. in 15. maja) je ta razpra ti in klorida in se je izkazalo za Va izostala, ker br. Kerže nI po-uspešno pri zdravljenju 57 bol- a|Mj pravočasno nadaljevanja. nikov. LISTNICA URBibNlSTVA Pošiljatelju domače vestf gle de tožbe za $10,000 odškodnine v La Sallu: Sporočite nam svoje ime in naslov in opišite Vest bolj čitljivo in pravilno, da bomo razumeli, kaj je na stvari. Kampanja proti oderuhom v Madridu Medrid, 15. maja. — Civilne oblasti so odredile, da morajo vse restavracije in kavarne znižati cene na stopnjo, ki je prevladovala pred izbruhom civilne vojne. Korak j« bil podvzet. ker hočejo avtoritete preprečiti navijanje cen. Vse restavracije in kavarne bodo morale odslej naprej navesti od vlade določene cene na jedilnih listih. Lastnik največje restavracije v Madridu je bil kaznovan v plačltev $250, ker je računal visoke cene gostom. Senožeče. — Umrl je Sturm Emilj, posestnik in gostilničar, (tar 49 let. Zapušča ženo in sina edinca. Trst. — Z dekretom je bilo na predlog Mussolinija odlikovano več poljedelcev, ki bo se posebno izkazali, s "kmetijsko zvezdo" (stella al merito ruraie). Med njimi je bil odlikovan Kož-ba Alfred iz Postojne. Trat. — Neznani tatovi so odnesli Dori Savlijevl za 12,000 lir draguljev in zlatnine, ne da bi odnesli pri tem tudi denarja, ki Je bil zraven. Na mesto draguljev so postavili pismo, kjer so razložili, da so ostali dolžniki po neki njeni teti, ki Je vse zapustila Savlljevi. Policija poizveduje za storilci. ToataJ. — Cerkev v Tomaju so zaprli, ker se je zvonik začel nevarno nagibati Za popravilo bo treba 20,000 lir. Prebivalstvo n sovjetske Rusije Pred mesecem dni so javljala poročila mednarodnega tiska, da ima Rusija po ugotovitvah zadnjega ljudskega štetja, ki je bilo v začetku letošnjega leta, 170 milijonov prebivalcev* od tega 120 milijonov Velikorusov, 6 milijonov Belorusov, 32 milijonov Malorusov (Ukrajincev), ostalo l>a se razdeli na razne narodnosti. Ti podatki niso uradni, niti poluradni, kajti sovjetska vlada je že v februarju odredila, da.se podatki ljudskega štetja ne bodo objavili. Ta svoj sklep utemeljuje s tem, da spadajo ugotovitve ljudskega štetja med vojaške tajnosti, češ da bi se po številu prebivalstva lahko sklepalo, koliko mož lahko spravi na noge sovjetska narodna obramba v resnem trenutku. Strokovnjake, ki ae bavijo s populacijskim vprašanjem, seveda kljub tej ruski previdnosti silno zanima, kako se je pomnožilo prebivalstvo Rusije v zadnjih dveh desetletjih. I*ta 1932 so bili objavljeni v "Mali sovjetski encikloiiediji" statistični po-datki za prvih 12 let po vojni. Iz njih je izhajalo, da znaša pri-rodni prirastek ruskega prebivalstva 2.35 odstotka letno. Rusi so tedaj v srečnem položaju, da svoj prirodni prirastek lahko računajo v odstotkih, dočim se zapadni narodi morajo zadovoljevati z odtlsočkl pri svojih računih. Poljaki. 8lovaki, Rumuni, Jugoslovani takisto dosegajo še prirastek, ki se da izraziti v odstotkih, Angleži, Nemci, Francozi in ogromna večina drugih evropskih narodov pa se morajo zadovoljiti s promili. L. 1920 je imela Rusija 134 Zdaj je obljubil, du bo pošiljal točno, tako da bo razprava izhajala v vsaki številki.) k' V Proletarcu od 5. aprila [najdeni na moja članka sledeče vrstice: "Frank Kerže 'krtači' slovensko časopisje v Ameriki. Pravi, da je za nič, najslabša izmed vseh pa so po njegovi u-gotovitvi glasila imdpornih organizacij. Nekaj njegove kritike je zdrave, ne pa vsa. Ako so tu sredstva za dobro slovensko časopisje, pa ga vzlic temu nimamo, komu naj naprtimo krivdo? To poglavje Je tesar klopi pod vaško lipo kar nekam prezrl." Tako komentira br. Zaitz in pravi, da najde pomanjkljivost mojih Člankov največ v tem, da nisem navedel krivde, zakaj je tako. Res je,, da je nisem, ker to ni bil namen člankov. O vsem tem bom razpravljal enkrat kasneje v posebnih člankih. Lahko pa omenjam mimogrede kar danes vsaj delen odgovor na to vprašanje. Bilo je pred kakim poldrugim letom — mogoče pred dvemi -r-ko sem imel par člankov o naših razmerah v preteklosti. Kakor večkrat poprej, «em tudi v enem izmed tistih člankov omenjal, da ju vse moje pisanje le moje mnenje, katerega naj ljudje aH sprejmejo v celoti, delno, ali pa naj ga zavržejo tprej store naj, kakor se Jim zdi najbolj prav. Kmalu na to Je br. Molek odgovoril v Prosvetl nekako tako: "Ker si zapisal, da je tvoje mnenje lahko zmotljivo, ga popravi tako , , ." Nato navede on svojega. Ampak ne pristavlja, da je tudi njegovo mnenju samo njegovo in podvrženo tistim zakonom, kakor moju.i Kaj še. Tako Je, kakor pravimo ml in glede tega nI nobenega drugega vprušanja Vič. To Je važno, da povdarjam, četudi mi ni tisti čas beseda "popravi" povzročila drugega, kakor lahen smeh na ustih in tih komentar, da smo konec konca priplavali do najvišjega tri-bunala, ki ni več podvržen človeškim zmotam. Karkoli se potrdi ali ovrže tam, to stoji. Ce hoče torej br. Zaitz vedeti zdaj, zakaj nimamo dobrega časopisja kljub temu, da imamo dober materljal, mu odgovorim: ker smo rastli in se ra/.vijali kulturno brez vsake Javne kritike. Vse naše kulturno delo vseh petdesetih let je podobno človeku, ki tava izgubljen v velikem gozdu. Ali gre naprej ali nazaj, na desno ali levo, ven iz gozda ali v še večje goščave— milijonov prebivalcev, naslednje # leto pa se je to število znižalo ce- M? mu möge povedati to? ■ — KUt------- -1 A" 11 ga — in Ali ate naroč«ni na dnevnik Prosveto? Podpirajte tvoj liat! lo na 133 milijonov. Vzrok temu so bile neugodne življenjske razmere, v katere je Rusija zapadla po svetovni in državjanski vojni. L. 1923 pa Je že nastopil prelom in se je stanje začelo zbolj-ševati. Štetje 1. 192(1 Je naštelo | že 147 milijonov,-štetje I. 1081 pa 161 milijonov duš, Ako vzamemo za temelj gori navedeni prirodni prirastek 2.35 odstotka letno, vidimo, da j<* Rusija ž« leta 1934 dosegla 170 milijonov In da so morali pri letošnjem štetju našteti preko 1M0 milijonov prebivalcev. OgromriM rodnost ruskega naroda, ki je I pred vojno znašala 42 rojstev na I 1000 ljudi, «e Je sicer nekoliko zanjšala, zato pa je močno naza dovala tudi številka umrljivosti otrok, zato se Je začel dvigati oditotek prirodnega prirastka Ako bo ostal ta vsaj še deset let ns sedsnjl višini, bo že če« pet, šest let dosegla 200 milijonov prebivalcev. vprašal, mu dal Nikogar ni, da bi da bi mu svetoval prave direkcije. Da delamo mi, ameriški Slovenci, v Javnosti že takih petdeset let, U) vemo. Kaj smo delali in koliko Je vredno naše delo — tega ne vemo. Nikdar ni bilo kritike, nikdar ocene, kje smo in kam gremo. Posledica tega je, da prehajajo nekateri na stališče, ki ne pušča nobenega drugegu mnenja več. Tako je in nič drugače. Nisem zapisal dosti na račun Prosvete, niti mrvo tega, kar bi rad in tudi bom. kadar pride čas. A vendar je bila sveta jeza v uredništvu In br. Molek je prelistal moje delo zadnjih trideset let, da me |>okaže v javnosti, kako sem se izpremenil in kako je vse moje današnje sanje v protislovju s tem, kar je bilo moje tlelo nekdaj. Za vso dolgo historijo ni dokazal drugega, kakor da »sem vseskozi dosleden in vse moje delo nekdaj in danes ima eno samo skupno podlago: pisal in razpravljal sem brez ozira na desno in levo tako, kakor je bilo in je še v meni. Vsako delo je vselej slika razmer in prepričanja, ki ga ima človek. Ni rečeno s tem, da je vselej vse pravilno, rečeno pa je, da je bilo tako mišljeno in občuteno v tistem trenutku. Ce se kdaj pa kdaj dva članka dozdevno nasprotujeta, tedaj morate vedeti, tla je evolucija večna na svetu, da se danes kaže ena stvar v ti luči, jutri pa posveti nov žarek, pa človek zapazi nekaj drugega. Človek mora .biti večno odprt za življenje in dogodke. Pravilno in |>ošte-no je, da se piše vselej tako, kakor je in ne tako, kakor sem rekel ali mislil včeraj. I)a sem se v življenju dostikrat zmotil, to da — da bi bil pa v življenju kdaj vedomu pisal drugače, kakor so bile moj» misli ali moje prepričanje, tega ne. Sem pač ne več ne manj kakor človek z vsemi prednostmi in tudi napakami, ki Jih imamo vsi z br. Molekom vred. Ne trdim, da sem vselej zapisal celotne misli — tega nisem mogel in tudi nisem smel. Zakaj naša javnost se je razvijala v zadnjih tridesetih letih v znamenju biča in korobača: en stavek preveč, pa je padalo, da je bilo groza. Bolelo m« Je sicer, ker sem videl, da bi bilo marsikaj potrebno, da se popraOI in pravilno usmeri, toda zapisati nisem mogel, nisem smel. Kot u-rudnik in izdajatelj Časa sem bil odvisen od naše javnosti in moral sem paziti, da se Ja nikjer ne zamerim. Ni bilo mogoče drugače, zakaj za zgradbo je poteba strokovnih delavcev in premišljenih načrtov, zu požig Je dober navaden bedak z vžigalico v rokah. ' Bil Je še drugi vzrok. Kdor postavlja kaj boljšega, ima pravico podirati staro. Kdor nima načrta ali ljudi za novo, je boljše, da se ne dotika tudi starega. Ne toliko zastran stvari same, pač pa zato, ker ima vsaka delo in vsaka organizacija svoje nasprotnike, ki komaj čakajo, da se kdo oglasi in prinese kaj takega, kar se nJim zdi pripravno za (»ndirunje. (Dalj« prihodnji*.) PREKLIC Podpisana Izjavljam, da karkoli sem govorila o rojaku Vlc-tor Lisjaku, ni resnica. To sem napravila v razburjenosti Iu Jezi, An na Jene, Claveland, i). - -(Adv.) Od leve proti desni t Vladimir Knkklaaki. Wlhael Gordljank.. Moult ve v Ne* Yorlt, in Koafttanti« Omam* i, član sovjetskega r trnka letales. Iti sta poleirl* Is Iva v Washington u. SLOVENSKA NARODNA POI) iPOHNA JKDNOTA izdaja avoje publikacija In «« posebno list Pro«vela za koristi ler potrebno agitacijo ovojih društev la članstva la za props itaado svojih Idej. Nikakor f ne sa propagando dragih pod pornih organizacij. Vsaka ar gaalzarljn Ima obUajao avoje glasilo. Torej agitatortčnl dopUt in naznanila drugih podpornih organizacij «a njih društev aaj .se M pošiljajo Unta Pnmveta. «MAJSKI GLAS" prvomajska revija, posvečena delavskemu gibanju, je isiel. Ako si f* se niste naročili, storite to takoj. Cena za posamezen izvod 25c. Za večja naročila so cene sledeče t 10 iztisov 25 iztisov 50 iztisov I 2.40 5.75 11.00 Priporočite ga svojim znancem in prijateljem, ki verujejo v izobrazbo in napredek delovnega ljudstva. Naročilo poiljite čimprej na naslov t PROLETAREC ; 2101 So. Lawndale A ve. . Chicago, Illinois KRALJ ALKOHOL ROMAN JACK LONDON h mmgUUi- pr,ved*l JOS. FOUANKC Poleg nje je bila moja "Razie Dazzle" a aež-ganim glavnim jadrom ter a Scottyjem in menoj na krovu. Whisky Bob se je bil spri a French Frankom in odšel z Grkom Nickyjem "po reki navzgor" na neki pohod. Uspeh tega pohoda je bil prainje nov čoln za lov na loaose, ki sta ga ukradla nekemu italijanskemu ribiču. Italijan ga je šel iakat in je obiakal nas gunarje-oatrigarje vse po vrsti, in mi amo bili prepričani po Um, kar amo vedeli o Whisky Bobu in Grku Nickyju, da sta onadva bila krivca. A kje je bil ukradeni čoln? Na stotine grških in itaiijanakih ribičev je preiskalo ob reki in po zalivu vaako luto in vsako luknjo v trat ju, da bi ga našli. Ko pa je iaatnik ves obupan ponudil nagrado petdeset dolarjev, je naše zanikanje naraatlo in skrivnoat se je poglobila. Neko nedeljo zjutraj me je obiskal stari kapitan Špink. Pogovor je bil zaupen. Pravkar je v svojem čolnu lovil ribe pri atarem alamed-skem brodu. Ko je nastopila oseka, je opazil vrv, ki je bila privezana h kolu pod vodo in držala nlzdol. Zaman je skušal vzdigniti at vir, ki jc bila privezana na drugem koncu. Malo bolj naprej je bila |>odobna vrv privezana k drugemu kolu, ki je tucfy driala «»«M i» se ni dala dvigniti. Ni dvoma, da je bil tam pogrešani čoln. Ako bi ga vrnila pravemu lastniku, bi dobila petdeset dolarjev. Toda jaz sem imel čudne nazore o časti med tatovi in nisem hotel imeti nič opraviti a to zadevo. A French Frank se je bil skregal z Whisky Bobom in Nelson mu je bil tudi sovražnik. (U-bogi Whisky Bob! Bil je brez zlobe, dobre duše in narave, rojen slabič, vzgojen v revščini; imel je nepremagljiv pohlep po alkoholu in je še vedno izvrševal svoj poklic kot gusar-oatri-gar; njegovo truplo so nedolgo poziteje potegnili poleg nekega doka iz vode, kjer ae je bilo, vae preluknjano od šiber, potopilo.) Za uro po tem. ko sem bil zavrgel ponudbo kapitana Spinka, sem ga videl, kako se je vozil z Nelao-nom na barki "Reindeer", po zalivu. Tudi French Frank se je s svojo ladjo peljal mimo. Ni trajalo dolgo, ko so se pripeljali nazaj in — čudno barki sta vozili vštric. Ko ata zavili proti peščenem rtiču, aem lahko videl pogreznjeni čoln, ki je bil do vrha stranic v vodi in so ga samo vrvi, privezane k obema barkama, držale na površini, da se ni potopil. Bi-bavica je napol minila in možaka sta obrnila svoji barki naravnost proti pesku in zavozila nanj v eni vrsti s čolnom na sredi. Kakor bi mignil je skočil Haas, eden French-Frankovih mornarjev, v čoln in urno odveslal proti severnemu obrežju. Velika pietenka na krmi čolna je oznanjala namen njegove i#ti. Niso mogli strpeti niti trenutek, da ne bi praznovali onih petdeset dolarjev, ki so jih bili tako izlahka zaslužili Taka je pač navada ča-stivcev kralja Alkohola! Kadar jim je sreča mila, pijejo. Ako nimajo areče, pijejo v nadi, da jim bo mila, Ako jih je zadela neareča, pijejo, da bi jo pozabili. Ako srečajo prijatelja, pijejo. Ako se spro s prijateljem in ga izgube, pijejo. Ako je njihovo ljubimkanje u-s|H?šno, mi tako srečni, da morajo piti, Ako so zavrnjeni, pijejo iz naaprotnega vzroka. In uko "nimajo sploh nobenega posla, pijejo, dobro vedoč, da jim bodo črvi začeli gomazeti po možganih, kadar laido izpili dovolj kozarcev, in dH IkkIo imeli vse roke polne dela. Kadar ao trezni, hočeji piti, in kadar so pijani, hočejo piti še več. Razume se, da sva bila s Scottyjem kot so-tovariša iKivabljena na pijačo. Pomagala ava jim delati luknjo v petdeset dolarjih, ki jih še niso prejeli. Tinto popoldne se je spremenilo iz (»ovseni navadnega poletnega nedeljskega I «»poldneva v prekrasno sijajno popoldne. Vsi smo govorili in prepevali, se Širokouatili in French Frank in Nelson sta venomer točila, ležali smo docela vidni vsej oaklandski obali in hrup našega pirovanja je privabil prijatelje. C'oln za čolnom se je prepeljal preko zaliva in printul ob |>eščeiicm rtiču, dočim je Hans imel samo en p<»*el — da je venomer veslarii na suhi» IHI ptjdČO. Nato nt a prišla Whisky Bob in Grk Nicky tresna, razjarjena, razkačena, ker so Jima tovariši gusarji ¡zmeknili plen. French Frank je s iM.moijo kralja Alkoholu imel licemerski govor o kreposti in poštenju in je vzlic svojim petdesetim letom vrgel Whisky Boba na pesek in ga mikastil. Ko je Grk Nicky z lopato na kratkem držaju priskočil Whiaky Bobu na pomoč, ga je Hana na kratko odpravil. In ko ao naložili krvaveče ostanke Boba in Nicky-ja brez vaeh nepotrebnih formalnoati v njun čoln, ae je dogodek moral aeveda praznovati z nadaljnim popivanjem. Ker je Wlo prišlo mnogo obiakOvavcev, naa je bila velika družba mnogih narodnoati in različnih čudi, ki je vae podžigal kralj Alkohol, da ao ae otresli vaeh ovir. Stari apori ao oživeli, atarodavna aovraštva ao vzplamtela. Boj je bil v ozračju. In kadar ae je kak priata-niški delavec spomnil, da ima kaj zoper kakega mornarja ali obratno, ali kadar ae je kak gu-sar-ostrigar spomnil kaj takega, ali ae je kdo drugi spomnil kaj zoper njega, je švignila peat in iznova je zaživel boj. In vaak boj ae je poravnal a pijačo in pri tem ao ae borci a pomočjo in prigovarjanjem naa oatalih objemali in ai priaegali prijateljatvo do amrti. In baš ta čaa ai je izbral Soup Kennedy, da je prišel in zahteval »Uro arajco, ki jo je bil pus'il na barki "Reindeer" Ukrat, ko je vozil a Jamom. V prepiru z Nelaonom je bil atopil na Clamovo atran. Tudi je že pil v krčmi St. Louia, Uko da je bil pravzaprav kralj Alkohol, ki ga je pripeljal do peščenega rtiča poiakat ai svojo staro srajco. Malo besedi je povzročilo metež. V najapodnejšem delu barke "Reindeer" ae je apoprijel z Nelaonom In ae je v meUžu komaj rešil, da mu ni glave razbil železni drog, ki ga je nad njim zavihUl razjarjeni French Frank — ki ae je bil razkačll, ker je možak z dvema rokama napadel možaka z eno roko. (Ako "Reindeer" še plava po vodi, ae mora udarec z železnim drogom še vedno poznati na trdem lesu spodnjega dela barke.) Neiaon pa je poUgnil obvezano prestreljeno roko iz zanke in jokal, dočim smo ga mi držali, in tulil v svoji divji veri, da more z eno roko premlatiti Kennedy ja. In spustili smo ju na pesek. Tedaj, ko je bilo videti, da atvar za Nelaona alabo atoji, ata French Frank in kralj Alkohol poaegla nepošteno v boj. Scotty je ugovarjal in poaegel po French Franku, ki je planil nadenj; aprijela aU ae, bila ae s pestmi in sukala po pesku dvajset čevljev daleč, kjer je French Frank padel na Scottyja. Pri prizadevanju, da bi Udva ločili, je naaUlo še pol tucaU novih bojev med nami oaUlimi. Ti boji ao ae končali na U ali drug način ali pa amo borce ločili a pijačo, dočim sU se Nelson in Kennedy ves ta čas dalje borila. Zdaj pa zdaj smo se vrnili k njima in jima dajali nasvete; tako n. pr. ko ata izmučena ležala v peaku In bila nezmožna udariti: "Vrzi mu peaka v oči!" In meUla aU al drug drugemu peaek v oči, prišla zopet do moči in se bila, dokler se nista zopet upehala. In aedaj naj kdo skuša pomisliti, kaj je vse to, kakor je bilo sme&no in živalsko, pomenilo za mene, še ne šestnajatletnega mladeniča, ki je v njem gorel pustolovski duh, čigar domišljija je bila napolnjena z zgodbami o pomorskih razbojnikih in roparjih, o plenjenju mest in o bojih oboroženih možakov, in čigar misli so bile pobesnele od slabe pijače, ki jo je pil! To je bilo življenje, sirovo in golo, divje in svobodno — edino življenje one vrste, karkš-nega sem mogel po svojem rojstvu v tiatem čaau in na tiatem kraju doseči. In še več nego to! V njem je bilo neko zagotovilo za pri-hodnoat. Bil je začetek. Od tiatega peščenega rtiča je držala pot skozi zlaU vrata do neizmernih pustolovščin vsegu sveta, kjer se vrše boji, ne za sUre arajce in ukradene čolne, ampak za viaoke namene in romantične cilje. In ker aem povedal Scottyju kaj sem mislil, ker se je bil dal užugati od takega sUrca kot je bil French Frank, sva se tudi midva spoprijela in pripomogla k slavju na pesku. In Scotty mi je odpovedal službo pomočnika in jo popihal še tiato noč z dvema odejama, ki sU bili moji. Ponoči, ko so gusarji-ostrigarji, omamljeni od pijače, spali v svojih ležiščih, sta obe barki plavali na visoki vodi in se zibali ob svojih aidrih. l/ononaraki čoln je ležal na dnu, še vedno napolnjen s kamenjen in vodo. (Dalje prihodnjič.) r Randevu tielč JonteMiva r tgodnj* pomladi, Roko v roki nti a tiato intim noetjo zaljubljencev, ki |«ridejo t deiele v men t o. da ai nakupijo I «»ročni pajtoian in mirte, nv.il< th nevestino obleko, rdečkast«»-rjave čevlja in auknjo in klobuk, srajco in kravato ta ienina in ki nr slišijo hupanja avtomobilov, uiti ne opatijo Ironičnega omchljaja mimogredočih, V pri- jemu rmkive robe, v rahlem drhtenju prstov, v pokorno vdanem utripanju til, v tem j« njima ta vest: Samo oči govorijo: ti in jat. Taka je bila Saba Kraljeva in maturant Gregorij Ouden, njen prvi fant. "Ct sem s teboj v Tivoliju, dragi, ae mi idi, da sem v cerkvi. Saj veš to, da sama bret tebe ne upam aem: ta divnl Tivoli, ta gotd. ta park, te poti |m» serpentinah, to je/ svetišč* zaljubljenim. Kakor da bi af našemila v poročni |»alčolan. ne da bi imela Ienina, ae mi tdl, če grem nama Mrva teb« med to smrečje. In sato,; ker je tukaj tako lepo, te imam «e bolj rada: tako vdano sa počutim ob Ubi. fte celo rajii imam, da si ti pri meni, kakor — mama." Zbodlo jo je v vest in popravila je: "Am|»ak mamo imam tudi rada" Vent ji je t »opravila: Si imela. a tvoj nagon ne tdaj puli ta vse kaj drugega, kakor J« materina ljubeten. toda vsiljivo o-pombo vent i je preslišala. Vendar ae je občutek velikega greha počani aplatil vanjo. Kakor da ne je s tem, ko Je dala is sebe to it Javo, enkrat ta vnelej pregrešila nad materjo: greh Je storila, ki ga ne bo mogla, itbri» PBOSVgT* pravljala. Čutila pa je, da se samo zapleU v nekaj, kar ne more določno izraziti. S povešeno glavo je obmolknila. Sklenjena v objemu aU prisluškovala dvojnemu bitju srca. "Pusti, da te poljubim na prsi," je zaprosil fant. "No, prosim te, nikar — bojim ae Uga." Na poti, na serpentinah je za-šumelo: fant je hoUl dekle poljubiti, dekle se je branilo. Slutila je a atrahom, da bi ta poljub bil začetek greha. "Vrag a tabo!" Odrinil jo je. S sklonjeno glavo in a kapo v rokah je obstala odmaknjena od njega. Jokala bi, kričala, p<#4lekr#la bi predenj in bi ga prosila, naj ae uamili, naj jo ima rad Ukšno, kakršna je: otročjo. Naj se ne jezi na njo, če se ne upa. Fant je ostal togoUn in je strmo strmel predse: to bedasto dekle, kaj misli, da ae bopa celo večnoat takole gledala. TO leta ae je mučil za tiati bedasti poljub: vendar ne bo vae življenje Romea igral. "Poljubi me," je zaprosila. "Ne," se je branila njegovih rok. Odrinil jo je. Škripal je z zobmi, ko ai je čeaal lase. "Brž daj", je rekel in pohiUl po ceati. Stekla je aa njim. Se kape ai ni mogla posaditi na glavo. Hitel je ,da je morala ob njem malone teči. Preplašeno ae je ozirala vanj. Neizprosno trd je molčal in hiUl, gledal narav-noat predse in ae še zmenil ni zanjo. Kakor da bi pozabil, da hodi tudi ona ob njem. Dekle pa je prav to uro, ko je uvidelo, da je nezadovoljen z njo, bilo Uko zelo potrebno tolažbe, dobre besedice. A fant je Uko brezobzirno hitel, a alehernim korakom je z njega odpadalo razpoloženje samoU in ljubezenskih skrivnosti polnega Tivolija. S strahom v očeh je šla, mestu, dolgi ¿rti cestnih svetilk nasproti: čim bliže sta bila Um lučim tembolj je v njej Ugašalo upanje, da jo bo potolažil. Poskušala je, da bi mu ujela dljtn: vsaj v toploti njegove roke naj bi se pomirila njdna Užka Vest. ibmaknil je roko, zakaj prve obločnice na široki cesti glavnega drevoreda so že zasvetile. < 'To veš, dl sem padel pri maturi?" je presekal molk. O maturi tal bo pripovedoval, nič drugega: Poslednje upanje je zdrknilo z nje: Da, vedela je to: to je bilo zato, ker so ga žarnice in bližajoče mesto naredile treznega. "Kako to, kaj si študiral. Ka dar sva bila'skupaj, se ti je mudilo domov študirat. Kako to?" "Nisem mogel delati, preveč me je motila Nada. To menda veš, da sem zaljubljen v Nado Saj poznaš Nado, mojo kolegico?" "Poznam." Molk. "Njo ljubiš in zato si padel? In jaz — prvi poljub semfl dala . . ." Zakaj si storil to? Bi rada zakričala, toda molčala je. "In jaz sem rekla celo, da imam tebe celo rajši, kakor mamo," je zastokalo v njej. Molče si je pokrila oči in je zajokala. Ko je prišla domov, je oče pometal dvorišče. Z utripajočim srcem se ga je izognila: potuh njeno se je splazila v hišo. Matere se ni bala. "Zakaj pa ne u-boga A in ne prideš domov o pravem času, oče je ie ves na trnih, ker te ni. 2e ves večer sprašuje po tebi. Drugič pazi, da prideš za čana domov!" ji je mati naredila pridigo. Pa me naj nabije, ali pa spodi od hiše. je pomislila: to uro ji je bilo prav vse eno in ničesar se ni bala. Jokala bi, kričala, bila z glavo ob zid: kakor, da ji bo nekaj razneslo, zapuščenega dekleta in ji bo opljuvana ljubezen rszgnala prsni koš, Uko ji je bilo. Naslonjena na zid, ai je v krčeviti, atrastni ihti pogledala v lastno dušo. Ko je bila s to ihto olajšana, najbolj moreča bolečina, ni je izmila oči. Kakor da bi v lotMfti tičali vsa modrost tolažbe: pojedla je ogromen kup cmokov. T Ako, tako ga ljubim, še en nam cmok ne bi dali zanj. si je zašeptUla. Zakrohotala se je; pred oglsdalom je sunkoma \rgla glivo vtmk in oči so se ji tibliakils, ko ai je prisegla:; Zdij ai l»o poiskali nekogi, di ae bo nddoliiti ta sramoto. Doni nič. di lihko VRHNJA PLAST "Kaj želite, gospa?" Globoko dihanje— izvrstna telovadba za pljuča Zdaj je pravi letni čaa za to, da z globokim dihanjem enkrat za vselej preženemo iz telesa vso navlako, ki ae je v njem nabra-a pozimi'. Posebno za tiste, ki doalej de nikoli niao vadili dihalnih vaj, je zdaj skrajni čaa, da začno. Pričnimo torej kakor v igri: tedaj, ko utegnemo in ko se lahko poavetimo svoji negi. Pri sprehodu skozi gozd in travnike, kadar gremo kaj na-kupovat, ko gremo v mesto, kaj* pak le, če je zrak kolikor toliko čist. Korakajte ne s prekratkimi in ne s predolgimi koraki. Život naj bo vzravnan, glava pokonci. Zdaj se nekoliko poigrajte in na vsake tri korake slišno vdihnite in izdihnite. Vdihnite skozi nos, izdihnite pa skozi priprte ustnice. Le, kadar je hladnejše vreme, ali če se teh dihalnih vaj se niste docela privadili, skozi nos tudi izdihnite; tako se namreč obvarujete prehlada, ki ga pa pri dihalnih vajah malodane ne morete dobiti. Te vaje vadite torej nekaj časa, prsni koš pri vsakem vdihu močno razširite in ga pri vsakem izdihu počasi, a očitno stisnite. To delajte tako dolgo, dokler se dihanja popolnoma ne privadite. Pptlej začnite s spremembo, in sicer: napravite tri kora-, ke— vdihnite, pet korakov — izdihnite. AH pa tri korake, vdihnite, šest korakov, izdihnite. Ali pa tri korake dolgo vdihnite, potlej pa poskusite, kako dolgo boste zdržali, da lioste kar se da počasi izdihovali. Kar poigrajte se nekoliko in si izmislite še druge kombinacije, dokler ne boste dalj Časa izdihavali kakor pa vdihavali; važno je namreč, da izdihavamo počasi in temeljito. Celo pri najpopolnejšem izdihu ostane v pljučih še zmerom približno 1 liter zraka. Zdaj nan to globoko dihanje že veseli in ne moremo nič več strpeti brez njega, zato bomo tudi doma dihali globoko. Naša pljuča pogosto nujno rabijo osvežitve. Tako na primer: po čiščenju stanovanja, po napornem delu v trgovini, po večeru, ki smo ga preživeli v zakajenem prostoru, ko smo morebiti celo sami kadili. Ce hočete biti zvečer posebno sveži in dobro razpoloženi, se postavite k odprtemu oknu }n začnite naj prej čisto brez napora z eno izmed vaj, ki jih že znate. Potlej upognite roke Uko, da bodo konci prstov lahno sloneli na ramah, komolce dvignite kolikor mogoče visoko in jih pritisnite nazaj k telesu, kakor bi hoteli iz njega iztisniti zrak. Tako ponovite Šestkrat. Zdaj začnimo a kroženjem komolcev; kadar sU komolca skupaj, izdihnimo, ko sU daleč narazen in je prsni koš razširjen, pa vdihnimo. S komolci krožimo v obe smeri šestkrat. Potlej jih spustimo in roke otresemo. Zdaj ležimo na hrbet, eno roko položimo rahlo na trebuh, vdihnimo in vzboči-mo trebuh vase. Roka nadzoruje potek vaje. To vajo napravi mo samo štirikrat. V isti legi položimo nato obe roki ob telo, da rebra dobro čutimo, z vzdi hom močno razširimo prsni koš in z lahnim pritiskanjem rok pomagamo pri izdihavanju. To va dimo štirikrat. Nazadnje položimo še obe roki s konci prstov na - II f I ključnici in pri V(|ilt„ iB mo zrak visoko do n,BTB vajo vadimo ,amo ¿¿¿| . Ce bi pa radi še ^ jo spet vstanemo, «^¿J roki v višini ram ninr 1 izmenično malomarno .< Jfl ob telesu; pri tem izdih,?! povratku pa «pet vdih» 1 nekaj začetnih zamahuj nujmo močno nazaj t*k< il ka skoraj opiše krog i„ nutek obstane navpično t| namreč razširimo hrbet i I magamo vsem organom d* J čam dovajajo «vež zrak iJ pa šlo vse bolj ritmično' 3 vimo pri vsakem zamahu J z nogo na isti strani majhenje. 9 "Ne, drugače leč ni tako grda in ničsva. It-mimo imim najrajši, j poaodiii ni-bo prav njegovega Jo imam rada," je po- najboljšega prijitelja; naj ae mu fant pobaha. koliko več uapeha bo imel! "Niai vedela, da ni bilo samo za tebe, kar je bilo v loncu? Oče še ni večerjal." Začudena ne je ozrla v mate-rin dobri, bolj prentrašeni kakor nejevoljni obrat. Tedaj se je s|»omnila. da ji v resnici večerja ili' kaj tišči v grlu. Mimi, odpusti mi, ni res. di imam koga drugega rajši kakor tebe. Tebe ljubim na vsem svetu najbolj, je hotela zakričati. Toda samo zajokala je in tbeUla v—posteljo.1 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEM Po sklapn 11. radna konvencija »a lahko aaroil " priiteje eden. dva, tri, štiri aU pet iliiov Is ene dratise * j» nlnl. List Prosvati stana sa vao oaiko, si ilsno sil nrfi«* eno letno naročnino. Ker »a ilanl šo plač.jo aewa« ■ tednik, ao Jim to prliUjo k naročnini. Torej aeda ii b je llat predrag sa ¿lana BNPJ. Ust Proeveta |e vela >»» ^ gotovo le v vaaki družini nekdo, ki M rad «Ul Ust vaafc listu Proeveta ie: Za Cicero In Chlcaf« 1 tednik Is.............^ S tednika la...... ....... S tednike ia...... 4 tednike la...... I tedalkor is..... I« tt l* Za Zdrul. država Ii Kiaado.9S.tO 1 tednik In..............4.BO S tednika In............ t.St S tednike In............ 2.4S 4 tednike In............ 1.10 5 tednikov In........... aU Za Evropo Jo............00 - Izpolnite spodnji kupon, prileti te potrebno vsoto Order v pismu In ai naročite Proeveto, llat, ki le veia ia« ^ ^ Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh «snov P""' M * SNPJ, ali te ae preseli proč od druline in bo a^1' k6 tednik, bode moral tisti ¿lan Is dotične druline, 11 .£ m naročena na dnevnik Prosveto, to Ukoj nasnsniU „ in obenem doplsčati do^no vsoto listu Promts. A' tedsj mora upravniitvo sniUU datum n to *»oto nan*__j .1 ** 1) PROSVETA, SNPJ, 2057 Se. Priloženo poftil]am naročnino M eoeooeeooeoooooooooooooeo n Lawndale Ave.. Ckkal* I llat Proeveto vsete I....... ......CL dn*"» " Naalov........................................... UotavHe tedaik ia ga prlpltite k moji niró¿aiai od meje dratinet „ .. ' .......ČL drall" ........; t) .........d *..... .,.Ct drativ* *....... l} .........(X ...... .....................................................................................A .... Drie»» ........... Meato...,..,. Nov naročnik Star