JUTRA |5TSKi5*Wf ▼ IfCT^irtTiV. .. asa Leto IV. (Xl.)9 štev. 5 Maribor, sreda 3. januarja 1930 „Po letu dni dela brez parlamenta" Pod tem naslovom objavljajo včerajšnje češke »Lidovž Noviny« zanimiv članek o položaju v Jugoslaviji ob obletnici znamenitega kraljevega manifesta od 6. jan. I. ]. Pravijo: »Ko je lani 6. januarja kralj Aleksander radikalno posegel v notranje-politi-čni razvoj svoje države, je zlasti inozemstvo njegov proglas sprejelo z mešanimi občutki, dasi je bilo splošno znano, da se jugoslovenski politični vozel ne da razvozlati normalnim potem. Kmalu pa se je pokazalo, da kralj kot takozvani drugi ustavni čjnitelj ni nastopil proti parlamentu kot prvemu ustavnemu činitelju, ampak da je skupščina po žalostnih dogodkih v nji in po eksodu Radičeve in Pribičevičeve stranke enostavno razpadla. Kraljev čin torej ni bil naperjen proti parlamentarizmu in demokraciji, ampak je bil samo izhodišče iz težke in nevarne situacije. Kakor vojskovodja, ki se rajši umakne nego je definitivno poražen, je dal kralj povelje na umik s parlamentarne linije, ki je bila v jugoslovenski državi dejanski bojna linija. Izvenparlamcntarni režim je izvršil delo, ki vzbuja pozornost. Široke vrste naroda so pozdravile novo situacijo kot olajšanje. Nesposobni parlament ni lajal smernic za konsolidacijo, ampak je podžigal stare strasti in revidiral stare račune, katere bi bil narod v interesu splo-šnosti moral'pozabiti. Srečna misel, zgraditi programatska načela na temelju doslednega državnega in narodnega edinstva, je dala novemu režimu moriilro moč in pravico, da nadaljuje Strossmayerjevo jugoslavensko koncepcijo. Zavest narodnega edinstva v nepolitičnih vrstah in kulturno-gospodar-sko zbliževanje srbsko-hrvatskega naroda sta bili režimu dovoljna garancija, da ima unifikacijska reforma zdrave korenine. Prememba državnega imena v duhu davnih hrvatskih zahtev, reforma državne uprave, okrepitev javne varnosti, ogromno delo na izenačenju zakonov — vse to je utrdilo zaupanje v dobre namene vlade in razpršilo med Slovenci in Hrvati predsodke o srbski hegemoniji. Ni Pa še vse storjeno za likvidacijo tako-zvanega hrvatskega vprašanja. Še pred nekoliko leti bi bil današnji kompromis popolnoma razrešil iugoslovensko politi-č110 krizo. Današnji lirvatski maksimali-zerr>, četudi nima več opore v takšnih po-greškah državne uprave, kakor po voj-ni> |n tudi ne v takšnih gospodarskih ne-pnlikah, ima vendar trdo življenje. Vlada čuti potrebo, da brezobzirno zatre vse separatistične tendence in ustvari objektivne politične in kulturne pogoje za temeljno spremembo v konservativnem plemenskem čustvovanju. Izvetiparlameutarna jugoslovenska vlada m dozdaj izdala nobenega reakcijonar-nega zakona. Skrb za napredek kmetijstva je bila kakor je to iznesel mini-«*« l Predsednik v svojem novoletnem voščilu kralju — glavna skrb vlade. Go-spo< ‘>rsko politiko vlade jc podprla tudi dobra žetev. Optimizma predsednika ”la- de o stanju državnih financ tudi referat ministra financ ni desavuiral. Fakt ra-, stoče gospodarske in finančne stabiliza-7 cije lahko računamo v dobro vladni bilanci. Interes tujega kapitala za investicije v Jugoslaviji je tudi dobro znamenje. Vrsta modernih socijalnih zakonov, zakon o organizaciji finančne uprave, uradniški zakon, šolski in narodno-prosvetni zakon, organizacija javnega zdravstva — vse to je dalo državi novo notranjo obliko. Jugoslavija danes ni nova država samo po imenu. Tudi zunanja politika Jugoslavije lahko kaže na uspehe. Ratificirala je 60 pogodb, konvencij in protokolov, deloma takozvaniTi bilateralnih, deloma splošno mednarodnih. Jugoslovenska Jplegacij v Haagu je uspešno dela- la na ureditvi vojnih dolgov. On sodai.' 1 na"rer,ek. ki se iz tujine ne da tako dobro videti, ustvarja tudi boljše psihološko razpoloženje. Odlomek hrvatske inteligence, prepojene s fran-kovstvom, sicer ne neha manifestirati doma in v inozemstvu proti narodnemu edinstvu in se poslužuje tudi terorističnih gest, vendar pa je dejstvo, da naproti tej struji stoji trezna narodna hrvat-ska večina, ki je za aktivistično in mogočo politiko in proti politiki otročjega kričanja in užaljenosti. Neki hrvatski list je nedavno prinesel to-le značilno izpoved politike bivše HSS: »Devet let smo vodili pacifistično politiko, ki je bila bojno razpoložena in | napadalna samo proti Srbom«. Moral je priti izredni režim, da je potlačil ekspan-zivno hrvatsko in srbsko megalomanijo in ustvaril Jugoslavijo. Unum necessari-um Jugoslavije pa ostane, da bo ravno v inteligenci vseh treh plemen imela zavedne Jugoslovene. Politični problem Ju* goslavije ne bo popolnoma rešen, doklet ne bo rešen psihološko-nacijonalni problem Jugoslovenov. Leto dni dela Živ« kovičeve vlade je bil za rešitev teh dveh problemov velikega pomera, ker je zemljo na znotraj politično pacificiralo. Jugoslovenska demokracija, za katero današnji režim pomeni zdravo politično lekcijo. bo potem lahko pristopila k reševanju nadaljnih konkretnih vprašanj moderne demokratične države* kakoršna hoče Jugoslavija biti« Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglati po tarifi* Ogla«« »prejema tudi oglasni oddelek .Jutra« v Ljubljani, PreSomova alica it, 4- Izhaja razun nedelje in praznikov V6ak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.4-09 Velja mesBČno, prejsman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen no dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Poroka boioie Italijanske kraljevske dvojice KARDINAL MAFFI JE POROČIL D ANES PRESTOLONASLEDNIKA UMBERTA Z BELGIJSKO PRINCE ZINJO MARIJO JOSE. — NAVDUŠENJE V ITALIJI. RIM, 8. januarja. Z velikanskimi svečanostmi in silnim sijajem se je vršila danes poroka italijanskega prestolonaslednika, princa Umberta, z belgijsko prince-zinjo Marijo Jose. Poročne obrede je v navzočnosti italijanske in belgijske kraljevske dvojice ter bolgarskega kralja Borisa in številnih visokih dostojanstvenikov izvršil ob številni svečeniški asistenci kardinal Maffi. Ravno v trenutku, ko je združil visoka zaročenca za življenje, je posijalo skozi okno cerkvenega presbiterija solnce, slučaj, ki ga smatra prebivalstvo kot srečno znamenje za na-daljno življenje poročencev. Ko je kardi- fDoIitue za srečen izid londonske konference LONDON, 8. januarja. Priprave za veliko londonsko pomorsko razorožit-veno konferenco so v polnem teku. Otvoritev bo izvršena z največjim sijajem. Kako veliko je zanimanje za konfcrcnco, dokazuje dejstvo, da se po vsej Angliji čitajo maše za srečen izid konference. Nadškof v Canterburv je izdal na škofe in podrejeno duhovščino pastirsko pismo, v katerem jih poziva, da naj pozovejo vernike k molitvam, da bi imela razorožitvena konferenca popoln uspeh. Nadškof naglasa obenem v pastirskem pismu, da je to najvažnejša konferenca na svetu od 1. 1919. dalje in da bi človeštvo, ako se konferenca izjalovi, padlo zopet v nesrečno preteklost. Predlog za bodočo tonažno razmerje med velesilami PARIZ, 8. jan. V spomenici, v kateri je pojasnjeno stališče francoske vlade v vprašanju splošnega razoro-ženja in zlasti redukcija oboroževanja na morju, so izdelali francoski pomorski strokovnjaki osnovo, po kateri se proporčno določajo interesi vseh vele sil. Ta elaborat bo predložen pomorski konferenci v Londonu, da ga vzame za podlago p^i določitvi tonažo vojnih mornaric petih velikih pomorskih vlasti. Kakor poroča »Matin«, so upoštevali francoski pomorski strokovnjaki pri izdelavi tega načrta te-ritorijalni obseg in dolžino obale vsa- nal Maffi izvršil blagoslovljenje, je zapel mogočen pevski zbor Perossijevo pesem »Oremus pro principe nostro«. Po cerkvenih svečanostih, katerim je prisostvovala vsa oficijelna Italija, se je vršil v Kvirinalu slavnosten banket. BENETKE, 8. januarja. Istočasno, ko se je vršila v Rimu poroka prestolonaslednika Umberta z belgijsko princeso Marijo Jose, se je dalo v raznih tukajšnjih cerkvah poročiti nič manj kot 60 mladih parov. Vsi so že prej izrazili željo, da se poroče istega dne, kakor bodoča italijanska kraljevska dvojica. ke posamezne države ter njeno trgovinsko in gospodarsko aktivnost na morju. Na tej podlagi so francoski pomorski strokovnjaki izdelali ključ, po katerem naj se proporčno določi višina tonaže za vsako posamezno državo. Razmerje po tem ključu bi bilo sledeče: Velika Britanija 10, Zedinjene države 4.2, Francija 3, Japonska 1.60 in Italija 1. 6 milijonou dolarje*/ za aerodrome NEWYORK, 8. januarja. Med člane kongresa je bil razdeljen proračun vojnega ministrstva. Izdatki so napram lanskemu letu povišani za 6 milijonov dolarjev in sicer predvsem radi ureditve novih aerodromov. Proračun je zadel pri poslancih na zelo ostro kritiko. Efektivna moč armade letos ne bo povišana. Sedaj šteje vojska 12.000 oficirjev, 38.000 podoficirjev in 118.750 vojakov. Napadalec žensk Kristl oddan sodišču. Slikarskega pomočnika Josipa Kristla, ki je bil v soboto zvečer aretiran v svojem stanovanju, so včeraj konfrontirali z raznimi žrtvami njegovih napadov, ki ga pa menda v nobenem slučaju niso pripeljali do cilja. Skoro vse napadenke so v njem prepoznale napadalca, vendar pa Kristl taji vse izven slučaja gospe Edite C. Oddan je sodišču. V navalu nervoznost! je udaril 32ietni pleskar M. K. po steklenici ter si pri tem porezal žile desne roke. Posledica je bila izguba velike množine krvi. Odnremili so ga v bolnico. Razvoj Murske Sobote. Metropola svobodnega Prekmurja. Murska Sobota, se v zadnjih letih zelo uspešno razvija. Postala je zares središče Slovenske Krajine, kar se pozna že po živahnem. prometu, trgovini itd. Zelo razveseljiv je pa tudi razvoj v gradbenem oziru. Zgradile so se mnoge, posebno manjše stanovanjske hiše, tako da so nastali celi novi mestni deli, a bilo je dograjenih tudi nekaj večjih novih stavb, kakor Sokolski dom, Dijaški dom itd. Ker pa je pomanjkanje uradnih prostorov in tudi stanovanj še vedno zelo občutno, je sedaj sklenila mestna občina, da bo letos spomladi pričela graditi veliko in moderno osrednje uradno poslopje. V tej palači bodo nastanjeni razni državni in drugi uradi, a prostora bo najbrže tudi za osnovno šolo, vsaj za en njen del. Mimo tega se bo gradila letos tudi še Zdravstvena stavba. Ker bodo letos gradili tudi razni zasebniki, se obeta Murski Soboti izredno živahna gradbena sezona. Krvav dogodek v Kamnici. Na posestvu šolskih sester v Kamnici se je sinoči odigral krvav dogodek. V samostanu nameščeni hlapec Herman Lekš, ki je znan kot velik surovež in nasilnik, se je sprl z 681etnim viničarjem Franjom Ruprihom. Tekom prepira je Herman Lekš pograbil za nož ter zabodel starčka Rupriha v desno sence ter v levo prsno stran. Napadeni je pri ipadcu dobil tudi kontuzije na prsnem košu. Na: krvavo pozorišče so na poziv razburjenih šolskih sester prispeli takoj orožniki, ki so suroveža uklenili ter po ugotovitvi dejanskega stanja izročili v zapore okrož nega sodišča, dočim jc rešilni avto tež-koranjenega starčka odpremil v bolnico. Stanje Rupriha je silno resno. Nezgoda pri delu. Pri sekanju mesa se je vsekal v levo roko 171etni mesarski pomočnik Roman Brezočnik ter se precej občutno ranil. Prvo pomoč so mu nudili na rešilni postaji. »Skrbna« žena. »Moj mož je strašno nereden človek. Vedno izgubi gumbe na svojih oblekah.* »No, najbrže so slabo prišiti.« »Imaš prav, šivati tudi ne zna v redu.« Težka železniška nesreča PARIZ, 8. jan. V departmaju Cot»-stantine v Tuneziji je vlak, ki vozi na progi Tunis—Alžir, skočil na nekem mostu s tira. Most se je porušil, lokomotiva, poštni voz in dva potniška vozova so padli v prepad. Po prvih poročilih se je pri katastrofi smrtno ponesrečilo 12 potnikov, 20 pa jih je bilo težko ranjenih. Šoferski Izpiti /na Dunaiu ZAHTEVA PO TELESNI IN DUŠEVNI POPOL NOSTI — IZPITNI PED, V zadnjih dneh preteklega leta so se vršili usposobljenostni izpiti za vožnjo z motocikli pred posebno komisijo v Ma> riboru, dočim ni bilo doslej vezano šofi-ranje enotirnih motornih vozil na pose ben izpit in se je ta zahteva uveljavljala edinole za dvotirna vozila. Razumljivo je, da je bila taka uredba na mestu in želeti bi bilo, da bi bili slični izpiti z ozirom na naše krajevne in cestne razmere primerno strogi in sicer za eno- in dvotirna vozila, saj je od šoferjeve zmožnosti odvisen dobrobit vozila samega, lastnega zdravja kakor tudi zdravja onih, ki se z njim vozijo in ne v manjši meri vseh ljudi in vozil, ki jih srečuje, oziroma prehiteva; vse to seveda le tedaj, ako ne uničuje sadov šoferjeve zmožnosti nedisciplina pešcev in voznikov. Zanimivo je dejstvo, da je strogost takih izpitov v raznih državah precej različna in je n. pr. jako poučen izpitni red, ki ga danes uporablja za izpitnike-šofer je Dunaj. Ti izpiti se ne tičejo le telesnih sposobnosti, pač pa segajo, z ozirom na kolosalni avtomobilski promet v milijonskem mestu, globoko v duševne zmožno sti kandidata-šoferja. Psihotehnika igra pri teh usposobljenostnih preizkušnjah kar največjo vlogo in je zahteva po zadostnih duševnih zmožnostih utemeljena z ozirom na mnogostranske nevarnosti, ki so v objektivnem in subjektivnem smislu združene s šofiranjem pri velemestnem prometu. Značilne so naslednje točke tega psihološkega izpita: Dvajset kandidatov sedi v četvčrovo-glati sobi, vsak za svojo mizo. Vsakdo ima pred seboj kos papirja, ki jpredstav-Ija tloris sobe in je vsak papir'razdeljen na štiri enake četverokote. Šestnajstkrat zaporedoma se začuje električni zvonec iz raznih točk sobe in mora kandidat s svinčnikom zaznamovati na papirju kvadrat, iz kojega je v sobi začul zvonenje. Papirje pregleda izpraševalec v svrho presoje sluha z ozirom na pravilno označbo smeri. Takoj potem dobe kandidati v roko drug papir, na katerem so tesno drugo ob drugem brez vsakega reda napisana dvoštevilna števila in sicer v 16 vrstah po 30 številk. Iznraševatelj imenuje n. pr. številko 8, na kar morajo kandidati v 2 minutah prečrtati vse osmice v vsaki vrsti; napisati na robu, kolikokrat se nahaja število 8 v vsaki vrsti, a morajo istočasno v p.sebni razpredelnici označevati smeri zvonenja električnih zvoncev, ki se tudi v času računanja oglašajo iz raznih strani sobe. Ta vrsta izpita služi v presojo istočasnega delovanja sluha in vida. . Kandidati dobe nato v roke sliko, ki kaže celo vrsto prav različnega orodja, a ima vsako orodje konstrukcijsko napa ko. V kratko določenem roku morajo najti napake in s tem dokazati, da so vsaj do gotove mere tehnično izobraženi, fobi stoji nadalje enostaven aparat; odprtine zgoraj pada navpično palica na spodnjo odprtino in je razdalja med odprtinama razdeljena na centimetre tom meterskega merila, a se padec palice da zadržati potom posebnega vzvoda, Palica pade 2D krat in jo mora kaujldat potom vzvoda vsakikrat ustaviti. Enako^ mtrnost ustavitve, v isti višini, izraža h: rmonijo med Reakcijo vida, živčevja in mišičja in jtmči za šoferjevo zanesljivost Vonj se preizkusa ob šesterih tekoči nah, terpentinu, alkoholu, bencinu, ben-colu, petroleju in vodi, razlikovanje teže izkaže bodoči šofer v tem, da postavi v pravi red osem svinčenih predmetov, ki se v teži medsebojno le malo razlikujejo, a v svrho dokaza, da razlikuje barve, napiše kandidat s šestnajstimi raznobarvnimi svinčniki ime barve vsakega svinčnika. Zadnjo točko tega izpita predstavlja šofiranje na papirju. Pred šoferjem s-; nahaja valj, ki je na njem pripet načrt mesta in ki se enakomerno električnim potem suče okoli svoje osi; mestnega načrta se dotika svinčnik, ki ga premika mehanizem, združen z volanom. KandL dat mora v 20 minutah prevoziti predpisano progo v mestu, a mora pri tem paziti, da se ne dotakne s svinčnikom roba ulice, ki je komaj nekaj milimetrov široka, da se izogne vsem prometnim oviram, ki jih naznači izpraševafelj, da ne zajde v kako zagato in da označi s pritiskom na različne gumbe, da je čal in videl razna zvočna, svetlobna in barvna znamenje, ki se, pojavljajo po volji izpra-ševalčevi. Šele po prestanem takem izpitu pride izprašanec k zdravniški preiskavi, ki ga usposobi za šoferja v mestu, ako v na-daljnem izpitu pokaže svojo sposobnost tudi v praktični vožnji. Izkušnja zadnjega časa uči, da povzročajo tako usposobljeni šoferji samo izgi ijajoči odstotek nezgod, a da gredo vse druge nezgode na rovaš činiteljev, ki ni-o v zvezi z njihovo osebo. Mariborski in daeoni drobiž mariborsko gledališče REPERTOAR. Sreda, 8. januarja. Zaprto. Četrtek, 9. januarja ob 20. uri »Orlov«, ab. B. Kuponi. Petek, 10. januarja. Zaprto. Sobota, 11. januarja ob 20. uri »Morala gospe Dulske«. Delavska predstava. Znižane cene. Nedelja, 12. januarja ob 15 uri »Gostovanje ljubljanskega baleta. — Program za deco. — Ob 20. uri »Gostovanje ljubljanskega baleta«. Elitni program. Celjsko gledališče. Nedelja, 12. januarja ob 16. uri »Radikalna kura«. — Ob 20. uri »Orlov«. Gostovanje Mariborčanov. Balet ljubljanske opere. V nedeljo, 12. trn, se bo vršilo v mariborskem gledališču gostovanje ljubljanskega baleta, ki je znan po svoji izvrstni kvaliteti. Zlasti omenjamo zelo dobro’ primabalerino gospodično Erno Moharjevo in sijajnega plesnega mojstra gospoda Golovina. Popoldanska vprizoritev je namenjena otrokom in veljajo dramske cene, dočim prinaša večerna vprizoritev eliten program za odrasle in veljajo operetne cene ter bloki. Koncert Nagačevski—Ilnicki. Pianistinja profesorica Nina Ilnicka bo nastopila s 4 solotočkami in sicer: Ru-binstein: »Poloneza«, Weber-Tausig: »Poziv k plesu«, Liszt-Bussoni: »La C a m p a n e 11 a« in Wagner - Liszt: »Tannhauser* uvertura. Prav posebno igra umetnica nedosegljivo in s katero je vedno briljirala, kjerkoli jo je igrala. Profesor Nikola Nagačevski nam bo s svojim sijajnim tenorjem zapel arijo iz opere »Sadko« od Rimski-Korsakova ter po eno arijo iz oper »Onjegin« in »La Boheine«, poleg tega pa še Donizettijev »L’elisire d’ amore«, Bizetove »Ribiče biserov« in Griegov »San«. Vse pevske komade spremlja na klavirju Nina Ilnicka. Za koncert je stavila naša domača renomi-rana tvrdka Jos. Brandl na razpolago popolnoma nov odličen koncertni klavir lastnega izdelka. Strokovni tečaj za sobne slikarje in slikarje napisov. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOl v Ljubljani priredi v februarju enomesečni tečaj za sobne slikarje in slikarje napisov. Tečaj bo celodneven in se bo vršil v Ljubljani. Namen pouka bo: 1. Splošna vzgoja sodobnega okusa pri sestavljanju in prenašanju vzorcev. 2. Spoznavanje glavnih smernic pri sestavi učinkovitega besedila za napisne table in reklamo in izpopolnitev praktičnega znanja pri izdelovanju takih narisov v mate-rijalu. Pouk bo teoretičen in praktičen. V tečaj se sprejemajo predvsem mojstri, samo izjemoma, kolikor bo dopuščal prostor, tudi starejši pomočniki iz okoliša Dravske banovine. Prijave je poslati najkasneje do 20. januarja neposredno na naslov; »Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«. Podrobnejša pojasnila dobe prijavljenci pismeno ali ustmeno v zborničnem uradu. Razno z Murskega polja. Kakor drugod, se tudi pri nas zadnji čas zopet pogostejše pojavljajo nepozva-ni gostje. Tako so v noči na Silvestrovo vlomili v blagajno kolodvora v Bučečov-cih. Bili so pa zelo nespretni: odnesli so samo kovan drobiž, dočim so v posebni kuverti spravljene bankovce — ki jih ni bilo malo — prezrli. Še isto noč so najbrže ravno ti uzmoviči strašili tudi po Murskih zasadili in drugod, pa tudi tam niso imeli posebne sreče. V Ljutomeru je v pondeljek 6. tm. imelo občni zbor tamošnje Kasaško društvo, ki je znano po svojih vsakoletnih velikih konjskih dirkah na Cvenu. V zdravilišču Radenci bodo po zaslugi neumorno delavnega župana g. Jak. Zemljiča in ravnatelja zdravilišča g. Jan-žeka na spomlad pričeli z gradnjo velike moderne nove šole. Prihodnjo jesen se bo v njej že pričel pouk. Tovarno za sadne konserve namerava zgraditi v Radencih mariborski trgovec Gottlich. Kupil je že tamkaj zemljišče za poslopje. Za tamošnje kraje, kjer je sadjarstvo zelo razvito, bo to nedvomno velikega pomena. Med Ljutomerom in Gornjo Radgono se še vedno vrši tiha vojna za sresko na-čelništvo. Obe mestni občini bi hoteli biti sedež načelstva in licitirata navzgor glede prispevanja k skupnim stroškom. Ni pa verjetno, da bi prišlo do kake spremembe. Nagajivi tiskarski škrat je zagrešil v naši včerajšnji notici »zanimiva odredba«, ki govori o prepovedi preklinjanja in nespodobnega obnašanja na javnih prostorih v Ptuju, zelo nerodno pogreško. Iz »zelo umestne odredbe« je napravil »zelo smešno odredbo«, kar so naši čitatelji gotovo sami takoj uvideli. Utopljenko iz Drave potegnili so 6.tm. zvečer v občini Stojnci, župniji _r,a n'ze Ptuja. Glasom uradnega pOiOcila župnega urada je truplo že v stanju razpadanja. Gre za gospodično ali gospo s kratkim krilom, nizkimi čevlji in bluzo, kakor se rabi v avtomobilu. Na le- vi roki je zlat prstan. Župni urad sluti, da gre za utopljenko iz Maribora, o katere samomorilnem skoku z mosta v Dravo je bilo čitati pred mesecem dni. Morda je to 221etna skladiščarka v Hutterjevi tovarni Lina Majhen, ki je 7. dec. z državnega mosta skočila v Dravo. moramo podčrtati »Campanello«, katero ItoominJalte seCMD Novosti pri Treh ribnikih. Pretekli teden je mestno električno podjetje napeljalo električno razsvetljavo od mestnega parka še naprej do Treh ribnikov^ tako, da je ob večerih že razsvetljena cesta v Krčevini do gornjega ribnika in tudi gostilna pri Treh ribnikih ima električno luč. Ta teden pa bodo vpeljali električno luč tudi v paviljon pri ribniku in tako se bodo mogli Maribor čani morda kmalu tudi ob večerih drsati na velikem ribniku, seve, če bo vzdržala zima. V paviljonu samem pa so končno preuredili en prostor za stanovanje, kjer že prebiva hišnik paviljona z rodbino. Sedaj vlada okrog paviljona tudi red. Kupile »Nedeljo«! Ko je šel Jezus v tempelj, je našel tam sejmarje. Vzel je bič in izgnal jih je iz riše svojega očeta. Isto bi bilo potrebno tudi danes v naši frančiškanski cerkvi. Ako greš v nedeljo k maši, moraš nehote posvetiti vsaj pol svoje pozornosti klicem, ki se slišijo v cerkev: »Kupite »Nedeljo«! Samo en dinar!« Tako kričijo fantički, ki prodajajo »Nedeljo« pred cerkve nirni vrati. Včasih se pa ti prodajalci sprejo, večkrat zabava vernike tudi pre-šern smeh, ki buči po cerkvi, tako, da se človeku včasih zdi, da je v menažeriji. Kako naj potem posveti vse svoje misli Bogu? Ako je Jezus pregnal sejmarje iz starodavnih templjev, potem tudi pred našimi cerkvami ni umestno prodajanje in kričanje. Davčna uprava v Mariboru razglaša. Vsi delodajalci, ki jim ni treba pobirati uslužbenskega davka v znam-kan, torej oni, ki zaposlujejo mesečno po-vpiečno nad 20 zaposlencev, se morajo po členu 100 pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih z dne 8. II. 1928^ pi naviti do dne 25. januarja 1930 davem upravi, sicer se uporabi proti njim najvisja kazen po členu 138. Tekom meseca januarja pa morajo delodajalci, ki zaposlujejo mesečno povprečno do 20 uslužbencev in plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, predložiti davčne knjižice na vpogled davčni upravi. Se neizrabljene davčne knjižice se ob tej priliki de!odajalce: P0 pregledu vrnejo. Ljudska univerza v Studencih. Jutri, v četrtek, 9. tm. ob 7. zvečer, bo v prostorih nekdanjega kina pri Senici predaval g. dr. Travner o čarovništvu. Vstop prost. V velikih kolonah se pomikajo od zore do mraka mestni vozovi, ki odvažajo — še predno zapade nov sneg — očrnele, ledene kupe z mariborskih ulic v — Dravo. Dočim so lansko leto grmadili to nesnago na Pristanu, kjer se do maja ni raztopil, mečejo letos ves sneg sproti v Dravo,,kar radi Požar po plesni zabavi. Gostilničar Vrhovčak v Pušencih pri Ormožu je imel, kakor običajno vsako leto tudi letos na Novega leta dan doma- Cjxf- -Sno zabavo- Ko so krog 2. ponoči odšli ze skoro zadnji gostje in so v gostilni že pospravljali, je naenkrat izbruhnil ogenj v gospodarskem delu poslopja. Ker vode ni bilo v zadostni meri, ie bilo delo gasilcev močno otežkočeno ‘ in je škoda velika. Ali je ogenj nastal radi hudobije ah radi nerodnosti kakega kadilca, se še ne ve. danta mesta generalštabnega brigadnega generala g. Živka Stanisavljcviča v dvorani »Narodnega doma«. Ker je čisti do-, . , ----- . biček namenjen zgolj v dobrodelne svr- lepega dovoza m zamudno ter ustreza ,he, se slavno občinstvo vljudno naproša i svojemu namenu. f |za naklonjenost. 44 l]Bia Bisl i teta *pr«jme za slučaj smrti in doživetja v»e zdrave osebe od 1. do 90. in isplača do oajvel Din Jl.000*™ m podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo § Učiteljsko društvo za mesto Maribor zboruje dne 10. januarja ob 8. dop. v III deški osnovni šoli na Ruški cesti. Poleg organizatoričnih zadev je na dnevnem redu zelo zanimivo predavanje vseuč. prof. dr. Ozvalda »Poizkus zaključne sodbe o »novi« šoli«. Udeležba za člane obvezna, vabijo se tudi nečlani. — Odbor. Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem, ki se je vršil dne 3. tm. v Mariboru, so bile pripeljane 103 svinje, prodanih pa je bilo 85 glav. Cene so bile sledeče: 7—9 tednov stari prašiči 125—200 Din, 3—4 mesece 350—400, 5 ^ mesecev 450—500, 8—10 mesecev 550— 850, 1 leto stari 1000—1300, 1 kg žive teže 10—12.50, 1 kg mrtve teže 17—18 Din. Občni zbor Udruženja rezervnih oficira I ratnika, pododbor Maribor se bo vršil 12. januarja v hotelu »Pri Zamorcu« ob 10. predpoldne. Udeležba za člane je obvezna. 48 Pri zastajajoči telesni potrebi. napetem trebuhu, odvečni želodčni kislini, glavobolu, razdražljivosti, tesnobnem počutku, splošni slabosti, utrujenosti od vaja zelo mila naravna »Franz Josefova« grenčica v želodcu in črevesu nabrane zaostanke prebave m prepreči v mnogih slučajih, da se ne pojavi vnetje slepiča. Najznamcn,te,st zdravniki tega stoletja so se posluževali »Franz Josefove« vode pri moze , zenali in otrocih z največjim uspehom. »Franz Josefova« voda sc do- ri1-lekai-nah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. j rvu^o11 ve^er Glasbene Matice. uoor Glasbene Matice javlja, da prt-lecu, kakor lani, tudi letos svoj družabni večer in sicer v soboto 11. tm. ob 8. zvečer v dvorani hotela Orel na desni stra-»i- Vsi prijatelji glasbe so srčno dobrodošli. Vstopnine ne bo. Podoficirsko podporno društvo v Mari* boru priredi dne 8. -sruar.'a veliki podoficirski plesf pod pokroviteljstvom koman- V deželi pogubnih fetišev in iarobnikov KAJ PRIPOVEDUJE ANGLEŠKA RAZISKOVALKA LADY MILLS O SVOJI AFRIŠKI EKSPEDICIJI? Lady Dorothy Mills, sloveča angleška raziskovalka, je objavila nedavno članek v raznih angleških in kontinentalnih listih o svoji zadnji afriški znanstveni ekspediciji v zaledju francoske in portugalske Gvineje na zapadni obali Afrike. Skusila sem — pripoveduje med drugim — dobiti od domačinov čim največ idolov ali fetišev. Prebivalci portugalske Nove Gvineje, ki se jo smatra za divje, popolnoma necivilizirano ozemlje, posnemajo v zadnjem času vedno bolj belce, in tekom zadnjih let se je socialni in gospodarski položaj domačinov znatno izboljšal. Velik del zemlje je dobro obdelan, nove ceste in poti vodijo naravnost skozi pragozd. Zemlja ie izredno plodna, polna nepopisnih naravnih lepot. Prebivalstvo je res še primitivno in zaostaio, dasi so domačini pristopni za reforme. Njihova kulturna zaostalost se še najbolj izraža v oboževanju lesenih idolov, ki Pričajo o najprimitivnejši stopnji poganstva. V krajih, kamor ne seže moč belih gospodarjev in kjer domačini niso islam-ske veroizpovedi, so še verno ohranjeni Prastari poganski običaji in obredi, popolnoma po tradiciji. 'I'a religija obstoja v glavnem v oboževanju neživih predmetov. Ti fetiši, kakor jih imenujejo, so ^činoma surovo izdeiani leseni kipi, kakšne ima vsaka rodbina domačinov. To !e njihov »domači« duh, domače božanstvo, ki ga domačin čuva kakor zenico Svojega očesa v trdni veri, da ta fetiš odloča o njegovi usodi. V težkih časih se cela družina obrača do Hišnega fetiša, Proseč pomoči, v srečnih Časih pa se prinašajo »bogu« zahvalne žrtve. Hotela sem — pravi lady Mills — sestaviti Čim Popolnejšo zbirko fetišev, pa ni bilo lahko. Velikokrat sem ponujala bajne svo-te, da kupim fetiš, a srečni lastnik ga ni hotel prodati. Zato je moja zbirka bolj Plod slučajev in pustolovščin. Nekoč sem Po dolgih pogajanjih vendarle dobila fe-j’š, a ne za denar, ampak za zaponko brez vrednosti, ki sem jo imela slučajno Pri sebi. Drugič mi je moj sluga, doma-?ln- hotel napraviti uslugo in je ukradel !mPozauten fetiš, ki ga lastnik nikakor ni ,l0tel prodati. Prebivalstvo trdno veruje ln tudi vaški čarovniki in zdravniki pra-Vlio. da ukradeni fetiš donaša tatu težke j^sreče. Jaz sem to le deloma izkusila, tno edino noč je bil fetiš v mojem šoto-r^> in celo noč se je plazil krog šotora Sladni leopard, dež je lil kakor iz škafa, Naposled pa so navalili na nas moskiti, kakor da je sodni dan. Takoj zjutraj sem ^rnila ukradeno blago, in ni mnogo manjšo, pa bi bila tudi jaz postala praznoverna. Vsled praznovernosti domačinov In Prepotence vaških čarovnikov sem ne- Nešteto raziskovalcev in učenjakov sta že zvabili arktida in antarktida v svoja območja. Vsaka ekspedicija razkrije kako skrivnost polarnih krajev. Tako je —- kakor znano — pred tedni Amerikanke Byrd preletel v avijonu južni tečaj, ^vernega je — prvi izmed smrtnikov — Preletel že pred 3 leti. Byrdovi antarktični ekspediciji pripada tudi takozvana geološka skupina, ki pod vodstvom prof. U°ulda popolnoma samostojno vrši znanstvena raziskovanja. Pred nekaj časom j® ta skupina našla zanimiv dokument. Na Področju Axel Heilbergovega ledovja, l območju pogorja kraljice Maud, je — 1 a«i°r D,or°ča londonski »Times« — geo-°ska skupina zapazila čudno kamnito somilo, ju n; mog]a biti naravna, ampak M' ],Da. jaz ... Ali ini lahko daš ključ sobe, kjer sem prebivala kot dekle?« 'Kako morete vprašati.« »Moram,« je dejala ona z usmevom, k' je bil sicer miren, a je vendar razodeval njene strašne misli. »Moram, kajpada; saj hiša ni več naša.« Nekaj časa je gledal okrog sebe. kakor da si hoče nasititi oči z okvirjem nekdanje svoje sreče. Starec je pač razumel, da se vrši v duši njegove gospe nekaj nenavadnega, svečanega. Gledal jo je plaho, rčkel pa ni ničesar. Vide! je, kako je šla počasi po lesenih stopnicah in se izgrbila v polmraku kakor prikazen. Stari 1'ilipo je nagubal čelo in začel naporno premišljati, primerjati in ugibati, kakšen bo konec obupa, ki ga je čital na Leonorinem obrazu. Mahoma pa je vzkliknil, kakor da mu je prišlo na um. . »Naj se zgodi, kar se hoče!« je zamrmral. »Toda on edini more . . .« In začel je teči proti veliki cedri na sredi vrta, kolikor so mu dale noge. Deset minut nato se je vrnil, vlekoč za sabo starega doža Kandiana, ki ga je bil spravil iz zatišja, kamor ga je skril Roland za današnji dan. Peljal ga je v obednico. 'Počakajte me tu, visokost,« je dejal. Slepec je brezbrižno ubogal vse, kar so mu veleli. Stari Filipo je stekel po stopnicah navzgor. Potrka! je na Leonorina vrata in zaklical iz previdnosti: »laz sem, gospa I Leonora je prišla odpret. ’Kai hočeš?« je vprašala prijazno. Obenem je skrila majhno stekleničko v neJrije. Ta kretnja ni uš!a pozornosti starega sluge. Začel jt trepetati. ■Ravno tega sem se bal!« je mislil'sam pri sebi. »Kaj hočeš?« je vprašala Leonora vnovič, prijazno kakor prej. »Gospa! Gospa! Zakaj ste se oblekli v dekliško obleko!« je vzkliknil starček in sklenil roke. »Ali te to vznemirja? . . . Kar tako orislo mi ie ravno na um . . ,« >'011, gospa, zakaj ste skrili strup v nedrijih?« Ona je obrnila glavo stran in vprašala tretjič z isto prijaznostjo: »Kaj bi rad?« »Gospa . . . nekdo je tu, spodaj, v obednici, ki bi rad govori! z vami.« ’Nekdo?« »Da, neki gospod, ki ga vi poznate . . . žlahten starček, ki ste ga nekdaj ljubili kakor rodnega očeta.« »Kakor rodnega očeta!« je dejala Leonora zamolklo. 'Gojpa, ako dvajset let, ki sem jih zvesfo p^e-služil v Dandolovi hiši, zaslužim svoje plačilo, ako še niste pozabili da sem vodil vaše prve korake ra fen: vitu in vas obdajal z neprestanim oboževanjem, dajte se preprositi in pojdite k temu možu, ki vas čaka.« Sklenil je roke. Dve solzi sta mu zdrčali p6 velih licih, razritih od starosti in gorja. Silno genotje se je polastilo Leonorinega seča. »Naj bo!« je dejala s šibkim glasom. »Pojdiva dol . . .« Česa se je nadejal stari Filipo, da je silil Lconoro k Rolandovemu očetu? „ Ali Je zasledil pri ubogem blazniku žarek dramečega se razuma? Ali je hotel doseči z senotjem svidenja srečen preobrat v duši mlade žene? Na poti po stopnicah je Leonora voraš-tla- »Kdo je ta mož?« ' »Videli boste, gospa,« je odgovoril Filipo in hitel naprej . . . Leonora je šla počasneje. Oblekla je bila odelo, ki ga je nosila na nredvečer Rolandove aretacije in ga hranila tudi potem, s skrbjo, ki so jo posvečali tiste čase predmetom rodbinskih spominov. Ko je Leonora stopila v obednico, je zagledala moža. je sedel sam v naslanjaču z obrazom obrnjenim proti luči. Filipo je bil izginil. Leonora je pristopila in spoznala starega doži »Oče Rolandov!« je zamrmrala. izprva se je odmaknila z grozo v srcu. >Ne, oh ne!« je zajecljala nesrečnica. »Nočem, da me vidi . . .« T:koj nato pa se je spomnila, da je dož pretrpei strašno muko oslepljenja. Rahlo je stopila bliže in pogledala starca. Mulil; si je: »Kako malo so ga izpremenila leta in nesreče' ... Zdi se'mi, da ga vidim še vedno, k.ilc;Sncga sem ga videla tisti večer ko je prišel sem, v ravno to dvorano, in me je prijel za roko ter mi reke! smeh- ljaje: »Ne morem si želeti lepše in plemeniteiše sne-* • • Kako srečna sem bila takrat! Kako je utripalo moje ubogo srce, ko ni govoril le besede! ... Ir. natn je dejal, da govori njegov sin samo o meni; da nori nd ?S™,"ebs po&,i "evemkai- o* o tesnih Pos.lov, namesto da bi sedel in zlagal sonete . Vse to mi je govoril smehljaje . . .« ^udi Leonora se je nasmehnila ob tem spomini zor v svnernT’ Vr0Č0. domižljijo -,e obudila tisti ori-ii ie ŽiVek Se ^ in v 'lhSLii Kad?r— T svoji rodbinski mizi, ni dovolil nikoli V- vi k ra o etiketi; on sam me jefosSV% T ^ .gOVO' okregal smehljaje, kadar sem mu rekla -1"* da mu beseda oče bolj ugaja iz mniih n -f n ces! dobrota je. sijala iz njegovega srca Z'x°''J sem bila! . . .« ‘ • ' Kak(> srečna Ihtenje jo je prijelo za grlo. t„„> Zdaj Pa ,je končano« je zamrmrala . . . »umrfa ‘ i •' i • ? 0 upana in osamljena, brez ljubeče-a očesa, ki b, zrlo name v zadnji uri . « iJuuei-e*a Zas-iš^ ieU hi! ie MPra,Šal nenadoma stari dož. iztegnil roke naprej' njCnega ihtenja ifl nehcte denosfi?n°ra je °bStaIa nepremično> v trepetu in zrnc- ieMoiV^eVLh0”0^1 StareC' *AIi si «. !kraine-loženja; davljena duša izgubi čut smeri, jn^az^Te" d,i bo srce počilo od bridkosti. Hotela se je umoriti. S? par minut, in ne bo je več. In SrcnkQba smrt!, ni urtzmejna, globoka človeška potreba nntntui svoje sorje, ,o ie premagala „ vso Svo?o mSZgftg * adia je na kolena pred starega Kandian-., prijela ga za roko m ihte razsula svojo bolest: »Tisti, ki je tu; je ubogo dekle, ki je vi ne vidite a ste je videli nekdanje čase, doževska visokost! . . ’ Ali se spominjate Leonore Dandolove? Ali se spominjate, kako so vam sijale oči in kako se vam ie širilo srce, kadar vam je ponudila čelo v poljub? AH se mo- rSfo »Ta otrok ie rojen ninta nroV ' • ’ ,dozevska visokost, nesrečnica, ki l™1 ™ kole,n,h'ie Uo"OTa Dmdokm ... m™ Si?b!te; • • ■ « Leonora ni slišala teh norčevih besed, llite je nadaljevala svojo tožbo: «„ ■ oče ™oj! Vi ne veste, kakšna strašna nesre- ubose oCčiZr » na m°ie rar,nc ■ ’ ' 0slepi’i so vaše iiooge ou ... a meni so oslepili dušo OnVili c« nnvL T-^1^ * * * a meni 80 zdrobili srce in ^ni prepovedali ljubiti ... Vi ne veste, kako kruta muka je Mati o*Ual, U MSjov pav. dava In« ta »oaijalna narnana Obdinstva: rsaka beseda 30 p, «*jjn«njW diMek Dli* B* z Mali oglasi 2anMva, doptamvanja tn ag\t» •I trgavekega aM raMamnag« tnaiaja: vaaka baaada 50 p. MjmARjn xn*aah OiN tO'— Učenko in gospodično za belo perilo sprejme Atelje Rupnik, Slovenska ul. 20. 22 Abiturlent realke prevzame instrukcije, primerno zaposlitev ali stopi v prakso. Ponudbe pod -»Skromen« na upravo »Večernika«. 53 Ugodna prilika: \ Iščem primerne osebe, katere posedu-jejd svoje stano^nje v pritličjih ali mali lokal za jemanje nekaterih predmetov na Tržaški, Aleksandrovi, Koroški cesti, v Studencih in Melju. V vseh teh krajih primerne osebe naj se javijo pismeno na upravo ^Večernika« pod »Dober zaslužek«. 52 Išče se za takoj perfektno prvovrstna kuharica z dobrimi izpričevali k boljši družini. Ponudbe na upravo »Večernika« pod: »Prvovrstna kuharica«. 45 Žimnice, otomani, divani, posteljni vložki, afrik, konjska žima in vse predelave v in izven hiše pri J. Mandl, tapetništvo, Gosposka 36. 3257 Učenec (ali učenka) se sprejme za slaščičarno. Maribor, Aleksandrova cesta 64. 49 Ste li svoj denar zavrgli? 20% kronski boni (fcatere ste prejeli ]>ri žigosanju kronskih bankovcev)' se po najkulantnejši ceni kupujejo. Prometna bančna družba, Maribor, Can- Karjeva ulica 14. 51 Nepremočljive gojzerje dobite poceni v »Brzopodplati«, Tatten bachova ulica 14.______________________3091 Pozor! Patent posteljni fotel, soliden, praktičen, za vsako sobo uporaben, od 1000 Din naprej pri izumitelju in izdelovate-Iju B. Jagodič. Rotovški trg 3. 3090 Lep, svetel trgovski loka! z lepo opremo, prikladen za vsa ko stroko, na piometnem kraju, v bližini glavnega kolodvora, se takoj oddi. VpraSanja pod „Ex-celsior 1930“ na anončno pisarno Hinko Sax Maribor. 50 Lema trgovina Josip dovedli . Maribor, Prešernova uL 19 h ^ ^Vvo]o bo*ato »'oso bukovih in mehkih div, kakor “‘I1 J"m°X iz Trbovelj ter ° CEV —TočnapoitrcžhaV Zahtevajte Doysod^Večern!k“! Dobro !doča trgovina z mešanim blagom z stanovanjem vred se odda. Vpraša se v Novivasi, Bolfen-kova cesta 10. 10 Mlad gospod se sprejme takoj na hrano in stanovanje. Tartenbachova ulica 20, pritličje levo. 42 Soba v vlil pri parku sc takoj odda solidnemu gospodu. Trubarjeva ul. 11/J, 43 Mehanična delavnica tza popravila vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, zajamčeno so lidne in brezkonkuren-čne cene znane tvrdke Justin Gustinčič? Maribor, Tattenbachova 14. Zadostuje dopisnica, da pridem po stroj in gramofon na dom. Krasne pletene obleke v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletama M. Vezjak, Maribor Vetrinjska ulica 17. 2319 Sobo-In črkosHkanje izvršuje po ceni, hitro In okusno Fra-' njo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2231 Danes se ie izvrSila koEavdacIfa sanatorija na koncu Prešernove ulice, ki se pričenh nn »i« trgovini T u r a d v Mariboru. Kolavdacijska komisija jc ugotovila da ie last-mk sanatorija ugodil vsem sanifar„itn inhtiicn'kim predpisom kraljevske banske uprave, vsled česar r!t°ru f 'nenl ?Varja z hlagoslovitvljo. Cene bodo znašale za popolno prehrano in stanovanje z oskrbo vred dnevno- za I. razred 85 Din> ll.razr.65 oi„, mrazr. 45 Din tako, da se bodo tega zavoda lahko posluževali tudi revnejši sloji ter si bo bolnik po lastni volji izbral lahko zdravnika. 47 Izdaja Konzorcij »Jutra« X Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in urednik: P r Strnko Det tla Marlhora! ^ V ^ari^°rn’ Mariborska tiskarna d. d., predstavnik