JEDNOTI •veliki fl S«. Ur*dnllkJ t* upr.vn.4kl prostori, SM7 Lowo(UU An, Offloo of Puhlkstioai 2067 Bo. Uwodalo Aro. TtlopkoM. RookwoU 4804. ^c^Vi^TISr Chicafft, III.. sobota, 5. septembra (September 5), 1925. |Ui9TKV.—NUMBER 209 A*»pUnrr for m.ilinf • iTspMtsl roto of pooUfo pruviderf for lil »ection 110.v Act of Od. t, 1I1T. •athuri»«d m J»m 14. ltlt. I Praglad dnevnih dogodkov .JH 1 Amerika. DlCMA Vlada preiskuje vzroke kata- lldilV strofe, ki je uničila zračno ladjo —I "Shenandoah"; 27 mož se je rešilo. , kom, —- ---— i Bojne ladje iščejo izgubljeno -opusti? — To vprašanje spra- letalo v Pacifiku. Vi »enator Borah na dnevni Wall atreet je hotel imeti stavba. - Mehiški poslanik je ko rudarjev, pogostil delavce. — Ugibanja Guggenheimovi in Morganovi radi rudarske stavk« in drugo, interesi ne spe. -T ^ /n r» Poslanik Sheffield ae vrne v Washington, D. C. JF. P. Mehiko. v Ustne govorice). — Ko pride p0Htični dogodk% Washing- oieph Caillaux s drugimi člani tonu ^ pncoske komisije za odplačilo Posvetu. ^v v Washington in ^ vpra- Francija »x> zahtevala enake al. da »e a Francijc.ravno!tako L^^f kakršne je daIa Anglija, a t——* ^rat gledal a atola, W stoji med Di lomati^na bUka y ženevi E°kr 2Sc2W 5hfc turškega ^v Mo" lellon izravnala njuno varčnost sulu- _ d program za znižanje davkov drtanjem teh velikih dolgov, BojR6 Mh iŠČejO i jih dolgujejo tujezemske sile , - . , merskemu zakladništvu. IZgllbljOnO 161110 Črtanje dolgov je edina pra- _ ilna beseda, ako se hoče opisati Pomorgk| eroplan je najbri uUh opast vseh obresti pri belglj- nU ko je zmanjka]0 ^azolina. kem dolgu. Zakladmštvo je nelo od Belgije obljube, da se gan Francisco> - Vse tfajo vsote z obrestmi ob go- ^ ladje> ki M biIe na Paci. ovem čaau. zdaj je pa sprejelo fiku ob ča8U poIeta iz San Fran. koraj polovico tega. In fran-Ligca na Havaj> 80 dobile v četr-*ka vlada, ki ima veliko mili- Lk ukaZ( da pomorsko le-onov dolarjev za osvojitev Mo-L^ pN-9 No x ki je zadnji ^ »ka, prosi za take pogoje, kot lk pripluIo v bližino 200 milj od lih je dobila Belgija. Havajskih otokov, potem pa ni „ , . . Ail več dalo glasu od sebe. Zadnja Borah je vedno na meitu ka- ^ eroplana, ki je do- Ur ae nudi dobra prilika za kri- torek ob ^ ^^ fairanje uprave. Njemu se^e Mgamo malo Razollna S* TSKi £Še, da je Washington prepustil Alasko Guggenheimom in kalifornijskemu ribiškemu trustu, k lovi lososa, prihajajočega z mor ja, pred ustji rek. Zadnjo potezo je izigral tajnik Hoover, ki je prepovedal lovit lososa v plitkih vodah Indijancem ob obrežju, ki zdaj stradajo. 1 Dan Sutherland, kongresni delegat iz Alaske, bo povedal kongresni zbornici v prihodnjem zasedanju, zakaj prihaja vladna železnica na nič. Ntlaiik SMlali ti vrti v Mihiko V DIPLOMATICNIH KROGIH t\H\ ZOPET DRUG VETER. PoviroČila so ga rasna domnevanja. BIVŠI CENZOR VIDI STRAHOVE Wa*hington, D. C.—Državni tajnik Kellogg zopet naznanja, da se poslanik Sheffield vrne v nekaj dneh v Mehiko. On odločno zanika, da Sheffield poda ostavko. Sheffield je na konferenci, ki se je vršila v mesecu juniju in katere so se udeležili Coolidgi. Kellogg in Borah v Beli hiši, tožil o radikalizmu in brezpostav-nosti v Mehiki in pripravil Kel-logga, da je podal časnikarsko tyavo, v kateri je namignil, da tifwasfiingtonska vlada pozdravila revolto v Mehiki. Predsednik Calles je odgovoril ostro, V protestantovski nestrpnosti vidi največjo nevarnost.—Napoveduje se boj med katoliki in protestanti za kontrolo te dežele.—Ali pa pride porai aa vse cerkve. Kalailrofa zratot ladie "Shaaandoah" Veliki dlriglbd, ponos ameriške aračne mornarice, nI mogel kljubovati viharju. Kosi raatr-gane ladje so pluli več milj po zraku In 27 moš se Je rešilo. Kellogg pa nato ni vedel kaj povedati. Se nekaj se je zgodilo. Coolidga so citirali, da je rekel, da so razmere postale bolj prijateljske. Kljubtemu so pa opazili, ko je Louis Morones, "bolj-ševiški" član Callesovega kabineta, bival v Washingtonu, da je bil Kellogg zunaj mesta in je Igral golf. Washingtonski zvedenci v la-tl^sko-ameriških zadevah, pra vijo, du ima priznanje Mehike od Velike Britanije, ki deset let n{ imela stikov z Mehiko, nekaj pidlage za tajni sporazum, kako Mehikanci postopajo z britskimi vlagatelji v Mehiki. Predsednik Calles je odrinil Kelloggovo roko s tem, da je z Londonom razpravljal direktno glede gospodarskih vprašanj. Mogoče je dal oljne koncesije ali pa kovin-sl^e britakim kompanijam, ko so Washington, D. C.—(F. P.)— W. H. (Bili) Umar, vojni cenzor ob času svetovne vojne, ki je potlačil več ko 125 listov, citira /daj E. Haldeman-Jullusa, bivšega radikalnega časnikarja v Girardu, Kan?.., da podpre svojo trditev, po kateri protestan-tovHke cerkve v Združenih drža vah napeljujejo vodo za vt rsko vojno. l*mar govori proti prohibiciji in pri tem tudi mlati po Klanu, protestantovskih cerkvah in Protisalunski ligi. VVaHhingtonškim poročevalcem je poslal ponatis Haldeman-Ju-liusovoga članka, ki pravi, da pride do krvavega sjmpada mini protestanti in katoliki v Ameriki, ali pa do poraza vsake verske kontrole a pomočjo svobodomiselnega gibanja. da ostane cerkev ločena od države. Lamar komentira, da je načrt svobodomlslocev ))odoben načrtu "boljševikov" v Rusiji. On zavzema stališče, da se dn verska vojna preprečiti le na ta način, ako protestantovske corkvo postanejo spravljive. On argumentira. da Klanovo geslo "ta dežela ne more ostati polkrščan ska in polagnostična in Klanova vojna proti katolikom in Židom pomenita "vojno napoved vsem državljanom, ki ne pripadajo k n»iuiantAlul>lM ll.t«L tfllMl " Caldn-ell, O, — Velika zračna ladja "Shenandoah" leži danes v kosih, ki so raztreseni po tukajšnji okolici. Silen vihar v sredo ponoči tako premetal, da je dobila razpoko in proti jutru, ko je ladja zopet zabredla v vetrove, se je njena velika platnena masa raztrgala na dvoje v višini 7500 čevljev od tal. Kontrolna gondola se je odtrgala in padla z možmi vred na tla. Prednji konec s rilcem je plul le 12 milj, približno eno uro, in se na mtth spustH pn.sgoma na- tla blU* harona. O. Zadnji konec se Je zopet pretrgal na dvojo in oba osa sta prišla na zemljo blizu A ve, O. Na ladijl je bilo 48 mol. Štirinajst je bilo ubitih, med temi tudi poveljnik Zachary Landsow-ne. Dva sta težko ranjena. Osta-o moštvo se Je srečno rešilo, ns-ateri s manjšimi poškodbaptl. Kakor hitro se je dlrigibel začel trgati, so možje hitro zapustili gondole in se prijeli ta vrvi in še-ozno stebrov Je razkosane struktur«. Na prodnjom koncu je na ta način vlso|o sedem mož, na srednjem tri Ih na ladnjem koncu 17 mož. Stirinajstorlca ubitih e bila v kontrolni gondoli, ki sa e naglo odtrgala in padla na tla; obležala Je v nekem koruznem M)lju. Mrliče In ranjence so po->rali farmarji in jih odpeljali v bližnje mestece Belle Valley. "Shenandoah" Je plul ii Lake- riške kompanije mislile, da I protesiantovskim cerkvam. poberejo vso smetano. Bitka v Ženevi ia JM tariko alf« v iaaal« Turški Euaaajl minister pravi, da Turčija na sprejme kompromisa, niti ne stopi v ligo narodov, če ne dobi ugodne razsodbe. | FrsselJs upa na znižanja dolgov ■ |caUlaax bo beračil v VVsshlnfto-au za enake pogoje kot Jih Je dala Anglija. GIBANJE TEKSTILNIH DE-LAVCEV NA JUGU. ..— ' '■« aniracunem puiju. --.. psi menijo, da organizirani ginija. se niso brigali zap*reil» ^Hi ustavijo le malo produk- svojega /spovednika. Oblekli ao ^ na polju mehkega premoga se v bele halje, potegnili kapuce ■ * gl. odborniki rudarske ns obrsz in s plamtečim križem •nr*nixacij€ ne bodo upali tve-1 korakali pred šotor svojega po-»M Uk, Ka boja z gospodarji In veljniks. On je poklical stražo, W w Morgan, Rockefaller toda straže ni bilo nikjer, i ■ drugi v Wall Streetu. Tajnik ležniki pohoda so se porttf«- Pripada tudi med U go- bili. Preiskal Je šr»tore m um J!^^ in pol. On je prepri- Je našel miiičarje spsti «b«če-^ Coelidga, da dva ali trime- ne. Mesto da bi jih tretjraJ Je "Uvka na antracitnem po- dejal, da se morajo ^ I« kodovaU biznisu, am- ti protiklanovska poveljs New York, N. Y. — Poročila iz Durhama, N. C. pripovedujejo, da so se tekstilni delavci v Južnih državah pričeli gibati. Stavka delavcev Je izbruhnila v podjetju Marvin Carr Silk MiN. Delavci so zsstavksli, ker je družba pričela odpuščati stare delav ce, da jih nadomesti z mladimi, ker Je upala, da bodo mlsJH de Isli za nižjo mezdo. Stavka Je končala z zmago za delavca in družba Je obljubila, da »s bo več odpuščala starih delavcev. V podjetju White Oak Mills ki se nahaja v Greensboru, N. C., Je^astavkalo par sto delavcev, ker so znižali dnevno mezdo od |3 na 12.76 in $2.50. Stavka Je povzročila, da nI moglo delati še ostalih 1,«00 delavcev, ki so vršili druga dela. Tekstilni delavci v severnih državah slede z zanimanjem gibanju svojih tovarišev v Južnih državah. ** °*l*l>ila unijo. iju _ ram je 'priredil" uspešen vpor in od-' - . nenel Je neksznovano svoje p^ ^ili/arji Di«trikU Kolumbije, ta, kakor da bi bil tihotsp-ks w 10 Ganjeni v taborišču Vir-J ganizscijs opojnih pijaf. Ženeva, fivica, 4. sept. — Vrhovni svet lige narodov je včeraj poslušal dolge angleške In turške argumente o vprašanju, komu naj pripade na petroleju bogata pokrajina Mosul, Turči ji ali angleškemu mandatu v Mezopotamiji. Vse ksže, da An gleži ne bodo dali bogatega kosa zemlje izlepa iz rok. Turki pa tu di nočejo odnehati od zahteve, da Mosul pripada nJim. Vprašanje, ki se vleče že sedem let, je zelo kritično. Anglijo zastopa njen koloni jalnl minister L. S. Amrey, tur ško republiko pa zunanji minister Tevfik Kušdi bej. Amrey je izjavil, da Je Anglija prlpravlj na podaljšati mandat Mezopotamije za 25 let, če bo treba. Tev flk bej Je protestiral proti nedavnim ' manevrom angleških bojnih ladij v Kgejskem morju, pri katerih so Angleži streljali na ustje Darcfanel in v noči metali žarke na turške utrdbe. Turki smatrajo, da je Anglija s temi manevri hotela vplivati na se danja pogajanja. Dalje j« rekel, ds turšks vlsds ne sprejme ru>-l>enega kompromise * mosulski zadevi, niti n« vstopi v ligo narodov, Če svet lige narodov razsodi drugače kot zahteva Tur lija.___ Clteria odstopi. Stockholm. 4. sept. — Iz Moskve Je prišla drugs vest, da komisar za zunsnje zadeve Cičerin kmalu poda ostavko vsled slsbe gs zdrsvjs. Paril. 4. sept. — Finančni mi nister Calllsux je dejal včeraj na kabinetni seji, da bo v Wash ingtonu zahteval enako pogoje za fundacijo vojnegs posojlls Franciji, kakršne Je dala Angli ja glede svojega posojila. Kabinet Je odobril ta princip. Flnanč ni minister ima torej pooblasti lo v šepu in od njegove strani Je vn v redu za odhod v Združene države. Waahington, I). C. — Francoski poslanik Daeschner je S. t. m. uradno obvestil državni de-partment o prihodu francoske dolgovne komisije, katero bo vodil Joseph Csillsua, francoski finančni minister. Washingtonski krogi, ki štu-dirajo osobje frsneoske komisl Je, pravijo, da je Csillsm izbrs najboljše mešetsrje, ksr Jih premora Francija. Komisija sestoji is štirih senatorjev, štirih poslancev nižje zbornice in dveh bankirjev. Francozi upajo, da bodo pogajanja končana v deve-tih dneh. Calllaua Je že v napre določil, da zapusti Ameriko naj kaaneje 3. oktobra. HAMO MLADE DELAVCE HO CKJO. Kalifornijski kapitalisti nočejo delavcev, ki prekoračijo Sft. lato. CITATEIJKM. IMgsrski kralj zaetrap(J«»? Rim, 4. sept. — "Glornale d'!tslia" poroU, ds je bolgsrski kralj Boris boisn ns smrt vsled 7. zsstrupljenja a Varni. ApecIJ listi so bili paavaai k nJemu. __Prsne Uro, Cal — (F. P. I— Držsvns induntrljsks komi« Ja preiskuje nsjnovejše početje | nekaterih dalodejslrev v Kal -fornljl. ki nočejo uposliti delsv cev, ki so stsri več ko !15 let. De-j lavce. ki še niso prekoračili te starosti, i»s najamejo le na pod |legi strog« zdrsvniške preiskave Na ta nsčin bi delodajalci rad Iizliegnlll držsvni-mu odškodnln-Iskemu /akonu, ki ieloAl odškod-ni no sa bolezni In imškodba, popri delu. _ ju^. hursta. N. J„ proti sapadu, ko ga je zadšla katastrofa. Neko mročilo sa glasi, da je kapitan .andsowne nasprotoval plovbi, ker je slutil vihar, toda morna-rični department mu Je ukazal pluti. Mornarične oblasti so u-vedle preiskavo. (Zračna ladja "Shenandoah" bil prvi zrakoplov cepsllnske-ga tipa, ki gft Je zgradila Amerika v letu 102:1. Prvo Ims ladje bilo ZR-1. Dolga Js blls 681 visoka 06 in v dismetru Js ime-78 čevljev. Nspolnjena js bl-s helijem, negorljivim plinom, čigsr kapaciteta Je znašsls 2,-15,000 kubičnih čevljev. Ladja e tehtala 75,000 funtov In dvig-nlla je lahko v zrsk 180.000 funtov teže. Imels je pet gonilnih strojev, ki so imeli vsak po šast cilindrov In 300 konjskih sil. Plula Js 70 milj ns uro Jn kroži-■jfe Ishko 4000 milj brst pre-stsnks. — Edlns ladja te vrste, Js še ostals Ameriki, Js "I*s Angeles", kstero Js zgrsdlla Nemčija In dsla Združenim državam v obliki odškodnina.) WaN tlraal )a bafal ImeH radarsko slavko Prsdsadalk ( oolldgs ja bil Ia-formiran, ds zs bsronl premo-gs stoji WsD -treet. New York, N. Y. — (F. P.)— Wallstreetskl velebankirjl In veleiMMlJatniki, ki kontrolirajo Združene države, so hoteli Imeti stavko rudarjev na polju antra-citnega premogs. To Je deloma priznal "The Wall Street Jour-nsl", organ flnsnčnlh Interesov, čigsr lastnik v C. W. IJsrron Je pred nekaj dnevi |*>selll |>redsed-nlka fJoolldgs na fiočltnlcah v Hwampscottu. Poasrejalri densrjs v Rusiji obsojeni ns smrt. Moskvs. 4. sept. — Dvs pona-rejalca denarjs. ki sU pred štirimi lati v Kijevu nstlsnlls 23 milijard rubljev v |»spirju, sU blls ta dni obsojena na smrt pred sovjetskim sodiščem v Moskvi. Neksj članov |«»nsrejrval« ske druftbe je že bilo prej jealh ia Ustreljenih. •A . j v • # ML i-*.' 1, ■ -. J -a r PROSVETA GLASILO SLOVEV NABODNB PODTOliri ADNOTI LASTNINA HLOVENflU NABODNB PODPORNE JBDNOTE Cm* ofiuot 99 Narodnimi: Z*dinJ«M drtav« (israa Chitmgo) pol Uu In $1 JI sa tri ■umi ChlMco te Ctoro KJO M trta, 91^5 m tri bmm, te «• teoteoMautro sapsl Nub?n 1457- "PROSVETA" Armm -THE ENLIGHTENMENT1 Orni o/ Um ilsvli N«tk>ul Bsaaflt Sm j »■ <>w»wt bf tfcc SteMtfk lfuthMMl aUafll 11 ......—■Mhii >1 lil 11 11— 111 AdrartlstJur rstM o Subecription: UniUd Statas (ne«pt Chfca*o> fmr; Chlefc $6M, and forrtgn eountri«« $8.00 par fmr and Canada (IN »ar 'MEMBEB of Tha FEDERATED PRE88" ISS Datum ▼ okle panju a. pr. (Aaiff. Il-M) pal«s "kfi | poanti, d« r»m Jr • trm dnrvoai poUkl* narotetea. Poaovita Jo pravočaaaa, da aa ram a« aniari Mrt. I VELIKE SO ŽRTVE RUDARJEV MOLOHU PROFITU. Kljubtemu jim pa hočejo znižati mezde. Ako pogledamo Statistiko rudniškega biroja Združenih držav o nezgodah v rudnikih, tedaj se prepričamo, da je bilo ubitih več ko 21,000 rudarjev od leta 1916, več ko 34,000 od leta 1911 in skoraj 50,000 do leta 1906. Kaj nam te številke govore? Da je bilo skozi zadnjih dvajset let ubitih povprečno skoraj dva tisoč pet sto rudarjev na leto pri delu v rudnikih. Statistični izkaz pa še ndkaj drugega pove in sicer, da varnost za rudarje izza let 1906 in 1915 ni sledila v prihodnje desetletje. Zadnjih deset let se ni storilo ničesar za varnost življenja rudarjev v tej nevarni industriji, ki nosi ogromne dobičke privatnim bizniškim interesom. Za leto 1924 ni bilo mogoče dobiti popolnih številk, ampak te nepopolne številke govore, da je bilo izgubljenih več človeških življenj kot v letu 1928. V letu 1924 je bilo ubitih 4.31 rudarjev na milijon ton nakopanega premoga, v letu 1923 pa le 3.37 rudarjev na milijon ton nakopanega premoga. Tablica nam pokazuje smrtne ponesrečbe rudarjev v premogovnikih (število je znižano na ekvivalent 300 dni delavcev) od leta 1906 in na tisoč rudarjev: Ponesrečbe Število zaposlenih Rudarjev v rudnikih. na podlagi 800 dni. ubitih. 1906-1010 (pov.) 1911-1015 (pov.) 1916-1920 (pov.) 1921 1022 1 1923 1924 484,464 641,489 699,781 474,629 406,066 660,000 2,668 2,617 2,418 1,987 1,979 2,468 2,881 Smrtne ponesrečbe na 1,000 zaposlenih. 6.49 4.66 4.03 4.19 4.89 4.88 Število aktualno zaposlenih rudarjev je bilo treba znižati za ekvivalent 300 dni delavcev, da se lahko napravi pravilen račun zaradi nerednega zaposlenja v tej industriji. N. pr. v določenem času enega leta 1906-1910 je 676,067 rudarjev v 216 dneh produciralo povprečno 451,-112,384 ton premoga, v letu 1922 je pa bilo zaposlenih 844,-807 rudarjev skozi 144 dni in producirali so 476,251,121 ton premoga. Povprečni delovni dnevi od leta 1906 do 1910 so 215, od leta 1911 do 1915 pa 220, od leta 1916 dp 1920 že 237, ki v letu 1921 padejo na 178, v letu 1922 na 144, nakar se povišajo v letu 1923 na 195 dni. Premogovniškim podjetnikom se prav nič ne mudi po-tresati s kamenitim prahom rudnike, dasiravno potresa nje s tem prahom preprečuje eksplozije v rudnikih. Ta podjetniška malomarnost se smatra za največji vzrok visokemu številu smrtnih ponesrečenj. Rudniški biroj pri AR ziajt stvtsfe kitati? Znajo li neveste kuhati 7 Zveza gostilničarjev in restavrater-jev v New Yorku resno zastavlja to vprašanje in sama tudi odgovarja nanj — kakor bi odkrivala bogve kaki no novost — z zanikanjem. Zveza je vodila tekmo, da dobi najboljše recepte za domačo kuho raznih amariAkih jedil; ampak nobena tekmovalka, ki je bila rojena pozneje kot leta 1900 in nobena tekmovalka, ki še ni več kot eno leto nevesta, ni dosegla niti polovice u-spehov, kar so od tekmovalk-ku-haric zahtevali. Ali znajo neveate kuhati? Seveda ne znajo. Tudi kdor se najmanj zastopi na kuhanje, ne bo trdil, da znajo. Petdeset procentov vsega ameriškega humorja bazira na kuhi neveste. Saj se človek že težko spomni ienske, ki bi še ne imela štirideset let, da bi bila popolna kuharica, čeprav nekatere pokažejo svojo ge-nijalno znanost v kuhinji tudi pred to dobo. V resnici je malo žensk, katere se res izkažejo kot dobre kuharice pred petdesetim letom, popolne kuharske sposobnosti pa ne dosežejo do Šestdesetega leta ali več, ko se jim nabere celo življenje kuharskih preizkušenj, katere nauče njih roke in dozore. njih znanost. Mnogih se ne prime kuharska znanost, dokler ne postanejo stare mame, babice. Kako bi tudi moglo drugače biti? Umetnost je počasna. Najvišji genij v aplošnem se izpopolni v umetnosti in razmnožen ju znanosti šele po dolgih letih de-la. In če je to resnično za umetnost v splošnem^ koliko bolj resnično mora biti šele glede kuhanja — najvažnejše umetnosti, umetnosti vseh umetnosti, ki je nad umetnostmi; umetnosti, ki razodene (ne skriva) umetnost; umetnosti, katera napravija ženske boginje in može požeruhe. Izkuhe dobe svojo pravo slast kakor vino in kakovost šele po dolgih letih preskušenj inv procesov. Poleg tega pa je kuhanje tudi delo umetnosti. Ko ljudje govore, kako težko je najeti dobro kuharico, govore več resnice kot sami mislijo o tem. Najeti dobro kuharico pravzaprav ni samo težko, temveč tudi nemogoče. Dobre kuharice Ue delajo za plače, če je komu sreča tako blagomila, da mu nakloni dobro kuharico in ai jo dotičnlk zna obdržati, je radi tega, ker kuharica ljubi kuhanje in nima boljšega izhoda. Dobro kuhanje zahteva človeški predmet; biti mora namreč nekdo, za kogar je kuhanje. Zveza lastnikov restavracij in goftilen izjavlja, da j* 86 odstotkov tekmovalk povedjM-lo, da so se učile kuhati šele ko so se omožlle. To pomeni, da 65 odsto od tekmovalk ne zna kuhati, čeprav si to prizadevajo — ali pa ne more povedati resnice. Ubogljiva hči bo morda napravila naravnost zapeljivo solato za očeta; naklonjena sestra lahko speče potraten kolač za brata; toda ne prej, dokler ni kuhala za trudnega soproga ali za bolne otroke in ako ni prej kuhala Vtd iz JagtslavtJ« poroča tudi posebna razstreliva za rudnike, ki niso tako f* pričakovane goste, da se je nevarna kot navadni črni smodnik. Tudi na to priporočilo 8e ne ozirajo premogovniški podjetniki, kar je zopet drug vzrok, da veliko rudarjev ponesreči smrtno. V rudnikih, v katerih kopljejo mehki premog, so v letu 1924 porabili 165,648,000 funtov razstreliva. Od tega je bilo komaj dvajset odstotkov takega, ki ga priporoča rudniški biroj. V antracitnih rudnikih so porabili 63,887,117 funtov razstreliva, od katerega je bilo samo 27 odstotkov priporočljivega. Ti štatistični podatki govore, da rudarji vsak dan tvegajo svoje življenje, ko odidejo na delo v rudnik. V rudnik odhajajo zdravi, ne vedo pa, ako se ne bo rudnik že v nekaj minutah izpremenll zanje v velik grob. Delavci, ki opravljajo tako nevamd delo y Interesu Človeške družbe, bi morali biti gotovo tako plačani, da bi jih ne trlo skrbi za vsakdanji kruh. V sedanji kapitalistični družbi, v kateri se vršita blagovna produkcija in distribucija zaradi dobička in ne zaradi ljudskih potreb, je pa narobe. Vprav tedaj je stavkalo več ko 150,000 rudarjev, da adri in svojim družinam pribore malo večji košček kruha. In ker ae pridnim delavcem, ki opravljajo izredno važno delo za obstanek človeške družbe, odreka pravica do *Wjenja, med tem ko trotje v človeški druibi hit® od sabav« do zabave, in **> tudi povedal, sa od veselja do vaaelja in trošijo denar kar tjevtndan. je up* tista velika krivica, ki ae mora odpraviti v Maresu človeške družbi hotela mojetersko izkazati v kuharski umetnosti, čemur pravi delikatni Francoz "cordon bleu." Tako pa neveate ne znajo kuhati. Ni pa to krivda prezirane mlade generacije. Mlada generacija še ni nikoli znala kuhati. Stare babice domišljija, da je znala dobro kuhati fte s svojim dvajeetkn letom, je bila prav tako samo domišljija kakor vi druge babice, ki očita svoji vnukinji, da ne sna pripraviti jedU pa kako Je ona znala v njenih letih. Ampak neveate, čeprav ne znajo kuhati, so ae podale na to M. test in hvala jim, da bodo znale kuhati. Ce se ne bodo naučile, je nevarnoet sanje, da postanejo vdovloe pri ftivttt ali mrtvih moieh. Pa Ae slabše se Jim lahko pripeti, podati bi morale svoje prebavo* neusmiljenim lastnikom pri si restavraterjev. Ali znajo neveate kuhati? Starega očeta vpraAajtel Oa Ae ve I 11 Hudo neurje la nalivi v ni ji. — Ljubljana, IS. avgusta. Po večdnevni strahoviti vročini in soparicl, da je kar grizlo v obraz in pod obleko, se Je vsul včeraj popoldne na zemljo močan dež. Dopoldne se je spe-njalo nad Ljubljano popolnoma jasno in Čisto nebo, le na hori-contu so se skupljali in zgoščali mehki beli oblački. Okrog poldne pa so dobili nenadoma več barve in se v kratkem času raz-goščili čez cel nebesni svod. Kot bi bukniT, je završalo v drevju Rožnika in Golovca, veter se je zapodil, po ulicah pa se za hipec ustavil in privršalo je vode iz oblakov, da je bilo čuda. Poprej suhe ceste so izgledale v hipu kakor mlaka*te zapuščene Struge, voda je kar kopala. Udarjal je grom za gromom, za katerim so se nad mestom zvijali električni bliski. Ljudje so tekali po cestah in čez ulice, razpenjali dežnike, pa ni dosti pomagalo. Vsajcdo se je raje stisnil v to ali ono vežo in čakal, misleč, da dež pojenja, kar se pa dolgo ni zgodilo. Kavarne so bile, kot bi trenil, vse natlačeno polne in sa- zunaj pod streho, se je moral Že boriti za prostor. Na večer so se jeli težki oblaki polagoma trgati, na nebu je prisvetilo nekaj zvezd in naatalo je uprav hladno vreme. Menili smo že, da nas preseneti naslednji dan zlato solnčno jutro, pa smo se zmotili. Zgodaj v jutranjih urah so se oblaki zopet zgostili v grmade, grom in tresk je bil še jačji kot čez dan in dež je udaril v obliki strahovitega naliva zopet na tla. Vmes je pihal močan veter in zapletal drevesa po vrtovih drugo v drugo. Močni naliv nI popolnoma nič pdjenjal tekom celega dopoldneva. dele popoldne se je pričelo zopet nekoliko jasniti; dež je delal pavze, odjenjal in pričel padati znova. Istotako kakor % v Ljubljani je bilo tudi drugod po deželi. Vsled deževja so zopet narasle vode in Če se dež ne u stavi, groze zopet nove vodne katastrofe. V kolikor imamo poročila, je vihar prav posebno divjal zopet po Gorenjski. Posebno prizadeto je naše letovišče Bled, kjer je voda skvarila ceste in pota Janka Florjančiča poleg "Wll-sonije." Vihar je divjal celo noč in je voda odplavila s potov ves tamkaj posut pesek. Blejci pravijo, da takega viharja in take noči ne pomnijo že desetletja. Istotako je divjal vihar in dež nad kranjsko ravanjo. Polje pod Kamnikom do Mengša in čez do Ljubljane je bilo vae raztepe-no od dežja. Enako noč je preživljala tudi Dolenjska in kraji med Polhovim gradcem proti vrhniški strani. Vsepovsod je strahoviti naliv napravil poljedelcem dokaj Škode. Bsdlirfonaks postaja v Bakru. Po odredbi ministra pošte in brzojava ae v Bakru v naj kraj šem času ustanovi radiofonska postaja, ki bo služila potrebam organov in privatnih atrank. Pariz-Beograd v 8. arah__ Francoska letalca Arrachart in Carol sta se 12. avgusta zjutrsj dvignila z aeroplanom v Parizu ter sta po osemurnem poletu preko Lyona in Turina ob 12.45 prispela v Beograd. Po kratkem odmoru sta poletela dalje v Carigrad. Pe 10 letih fa ruskega ujetni šiva. Dne 21. avgusta se je vrnil po desetletnem umetniitvu v Rusiji 82 letni posestnik iz Škofljice pri Ljubljani, Anton Novak. L. 1915 so ga Rusi ujeli v Galiciji, nakar Je bil do I. 1918 v Penai pri Moskvi, potem pet let v Omsku v Sibiriji, zad nji dve leti pa v Moakvi. Do poljske meje se je vrnil na svoje atroAke, v Varšavi pa je dobil na našem poalaniAtvu 60 poljskih slotov, da ae je mogel vrniU v domovino. Novak pravi, da je v Rusiji mnogo bivAih avstrijskih vojnih ujetnikov, ki jim sovjetske oblasti ovirajo povra-tek v domovino. Umrli v Ljubljani. — Anton Sirca, ielezn. Čuvaj v pok.. 78 let. — Blaž Svetel, mestni požarni čuvaj. 78 let. — Helena Planine, vdova tajnika grafičnega dru-Atva. 57 let — Barbara Lovrec. lena paznika finanč. kontrole, (Mha, U let. — Ivan t*, tifovski potaik. 68 let Delavčevi "dljamantl". Neki politični vodja v Londonu je priredil pojedino. Med gosti so bili ljudje raznih slojev, tako je poleg bogate dame, na kateri so se svetlikali žlahtni kamenčki, sedela žena delavskega voditelja. Zapletli sta se v pogovor in bogata dama je govorila le o draguljih. Rekla je: "Kadar moji dijamanti umažejo, jih umijem s amoniio, rubine perem s francoskim vfnom, emeralde z nemškim žganjem in aafire s svežim mlekom. Kako pa vi či stite vaše, moja draga?" "Oh, jaz takih reči sploh ne čistim. Kadar se umažejo, jih enostavno vržem vstran", je odgovorila žena delavskega vq£i-telja. a a a 5. SEPTEMBRA. 1 is Jugoslavije. Dne 15. avgusta se je vršil* t Zagrebu velika {postava tl80č, ' niče kronanja hrvatskega7^ Tomislava. J (Ako bodo Hrvatje -nemi. slim vseh — tako napredovtf prihodnjih tisoč let kakor j! zadnjih tisoč let, tedaj bodo če tisoč let lahko obhajali tisočlet nico kronanja kralja dra.) Aleksao. • a » 10,000. Kapitalistični listi poročajo veliko naslado, da je 10,000 železničarjev izgubilo delo vsled stavke rudarjev. Ker počivajo rpvi, krampi in lopate, počivajo t|idi tovorni vlaki, ki odvašajp premog. Kadar pa železniške družbe OVi 50,000 delavcev, takrat — yes, draga moja Florijana! — takrat je vse v redu kakor v nebesih tako na semlji. Pol centa ne dam zp milijon solz, ki jih potočno šmokarji nad delayci. •«#if * $ožja pot Je ostala sa Rimom. Dragi K. T. B.l Oh, ta žalost! Naš Tonček iz Clevelanda nam je obljubil, da prinese za našega »v. Jožefa kakšno relikvijo iz Ri-ma, morda papeževo copato ali kaj podobnega, da potem lahko odpremo božjo pot tudi v Collin-woodu. Pa ne bo nič! Kot čuje-mo, prinese naš Tone jugoslovanski pasji nagobčnik. Oh, ta nesreča! Pripravi se, sveti ljud, J a romanje v Kalanvud! — Tr-inov JurČe. • e • NaprednJaki rakove sorte. Cenjeni Žarkomet! V Collin-woodu imamo velikega napred-njaka majhne postave, ki je šest fni v tednu protikJerikalec, sedmi dan pa s vso njegovo družino vred klerikalec. O veliki noši se je spovedal smrtnega greha, kar je pisal. Greh mu je bil odpu-ščen pod pogojem, 4& na društveni aeji prečita vsako pismo iz farovža, nasprotno pa vrže v peč vsako pismo* ki ga prejme z brezverske strani« napred-njaki bi se morali napotiti v Kanado in prišli bi v Dayton, Ten nessee. — Rdeča paprika iz Col-linwooda. , M Nov Adam jred Adamom. U Londona jav,W°- da »o J glešlu starinoslovci odkrili v G* lileji, torej v "sveti deželi" p^ stini, človeško lobanjo neander. thalskega tipa. Profesor Arthur Keith, ki sodi, da je lobanja ku ra 30,000 let, sklepa iz tega od-kritja, da je bil začetek člov* škega rodu v Evropi, ne v Aziji kakor dokazujejo drugi. Nea* derthalski človek je živel v Ev. ropi pted več ko 50,000 leti. To je prvi fosil tega človeka, ki j. bU najden v Aziji. ■ Galilejski človek je torej & vel okrog 34,000 let pred "j vim" človekom. ♦ • • iz Rima! Komaj čakam^da se vrne pri- vaaj-povedil kako je s svobo^ v Jugoslaviji • • * Petinentna vprašanja? Kdaj se je ameriška domovina preselila v severno Afriko? • • • Debnt novica Jz Jugoslavije. Radič namerava okupirati Slovenijo. (Radič je prišel prepozno. Slo-vepijo je že okupiral Grdint K4or ne verjame, naj čita nje-gova pisma.) • • • Kaj Je novega v trunku? Danes sem pogledal v "trunk", v katerega odlaga g. Trunk svoje argumente. Stara roba. Naj« prej malo korekture. Pisati u 7home coneumption" se ne pravi pisati po domače, temveč za domače, za pristaše, in sicer pisati (ali govoriti) tako, da bode pristaši še bolj pijani in zaspani, kadar se najedo pogrete godle. Druga korektura. Trunk ne ni, da jas pišem učeno, tako 6 moji čitatelji morda zijajo v» me, dočim on piše po domače, di ga njegovi čitatelji lahko ran mejo. Do danes se ni še noba čitatelj Zarkometa pritožil, di me ne razume, stavim ps pet d» larjev, da 90% Trunkovih bralcev zija predse, kadar golta njegove ocvirke v koroški nemščini, latinščini in prepisane učene angleške odstavke. Ali izgubili stavo? K.T.R mm sodarski pomoč - — Andrej nik, 20 Mit. — Ivana Knific, služkinja, 49 let. U Trbovelj. — Elektrifikacija Trbovelj. Iz Trbovelj napeljujejo električni tok v četrt lire oddaljeno vas Gabersko, odkoder se bo napeljal v vae bližnje trboveljske vasi, to je Knez-dol, Planinsko vas in na Klek. Sčasoma bodo vse Trbovlje elek-trificirane, kar je velikega pomena sa moderniziranje trboveljske občine. — Urejevanje kanalizacije. Ob hiši Rženičnika in Kovača v Petelinovi vasi gradgo kanal. V to avrho polagajo 50 cm široke betonske cevi, ker je prejšnji kanal vedno zasul plaz s hriba, ležečega nad cesto. — Graditev stanovanjskih hiš. Nasproti Tr-bovčeve trgovine v Trbovljah gradi hišo Franc Mum ml., sin posestnika iz Gaberskega. Izdeluje jo stavbno podjetje Jakoba Vodopivca iz Zagorja. VEČERNE dOLE BODO KMALU ODPRTE. Chlcago, II. — Dne 21. septembra bo odprtih v mestu 81 večernih šol. Poleg angleščine se bodo obdržavali tudi tehnični kursi kot v avtomobilskem in-ženirstvu, popravljanju pisalnih strojev itd. Pod učevali bodo kemijo, fiziko, matematiko, godbo, stenografijo, zgodovino, lepopUje. spanAčino. nemščino in Ae druge predmete. Dijaki, ki bodo pohajali v srednje Aole (high schools) bodo plačali po dva dolarja vpianine. Tisti, ki bodo hodili v Aolo tri čatrtinke semestra, dobe dva dolarja povrnjena nazaj. Poduk Je Šola je velike važnosti zs izobrazbo. V večerne šole ps lahka hodijo tudi odraAčeni ljudje, zato priporočamo Slovencem I Chicagu, ki si žele spopolniti svojo izobrazbo, da se zglasijo i bližnji večegil šoli, kjer bodo do-bili vsa pojasnila. SLOVENSKI DIJAK IZDELAl KOLEGIJ Z ODLIKO. Na Dubjuški univerzi v Dubu-que, Iowa, Je maturiral z odliko Jbr. Kari Hren Poglodich, člai Slovenske narodne podporne j«d-note. Med dijaki, ki so do 8. junija položili izpite, je on stal najvišje in dosegel je naslov "B. k cum laude." Študije bo nsdsljf val kot slušatelj roodroslovja Bratu Poglodichu gre priznanj sa vztrajnost, kajti v smeriiki šolah si aam pomaga do viijj izobrazbe, kar gotovo ni Uhn naloga za priprostega delavca ZVEZNI SENATOR ZNIŽAl MEZDO ZA lt ODSTOTKOV. A obara, N. Y. — Zvezni nator Metealf iz države Rh<* Island je odredil, da se ta* mezda delavcev Aubum kompanije sa deeet odstotkov Delavd so sastavkali In tendent Je povedal delavski* odboru, da ajlh sahteve v^m li Metcalfu. Dalje Je rekelJJ Je odredba aa znižanje m ^ prišla od Metealfovih ki imajo svoje piaanie vPr^ dencu. Tem interesom nsWiF senator Metaatf. Organizirani tekstilni d ^ izjavljajo, da h ssaator v Rhode Island u. da Je ns*» rA, t n i (Fcderil^ iotrflld delavei S^pSIM^ j _phia, P*- — nanrkih tevsrnsh v Phi- Lnhiji Je bU» te dni odvr-Sf so lastniki dali delav-jnekatere koncesije. Počitnice » delavce. Pfcterson, N. J. - Delavci v Sinjih klobučarskih delav-Tn na temelju pogodbe z Jkjalci dobili deset dni po- Znižana mesda. i|wtucket, R. L - Tekstilna Lj Halliwell Co. je imiala Jo za 10 odstotkov. 260 de-jev je prizadetih. If radarjev ubitih V jnUju. ftsbington. — Rudniški bi-je v področju trgovskega irtmenta, poroča, da j$ bilo peca julija t. 1. 166 delavcev tih pri delu v ameriških premikih. Rovi mehkega pre-50 tirjali 115, antracitnega 11 irtev. leUvski kongres v Kanadi zboruje. £wa. —tmr&i. SEVguata je otvorjena 43. letna konven-Kongresa strokovnih delav-unij v Kanadi, ki je sa Ka-to, kar je Ameriška delav-federacija za Združene drle. Prisotnih je okrog 3Q0 de-ttov iz Združenih drfav in rope. -i- i h OOKHART IZZIVA STARO GARDO. 1 uhin&ton, D. C.—Senator ickhart iz Iowe je dobil pri tvah 184 glasov več kot nje-protikandidat, ki so ga podili demokrati in stara garda nblikanske stranke. Steck je vložil ugovor proti 6,461 gla-dd, ki so bili oddani za Brook-U, naobratno je pa Brook-ugovarjal, 2,266 glasovom, bili oddani za Stecka. Ako 0 glasovi, proti katerim je vložen ugovor, zavrženi, te-bo Steck izvoljen. Advokat' 6. Mitchell iz Des Moinesa : 'To ponovno Štetje je do-talo, da je bil senator Brook-izvoljen. Glasovnice, proti erim je bil vložen ugovor, lledam takoj in jih pripra-ra zaslišanje pred senator stovim pod odsekom. Jaz u-da senat prizna, da so bile tve pravilne." nasprotnem- taboru pa od-priznajo, da bo stara gar- ibrala svoje sile v podporo eku in bi priznala, da je Ste-ugovor pravilen. Temu napa previdneži nasprotujejo, itor Cummins bo kandidat v adnjem letu. Ako senatorju •khartu ne bo priznan sedaj 1 tedaj bo v prihodnjem le-Cumminsov protikandidat tem bo lahko Brookhart na- da sta uprava in Cum-»kufiala poraziti volilce. Olj \ vpraša, kakšno garancijo ■o poda Cummins,, da ne bo ^ onega napadel, katerega Uudstvo nominiralo kandida- H>LIOU4riN 8TAVKOKAZI MOBILIZIRANI PROTI ekspresnim delavcem. se nadaljuje 100- New York, N. Y.-Stavka ekspresnih delavcev pri Weat-cott družb^ in New York Trans-fer kompasi ji odstotno. Policija preganja stavkarje. Poročevalec federaliziranega tiska je videl planiti iz treh policijskih vozov osem detektivov. To se je dogodilo m Pet in štirideseti cesti in Tretji avenuji, kjer je stalo deset stavlpirjev. Policija jih je obkroževala, našla pa ni ničesar pri njih. Predsednik unije ekspresnih delavcev izjavlja, da bo vložil protest pri policijskemu komisarju radi takega postopanja s stavkarji. Stavkarji so mirni in se bojujejo z legalnimi sredstvi. Kom-paniji se je posrečilo dobiti nekaj stavkokazev, ki pa izvrše prav malo lažjega dela. DELAVSKA TRAGEDIJA. Augusta, Me. — Morris Devi-ne 60 let star tekstilni delavec, je delal od devetega leta v tovarni Edwards Manufacturing kom^anije. Tam je delak-tudi--njegova žena od osmega leta naprej. Morris Devine je postal star in ni mogel hiteti kot mladi delavci. Preddelavec Oscar Johnson ga je odpustil. Devine je pa oddal nanj dva strela in nato je sebi samokres nameril v glavo in sprožil. Johnson mogoče še ozdravi. $TAVBINSKI TEŽAKI SE ORGANIZIRAJO V CON. NECTICUTU. VVallingford, Conn. — Organizacija stavbinskih težakov International Building Laborers in Hot Carriers Association je pričela s kampanjo za organiziranje stavbinskih težakov v Wal-lingfordu in bližnjih mestih. Nove spletke o varnostnem paktu. London, 4. sept. — Zavezniški n,nemški zvedeitci, ki že teden ni na tajni konferenci mlatijo besedilo garancijskega pakta med Nemčijo in njenimi sosedi, niso izmlatili še nobenega konkretnega načrta. Na obeh straneh vlada velik pesimizem. Včeraj so na dolgo in široko razpravljali o osnovah pogodb med Nemčijo in Poljsko ter Nemči-in Cehoslovakijo. Dr. Gaus, nemški delegat, zahteva, da mora iga narodov jamčiti za vsako pogodbo, ki jo podpiše Nemčija. IEELER POMAGA LA- FOLLETTU. ■ ■■ ^hington, D. C—Senator '«r demokrat iz Montane, I* wl podpredsedniški kandi konference za progresivno »o akcijo v zadnji volilni »nji, bo govoril na raznih l,h v Prilog R. M. LaFollettu 'Pasji za primakne volitve, m bo govoril v Milwau 10. septembra. Se-že pomaga v volilni BpM|J| Proti stari gardi. toDNlNSKO ZAVARO-pRJt JE POMANJKLJIVO r*rto*n. cmm. — Charles w * PoAkodovan za vSe , t"* dni, in roka mu osta-PodMotkov nerabna. C iU( , Prejemal lo nko-U-dr,;, |12J7. Kadar f ™ bo prejel ve« ^kodnin«, akoravno mu lil nmbn »t«bfdnlk. Hoi 17«, Harbartaa, Ofctol Prana« A. TaackarH SStT S. KMftvaj Ar«, Ckiaavo. llLt Jako KriiauašU, UIU Ba-ainftoa. Ara, Waat Park. Oklo; Mar/ Udovlck. MSI S. Iti RUkaef Fraak Kaj«. I4M W. Mik M, CM« J. larertalk, R. No. 1. l!ia»dala. III. s eago, IU. ZdruiltTonl odbor: ProdooiaSki Fraak AM, I1M So. Crawfar4 Ara, Cklaava, IH| Jatto Oran. MM W. Mtk 81, Ckleogo. IILi Joka OUp, MM 80. CUftoa Park Ara, Ckkaffo, IU. VRHOVNI IDRAVNIKi Dr. F. J. Kara. SMS It Clak Ara, CMkmL 1 ilarahal aibaralM. ki šolajo v tla POZOR I orala. VSA PISMA. Id aa aaaalalo aa poolo |L proSaaSalka sa aodalltro ft. M. P. K NI74I Bo. Uw»4alo Aro, Ckloace, UL V8K ZADEVE BOLNI liro 8. N. K J, MIT-II DENARNI POilUATVI IN STVARI, ki 00 llloje «1. Urršoralaa«a J^lftKI PODPORI 81 NASLOVI 1 So. Lawnda!a Afa, Ckleaga, IU. la iaSaota roUo M aaalorat ToJalUro 8. N. P. J, NIT4I Sa. Ura Salo Ara, CMoafo, 111. VSI BADIVI V SVIS1 S BLAGAJNIŠKIMI POSU m aaalori Bla«a|alHro 8. N. P. J, MIT U 80. LovaSalo Ara, Okloofo, m na| metala MŠUla^aa Vaa prliolko gloda poalovaaja v gl. Iirrloralnoai Pasi Bar gorja, prodaodalka aašaoraoga odbora, ligar Val grlalrl aa fL porotni odaak aa aa| saAIIJaJa ea nikar, Bos tTI, BarbarUa. Okla. Val dopkd la dragi aptst. aaaaaalla, oglaal. mrtfmkm la aalak ras bsr Jo v araat a glaallom jodaota, aaj aa pa«U|a aa aaaloti TROSVITA", Ml741 So. Lawadalo Ara. Cklaago. IU. še apametovsli in tudi neksj naučili is preteklih časov, zato u-pam, da se bomo tudi v tem. da ne bomo tako radi verjeli sladkan ju In kimanju in volili bomo po svoji psmeti in rssumu, ne ds bi nsm kdo zabičevsl, tega pa tega voli, ta je fajn in bogat ter ima bolj Imenitno delo kot navadni miner, ali celo kak buai-nesa. Tsko kot bi rea ne bilo mogoče dobiti Človeka, da bi alušbo prevzel. Zapomnite in ne pozabite, da je veliko ljudi, ki nimajo niti ene aluftbe.. Zakaj naj bi i-mel eden dve alušbi ali mogoče več, drugi nobene. To nI pravilno, pa naj kdo reče kar hoče. Ali če ima kdo precej premoienja, še sili sa večje, drugI je pa nsmo navade^ laborer. Po mojem mnenju naj ae da koa kruha onemu, ki ga nima, In jedli bomo val. Zakaj eden lačen, drugi izbira, kaj bi jedel in ao norčuje iz delavca, ko ga vidi izmučenega do mozga vračati aš z dela. Naj zadoatuje, avetoval ne bom nikogar, ker vem, da ate'do-stl razsodni asmi. Kot sem še o-menil, fie verjemite nič prevelikim obljubsm. V takih alučajih je treba rabiti eamo svojo pamet in razum,— Star naročnik Presveie. stični sli ksteri drugi delsvaki :*teklenic*mi. — AaUa Mravlja, stranki dotične občine. Zato na- znanjam slovenakim na flociali-itično listo bHešenim volikem Se. Cklcage, III. — nita rimeko-katoliška ljubesent Franklin da je tukajinJi Lanako kt,, ob tao bjrm. aoc lokal poatavil dva kandida- South Chkagu je biU dolga pri- t^ki boatana aocialiatični Usti. diga v cerkvi av^ega JuHja. V^itei kiso beleženi na republi Največ je pridigar pov«W o kiusski sli demokrstaki to ki šalijo fUsovati z. n We ^ na dva kandidata, ao pa prokni,!bo&o«i, litf PWeie Vukon, Pa. — Iz naše naaelbi-ne ae prav malo ališi ali vidi v II-stu Proavets. Kaj je temu vzrok, je teiko reči, s najbrž ima vssk gvoj vzrok, ds se ne oglaša v javnosti. Ksj novega tudi jaz ne bom piaal; kar ae tiče dela še ni tako alabo, ker dela ae vaakl dan, ali zaaluftt ae pa prav alabo. Nekateri zelo alabo zaslužijo, tako, da je težko živeti. Umreti ae pa tudi ne da kar tjavendan. Nekaj, kar me Je napotilo, da pišem, je ker bližajo ae volitve za okrajne odbornike (townahipoffieiala). Vam, da je veliko flloveneev, ki ao državljani ter imajo volilno pravleo, se prsv mslo brigsjo, kdo pride v odbore. Povem vsm, da najmanjše ali manj važno me*to v odboru pa najaibo kjer boče, je velikega pomena, zato bi a« morali pobrigati pri vaakih volitvah, da dobimo v urade ljudi. ki so ksj vredni za delavca. Stara navada ob čaau volitev Je, da ae vaak tako usti, kako je ta nt ran delavca In nagtaša. koliko je že atoril v prid delavca, a koliko le bo, ako bo Izvoljen. Ko je pa enkrat izvoljen, pozabi ns vae tiste prejšnje obljube, on U ma alužbo za Kili leta In plačo dobro, akoro bi Tekel predobro. Obljube pa največkrat ostanejo aamo obljube. ( V marsikaterem Miru atoe sel Krlšarka "Fran* Joeef" se dvigne Is morake globine. V Boki Kotoraki lešl na dnu morja velika avatro-ograka križarka 'Trans Josef". Kakor amo avoje-dobno poročali, ao to ogromno ladjo že skorsj popolnoms dvignili is morja, a ao v zadnjem trenotku popokale dvigalne verige in ladja Je zopet padla na morsko dno. Ponovno ao ae lotili teikega dvigslnegs dels in aedsj javljajo, da bo ladja v kratkem dvignjena na površje. RADA BI 1ZVBDBLA, kje se nshsjs John PrftstelJ; pred neksj leti je bivsl ns Hib-bingu, Minn., s aedsj ne vem, kje HBffU Je. Ce kdo rojskov ve ss njegov nsslov, nsj ml iatega naznani, a-ko pa aam Čita ta oglaa, naj ss Javi ns naslov: Anna ZniderŠIČ, P. O. llox 1847, So. Hlbblng, Minn. (Adv.) DA SKUHAŠ DOBRO PIVO, PSBl PO NASE PRODUKTE. Imamo v ulofl alad, hmalj, Poakualla da Ja doma pri vadae la aajboljil le rt asa, aijaa la rm la m kal aaJM. dajalaa Aolaanino damo jrimrnm pe* puat pH valjih aarolUlk. PtlHo po laformaelja aat FRANK OGLAR, 4 1401 Saporlar Araaae. Oorolaad. a Proti bolečinam v hrbtu, itranah. kolkih in v prsih, na otekline In krše rabite Severa'* Gothardol. Hišni Uniment ca maasnje zunaj ki hitro preftene rov matično In nevralflčne boleftine. Cona 10 la SO aoatov. VELIKI IZLET V JUGOSLAVIJO NA NAJHITREJŠEM PARNIKU SVETA MAURETANIA M.7S4 TON Odpluje Is New Yeria V SKECK) 23. SEPTEMBRA OS ||. USI IM»IH)MIWK. v CherU>urg, pod oeebnim vodstvom MH. H. M. VUKOVlC'A od newyorškegs štabs Cunard prog«. JUGOMJtVASI. hI nameravata obtakaU ovoja domovin., la laia ajj v loaanl. Imata oajlaplo priliko, da aa arldruMi« lalati.ikom v domo vIm. Ur. VokovU. ki Ja Itlialoa v«dja islatov, potoval bo s vami NASAVMHtT ItO ZAOMKMA, lar bo abrbol aa vala prltlja*«, v»ao. ma patolh lifiov prt praiakavak aa maji, lU. Orfokrbiu al proaior la Ca sadaljaa p«<)aanila '»bralta m na brajavoaga aa-v valom BMato, ali pa pilita nam v avokai I CJUNARD LlMp «4t «s. Sss«*era H m$m, v X » TrlsUn Bernard: Avtomobilni roparji Par znancev nu J« sedelo v vlaku v Utem oddelku. Med njimi je bil gledališki igralec Chau-dane. Možak je bil dobrttina in zelo zgovoren. V svojih mladih letih je igral ns podeželskih odrih in bil nekaj časa član potujoče igralske družbe, ki je prirejala predstave po vseh manjših mestih južne Francije. Tudi to pot, ko smo spet po dolgem času enkrat bili skupaj, je začel prsviti zgodbe iz svoje-gs neurejenega življenja. — Neki dan, je začel razlagati, smo igrali v dveh mestih, ki sta bili oddaljeni komaj štirideset kilometrov. Vsi člani naše potujoče družbe so se odpeljali takoj po popoldanski predstavi z vlakom, le jaz sera ostal, ker mi je nekdo v mestu, ki sem ga slučajno spoznal, ponudil, da me popelje v svojem avtomobilu. Bil sem prsv zadovoljen, ker bi bil na ta način prišel v drugo mesto še pravočasno, da ftttofeta v banki za svojegs Šefa 20,000 frankov, izkupiček celega potovanja. Bil sem jiamreč blagajnik. Vsedel sem h torej v avto do-tičnega gospoda, ki je bil prav prijazen in elegantno opravljen, a nikar ne mislite, da je imel kakšen slab namen z menoj. Ko sva drdrala tako' lepo naprej po beli cesti, mi je začel praviti, da se baje klatijo v okolici roparji v velikem sivem avtomobilu, ki ustavljajo potnike. Sicer se Vam pa ni treba bati, imam vedno svoj t?rowning seboj in predno nama morejo kaj storiti, jim pošljem par bonbonč-kov, da si enkrat za vselej zapomnijo. Jaz pogovorov take vrste ne ljubim, a še bolj mi je bilo neprijetno, ko mi je moj vodnik dejal, da prideva kmalu na klanec, ki je tri kilometre dolg, zelo strm in vodi skozi gost gozd. Bes, ni preteklo par minut, sva že videla gozd pred seboj. V tem trenutku nama pride kole-'znanec. sar naproti, moj vodnik se mu hoče umakniti, a zavod v cestni jarek. Trudila sva se nekaj časa, a slednjič sva uvidela, da nama je nemogoče, spraviti avto na cesto nazaj. Obstojala je samo ena motnost: dve uri seip imel še peš do mesta. Do predstave sem imel še več časa. Mimogrede bi stopil v garažo in prosil, naj pošljejo avto z mehanikom in tremi možmi mojemu znancu na pomoč. Rečeno, storjeno! Od mah al sera jo torej peš in niti mislil nisem na to, da bi si izposodil browning. ■r Kmalu sem bil sredi gozda. Bil sem čisto sam. Denar sem imel v notranjem žepu svojega telovnika. Lahko vam povem, da me je tistih 20,000 frankov tako težilo, kot bi bili bakreni drobiž. Nisem še hodil pol ure, ko opazim skozi vejevje dreves velik siv avto, ki je stal na cesti. Štirje možaki so ravno sedali vanj. Imeli so gumijeve plašče, kot roparji, o katerih mi je govoril moj MEDVLADJE SOCIALEN ROMAN. Spisal Jote Pahor. (Dalje.) Zunaj se je začul glas, Slak se je vračal s •vojega dnevnega kriievnega pota, da bi našel delo. Zaklical je nekaj hčeri, ki je pestovala dečka na vrtu, nato pa je stopil v hišo. Ostrmel je, ko je ugledal mladega moža pri Stani, in s silo je potlačil jezo. Dekle pa je že vedelo, da je spet zaman iskal po mestu. Rojnik je vstal in se predstavil, kakor bi ne bilo nič naravnejšega kot to, če je v tej hiši. — Vi ste torej gospod Rojnik? — je vprašal rezko Slak, ki ga je zbodla tvorničarjeva samozavest. — tiči mi je pravila o vas. Vaš svak Gruden me je vrgel v ječo, znano vam bo! Zdaj že ni več tako mogočen, dali so mu — dopust! Moža sta stala in Rojnik je videl takoj, da je Slak razburjen. V njegovem shujšanem obrazu Je bral Grudnovo krivdo in razumel njegovo razburjenost. — Ni mi znano o dopustu, — je dejal odkrito, — ne srečujem se rad s tem čudakom! Povedal bi bil, da ni soglasja pri Grudnovih, pa ni mogel, Slak je bil ves mrzel. — Imel sem mnogo posla £ njim, — je nadaljeval izmozgani mož, — pa sem videl, da je brecno med vami in med nami. Je In ostane! — Med vami in nami? Kaj mislite pravzaprav? — Nič se ne delajte nevednega, saj vendar nimate deset let! Slak je postajal jedkejši. — Le onega obiska se spomnite, ko so za-grebli mojo šeno! Ali veste, koga so iskali oni dan? Vas, prijatelj! Rojnika je razgrelo. — Povejte mi že enkrat naravnost in odkrito! — je vskipel. — Cesa sem kriv? Ali je pošteno, da me dolžite, ko še ne vem ne, kaj je bilo? Ali|je prav, Stana, kar delate z menoj? Dekle pa je molčalo. Tudi njo je bilo takrat užalilo, vendar ni niti črhnila očetu. Zdaj je videla, da ve vse in da mu je moral povedati ded, ki je bil tedaj tako vzplamtel. — Tisti le je bil odkrit, — je naglo zavračal Slak. — bolj odkrit ko vi! Pokazal je vsaj naravnost, kako misli o nas, o naši revščini! — Kakšne lopovščine mi očitate? Kdo Je bil tu? Kaj je počel? Povejte mi, če ste pošteni! Mladi mol je bil ogorčen, ves je trepetal. Stana je videla in začutila, da ga mučijo. -- Neki Zorn je prišel, — je pojasnila, — menda pijan! — Zorn? — Iskal vaa Je In se posmehoval! — Podle*! In ga niste vrgli iz hiše? Plačal mu bom, da se bo kesal! Slakov prijatelj, vašega brata po polu, moj nikdar! Nasprotno! — Torej ni vaš prijatelj? — je dejal počasi in strupeno Slak. — Prijatelj ne, samo človek vaše vrste! Saj vam bo znano, da so razlike... — Namenoma me žalite, z Zomom nočem imeti ničeaar akupnega! — je presekal Rojnik naglo. — Potrpite, da pojaanim! Se v sanjah bi vara ne prišlo na um, da bi bili ljudje enaki t Jas sera brezposeln na primer, vidite, na cesti! Ste vi tudi? ~ O, aeve, meni je z rožicami postlano, ti natančno veate! Vi poznate do dna moje razmere! 1» še ptičjega mleka mi nedostaja! Rojnik je savračal s vso hitroetjo in Slaka je peklo. — Verjamem, da niste zadovoljen! In tudi ne boste, saj ni treba praviti! Pa to Je nekaj drugega, dragi prijatelj, nekaj čisto drugega! Poln strupa je bil pogovor in Stana Je tei-kn poslušala. Očetovi napadi %o bili trdovratni In Rojnik se jI je zasmilil. Daai je zavračal s Jedkim posmehom, je bil vee napet kakor struna in glas mu J* drhtel. Dekle Je ftivo čutilo, kako mu dela oče krivico. — Končajte vendar. — ga Je zaprosila, — čemu očitate vse to. čemu govorite. *Ymu ... Radi tebe! — Jo Je trdo prekinil oče. — Radi tebe, ne radi sebe! Ali razumel sdajT Rojnika je osupnilo. Torej ne govori zgolj radi razrednih predsodkov? Tako mnenje ima tedaj 0 njem T Kakor zubetj je vzplamtel in {sel-* kriknil: — Ni res! fttsem nikak slepar, moji nameni so čisti! Slak je stopil korak naprej, trd in neizprosen, ter mu ostro pogledal v oči. — Stana vam bo verjela, jaz ne! Imam preveč izkušenj z ljudmi vaše sorte! — Vsaka vaša beseda je žalitev! — je očital tvorničar v ognju. — Sploh ne morete govoriti, da bi me ne poniževali! Da sem slepar, pravite! Ali ste pomislili, kaj ste rekli? Podle*'bi bil, ko bi to požrl... Stana je videla, da udarja nevihta, solze so ji zalile oči. Zbrala je svoje moči, dvignila'4 se in stopila med moža. — Prvič se vidita, pa sta polna sovraštva! Ali je treba tega? Ihtela je in prosila očeta, naj sede. Pa ni hotel slišati, temveč je odločno spet napadel: — Kaj ji tedaj obljubljate? Ali ne smem povedati, da je vse vaše vedenje tako, da vam ne zaupam? Sami to dobro veste! In če bi vam tudi zaupal, ni mi neznano, da ste lahkoživec! Tak tudi ostanete! Torej? Delavec sem, res, ali poštenje mojih otrok mi je sveto in ga bom branil z vsemi močmi! Ali razumete to? v Trdo je govoril, kakor bi udarjal s kladivotn, a vendar mu je lice bledelo. H hčeri se je obrnil ter ji viharno očital: — Ali si pozabila, da so ti prezgodaj pahnili mater v grob, ko so nltne zaprli? Ali ti je bila tako malo? Ali tako hitro pozabiš krivico? Tako lahkoverna si? Nestrpno je Čakal, kaj bo odgovorila. — Ali ne odgovoriš? — je ponovil razburjen. — Odgovori, ali jim res veruješ? Hkrati se je vmešal Rojnik: — Nisem kriv smrti tvoje matere, Stana! Ce bi bil kriv, ne bi ti prišel pred oči, Bog mi je priča! Koliko bi dal, da je danes tukaj, da sliši vso to krivično obsodbo! — Odgovori! — je kipel oče grozeč, ves v boju sam s seboj. — Ali mu veruješ? Ali veruješ očetu, ki brani tvojo in svojo čast? Odgovori! Ali veruješ gospodu? Trenutek je pomišljala, potem pa je dejtla komaj slišno: A — Ne! Ozrla se je v Rojnika in videla, kako ga je zadelo.' — Tako je! — Je zrasel zmagoslavno Slak. — Zdaj vem, da si moja hči, Stana! Hvala ti! Rojnik ni imel več obstanka: očetu je kljuboval, dekletova beseda pa ga je porazila. Zganil se je, ponudil Stani roko in presekal tišino: — Ne pozabi me! V Stani pa ae je utrgalo, oči so se ji zalile, zakrila si jih je s robcem in naglo odbežala v sobo. — Kriv sem! — se je oglasilo v Rojniku, ko je stopil zmeden in potrt iz hiše ter si skušal razložiti, kar se je bilo pravkar zgodilo. — Kriv sem! Ali česa sem pravzaprav kriv? je vpraševalo in iskalo nekaj v njem. 12. Rojnik se je bil pravkar pripravil, da bi sedel na voz, ko pride drugi mimo. Gleda, peljala se je sestra. — Albert i na! Albertina! — jo je poklical naglo in sestra j# ukazala ustaviti. — Kar semkaj sedi! — je dejala in brat plača svojega vutnika. — Pravkar sem se namenil k tebi! Kako je pri vas ? Rojnik je prisedel ter se kazal povsem ravnodušnega, čeprav ga Je teiilo, kar je bil pravkar doiivel. — Gruden ima torej dopust, slišal sem t Doklej pa? — Nedoločeno. — Lepo! 8« bo vsaj odpočil! Tičal je v aktih ko dehur! ' . — Nič ni zadovoljen. Ne ve, kaj bi začel preveč je vajen dela. Zdaj je šel za nekaj dni na lov. na najino poeeetvo. Vem še naprej, da ee bo vsak čas vrnil. Nemiren In nestalen je postal čuti kako* ponižanje! ^^ -prihodnjič.). Hitro Um stopil par koi&oV nazaj, da me ne zapazijo, in vrgel listnico z 20,000 franki v gr-raičje, ki je rastlo ob cesti. Obenem sem raztrgal podlogo svojega telovnika in začel kričati na POmOČ. ......- mm, ., .„ Tuje že pridrvel avto in se u-s ta vil poleg mene. Simuliral sera živčni napad. Nikoli nisem na odru svoje vloge tako iz borno igral. Jecljaje sem slednjič roparjem dopovedal, da sem izgubljen človek. Gospodar mi je bil dal veliko vsoto bankovcev, da kupim v mestu več volov, a sta me napadla dva roparja .. Avtomobilni banditi so mi verovali. Natančno so me spraševali, kakšna človeka sta to bila. Jaz sem jim seveda vse natančno razložil in povedal, da sta pred četrt ure odhitela po cesti navzdol. — Ne razburjajte se, mi je dejal eden avtomobilistov, takoj odrinemo za njimi in v kratkem času boste spet imeli svoj denar. V diru so se odpeljali navzdol — za roparji. To jim še na misel ni prišlo, da bi me vzeli seboj. Ko so izginili v oblaku prahu za prvim ovinkom, sem lepo zle-ihidnrjt-» in vtaknil cvci" listnico v žep. Nato sem mirno nadaljeval svojo pot, kajti vedel sem, da jih ne bo nazaj, tudi v slučaju ne, če ne iztaknejo navideznih roparjev. prišle na sled novim odkritjem, katerih pa ne izdajo dokler ni preiskava uspešno končana. NAROčMIU POZOR! Znamenje (Aug. 31.-1925) pomeni, da vam je naročnina potekla ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, ia mogoče vstavljen, ter Jfcil plačan. Ako je vaš list plačan in ga ne prejmete, je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. Naši zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za celo leto je $5.00 in za pol leta pa 92.50. Člani S. N. P. J. plačajo za pol leta (1.90 in za celo leto IZ PRIMORJA Pred gospodarsko katastrofo istrske dežele. Tržaški list "I starska Riječ" objavlja v svoji zadnji številki od 6. julija ob-upen/lanek, v katerem popisuje neugodne gospodarske razmere v Istri. Pisec pravi: "Naši kraji so že zdavno znani kot bedna dežela. Slaba, zemlja, omejena količina in neugodna zemljepisna lega — to so poglavitni vzroki Istrske bede in reve. Istrski kmet ni poznal nikdar izobilja, živel je vedno v revščini. To stanje pa se je v zadnjih letih še bolj poslabšalo. Prišla je brezposelnost, slabe letine, davki in druge nevolje. Letos se je temu pridružilo še slabo vreme s katastrofami, ki ga sprem Ijajo. Naš živelj je težko udarjen, pogoden v življenski živec. Odpovedala bo celo vinska letina,, zadnja nada zdesetkovane-ga istrskega seljaka. Perono-spera je uničila vinograde, pobrala listje s trt in pokrila ž njim zemljo. Naš narod drvi v gospodarsko propast, če mu v zadnjem trenutku ne pride pomoč." Smrtna kosa. V tržaški bolnišnici je umrl 421etni Ivan Zni-darič iz Podgrada v Istri. Podprefekt di Suni zapuatil Gorico. Iz Sežane preko Kopra v Gorico došli podprefekt, markiz di Suni je nedavno zapustil svoje službeno mesto, katerega je zasedel sedaj komendator Scotti iz Mortare. Pod Sunfjem se niso politične razmere goriških Slovencev nič ublažile. Njegovo u-pravljanje dežele je bilo nadaljevanje prakse, katero mu je zapustil podprefekt Nicoletti ne-blagega spomina. Di Suni je po nalogu svojih višjih pridno za-plenjeval slovenske liste ter je na predlog tolminskega šolskega nadzornika Spazznpana zabranil učiteljski izobraževalni tečaj v Sv. Luciji pri Tolminu. Priznati pa je treba, da je bil v Istri, kjer je prej podprefektoval, še ostrejši kakor na Goriškem. Pogreb žrtve zločina na tržaškem Montebellu. Težaka Rurtii-cha. ki je bil ubit zadnje praznile« na tržaškem Montebellu pred gostilno "Pri hipodromu" so pokopali ob veliki udeležbi Tržfcča-nov. Oblasti nadaljujejo preiska- Za mesto Chicago in Ci-cero za leto $6.50, pol leta $3.25, zadane $5.30. Za Evropo stane za pol leta $4.00, za vse leto pa $8*00. Tednik stane za Evropo $1.70, Člani doplača jo samo 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNISTVO "PROSVETA" 2667 S. Lawndale A ve., CHICAGO, ILL. Agitirajte zs "Promlo"! Več jajc jamčimo Mi jas^isio "HEN PEI\" 4. h. , ■Sfsl vašim kokofcm M TJ JsJ«, kot >o jih dale ie kedtl prej; brez isj«** , itm ' »te jih prej hranili. "■EN P«r podvoji ulo