ORNITOFON
V decembru 2018 smo v pisarni DOPPS prejeli šte-
vilne zaskrbljene telefonske klice. Rdeča nit pogovo-
rov je bila: »Kam so izginile vse ptice pevke? Zakaj 
letos ne obiskujejo krmilnic na domačem vrtu?« 
Ptice pridejo v bližino človeka takrat, ko v svojem 
»domačem« okolju (npr. gozd) ne najdejo zadosti 
hrane. Količina pticam dosegljive hrane v naravi pa 
je v tesni povezavi z jakostjo zime. Za zdaj je "zima" 
2018 zelo topla in prizanesljiva do ptic. Snega, ki bi 
za dalj časa prekril zalogo rastlinskih semen na tleh, 
še ni bilo. Tudi daljšega obdobja nizkih temperatur, 
ki vplivajo na količino hrane živalskega izvora (npr. 
pajki, žuželke …), še ni bilo na vidiku. Še več, narava 
je letos izjemno bogato obrodila (tako v gozdovih 
kot sadovnjakih ...). Hrane je povsod na pretek, zato 
se ptice ne izpostavljajo po nepotrebnem in nerade 
letajo v bližino ljudi oz. na krmilnice. 
DECEMBER JE! TODA 
ZAKAJ PTIČJE 
KRMILNICE ŠE NAPREJ 
SAMEVAJO!?
/ / Matej Gamser
DOLGOREPKA 
(Aegithalos caudatus)
foto: Matej Gamser
IZ ZBIRK  
PRIRODOSLOVNEGA  
MUZEJA SLOVENIJE
Naloga muzejskih zbirk ni le ohranjati primerke iz 
preteklosti, pač pa poskrbeti, da se za bodoče rodove 
ohranijo tudi primerki iz naše sedanjosti. To je še 
posebej ključno, ko govorimo o spremembah avifavne, 
tako ob krčenju kot širjenju območja razširjenosti 
vrst. Pri slednjem je pomembno, da so v zbirko 
zajeti primerki iz začetne populacije, ki je na novo 
kolonizirala neko območje, saj s tem ohranjamo 
izvorni tip osebkov, ki je neko območje naselil. V 
zadnjih 20 letih se je z morskih obrežij v notranjost 
Slovenije razširil rumenonogi galeb (Larus michahellis), 
ki poseljuje predvsem urbana območja. Ljubljano 
so prvi galebi dosegli že v 90-ih letih in dolgo smo 
ugibali, ali v Ljubljani tudi gnezdijo. Danes vemo, da 
je rumenonogi galeb v naši prestolnici začel gnezditi 
okoli leta 2005. Zaradi tega sta dve nedavni najdbi 
v povezavi z ljubljanskim gnezdenjem, ki ju je dobil 
Prirodoslovni muzej Slovenije (PMS), toliko bolj 
dragoceni. Dare Fekonja je namreč 30. maja 2017 
na strehi neke stavbe na Letališki cesti našel in tudi 
prepariral jajce, ki je shranjeno v oološki zbirki (inv. 
št. 7265). Leta 2018 pa so rumenonogi galebi gnezdili 
na strehi Zdravstvenega doma Metelkova v centru 
Ljubljane, kjer so Aljaž Mulej, Tjaša Zagoršek in Matej 
Gamser 30. maja 2018 našli nedoraslega mladiča, 
ki je padel s strehe. Ljubljanski mladič rumenonoge 
galeba, ki ga je prepariral Al Vrezec, je sedaj shranjen v 
ornitološki zbirki PMS pod inv. št. 7434.
Skratka, tople zime in velika zaloga hrane v naravi 
sta glavna razloga za izostanek ptičjega vrveža, ki 
smo ga tak letni čas vajeni opazovati skozi okno. 
A ko bo zima pokazala zobe, smo lahko prepri-
čani, da bodo ptice rade posegle po alternativi na 
krmilnicah. 
Rumenonogi 
galeb
/ / Al Vrezec
foto: David Kunc
Svet ptic 04, december 2018 39