Št. 60. V Gorici, v torek due 30. julija 1901. Letnik III. l/.liaj.-i vs;ik lorck in S(i1mi1<» v ti'dnn oli II. mi pivdpoMne z.;i nn'slo t»T oi, iJ. iirj popoldiir z.i dcžclo. Ako padc n;il;i dneva pnunik i/.idt> dan prej <>l) 6. zvoi^fT. Sl;m<> ])() pošli prcjciii.'iii :ili v Gorici na riom posjjjyii celolHno S K., pollHno i- K. m^-^jtljlHno 2 K. rrodajVys^J^'-f'Jiirici v lo)>;ik;iriui.li Sell war/. /{wü^ltWi iilicali in .1 ¦' 1- 1 c r s i I /. v KCO^ili tdirali p nahajata v «JM a r o d n i I is kar ni», ulica Vfitlurini Ii. št. 9. Dopiso jo iiaslovili na iirodnišLvo, ogla.se in tiarui'iiinu pa na upraviiišlvo «(joricH». Oglasi so ratfunijo po petit- vrrita.li in sicer ako so liskajo 1-k.iat po 1Ü vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako so vočkrat tiskajo, raču- nijo so po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni ui-ednik Josip Marušio. «*T:tL^J|.i\M 'iska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Intorpolacija. poslanca dr. R o j i c a in lovarišev na visoko c. kr. vlado o razmerah pri lu- kajšnji c. kr. davkariji. K tuk;ij.šiiji c. kr. glavni davkariji, kateri pripada razuu mosla (Jorice tudi goriSka okolica ;s svojimi f)S davenimi ohciuami, prihaja, ne glede na one, ki imajo povleci tu svoj denar ali pa imajo pri njej še drugih opravkov, vsako leto povprecno 40.000 si rank. Ta glavna davkarija, ki bode imela svoje proslore v novi justieni palači, je zdaj začasno naslanjena v nekein pri- valnem poslopju, naniriu": v palaei grola Strassoldo. Prostor, namenjen slrankam v sedanjem stanovanju glavne duvkarije, meri 24- žtirjaških meLrov. V tern pro- sloru je pogostoma Laka gnjeoa, da se ni mogoče v njem gibali in so stranke zaradi poinanjkanja proslora primorane stopati na sloli(^e in mize. Skupaj zgnje- čene stranke v tern prostoru rnorajo čakati po več ur, predno pridejo na vrsto, da se jih odpravi. Večkrat se pa zgodi, da stranke, oddaljene po več ur od mesta, čeludi so toliko časa čakale, niti ne pridejo na vrsto ne v predpoJudanskih uradnih urah, ne za časa uradnih ur sploh. Te stranke so primorane podati se dornov, ne da bi bile kaj opravile ter po dva do trikrat zopet priti v mesto, predno se jim posreei prili do cilja, namreč da zarnorejo izvršiti svojo dolžnost kol dav- koplačevalci. Taka usoda zadene po ve- čini one stranke, ki so dopoludne zastonj čakale, da bi se jib odpravilo, ki so po pet do šest ur oddaJjene od mesla in ki ne morejo čakati nn popoldanske uradne ure. Ako pa te stranke vendarle cakajo tudi na popoldanske uradne ure in so prisle na vrsto s"e le ob 4. ali 5. uri popoludne, potem so isle primorane posebno ako so doma iz goratib krajev, prenočiti v Gorici, ako se nočejo izpo- staviti nevarnosti, da jih posebno v me- secih november in december ne zaloti na potu v ponočnem času kaka nevihta, ki bi znala zanje biti usodepolna. Vsakdo torej lahko razvidi, da so tukaj stranke za mnogo oškodovane glede na izgubo časa in pa glede na stroške, ki jih imajo pri tern. Da hi se prišlo v okom tern nedo- stalkom, vsaj kolikor je lo z ozirorn na kraje'vne razmere in na število davčncga o«obja niogoče, prosile so že pred leli neke j^bčine flnančno upravo, da l)i s(i urailm- u\v. \>r\ tukajšnji glavni davka- riji tako določile, da hi istc namrec tra- jale vzdržno od osme pn^lpoludne pa do ilvch popoludne. Žal, da se pa ta prošnja ni uslišala, akoravno bi bilo ko- likor v korisl slrankam toliko tudi urad- nikom, ako bi se bilo prošnji ugodilo. Za meslo Gorico se nahaja p<^sobni uplaeilni r(*gisl.er. K njemu se pride skozi gori omriijcni proslor. Mnogim mcislnim davkoplaOevahMMn s<; je gotovo jeden ali drugikral pripetilo, da so morali vsled zgoraj popisane gnječe ali cele ure f:a- kali, predno so priAli do meslnega re- gistra, pri kalerem pa je za to poslavljeni uradnik brezposelno slal, ali pa da. so morali od zgnječenih okoličanskih dav- koplačevalcev marsikatero čuti, ako so sf! hoteli do mestnega registra prerili skozi gnjetfo. Da se izogne pa tern silnostim, ne preoslaje liidi inestnemu davkoplačevalcu drugega nego da se vrne doniov, ne da hi kaj opravil ter da se mu še le po dva, lri- in veckratnem poskusu posreči, da zamore svoj davek plaeati. Ker pa obstoja velika veeina mest- nib davko|ilacevaleev iz t.rgovcev in iz olirlnikov, more si vsakdo niisliti, ko- liko izgube da jim prouzroeujejo taki za- rnndni večkiatni poskusi. (Konec pride.) D o p i s i. Iz (iorice. — („Soč i n e m u" k r i- t. i k a s I r u v o ilgovor. Dalje.) Oglejino si danes podrobnosli krilikastrovega du- ševnega izrodka! On piše: „Prispodabljati bi se dal ta z b o r p r e p i r u v mlinu, kjer se ne razume drugega kakor neko kričanje med ropolom mlinskih koles". Krilikova prva dolžnosl je poznali termi- nologijo znanstvenega ali urnelnoslnega predmeta, katerega hoče ocenjati. „Sočin" glasbenik pa tega ni zmožen; on ne ve, da pomeni „zbor" skupžeino pevcev ali večjo pevsko skladbo, on zamenja pojem „zbor" s pojmom „pelje", on ima v mislih celo mašo, imenuje pa le en zbor. Kdor kaže že v zaeelku svoje kritike lako ne- vednost, la pač nima pravice druge kri- tikovati. Razen tega je ta prvi stavek tendencijozna neresnica, izvirajoea le iz hudobne voJje. Ropolanja in krieänja pri masi ni bilo. (Je je pa imel kritikaster vendar take oluail.ke, so mu pa pribajali iz nol.ranjosli: iz srea razbivajočega' Öd strastue niasčevalnosti, in morda iz že- lodca n a b i tega s posojilničnim kolo- lomjem. Ta ropol hi hi I pa slišal lehko tudi si'(Hli 'IVavnika. O „Kyrje" naš krilik molči, „Gra- duale" je pa sliSal pred „Glorio". Pri „Graduale" je pokazal drugo svojo ik;- kompelentnost. Kdor hoee kako glasbo kritikovati, rnora skladbo poznati, tembolj se, ako se hoce spuščati v podrobnosti, in najbolj Se, ako hoče iakali v jajeu dlake, kakor je dobil nalogo „Soein" kri- tikaslei'. Kdor skladbe ne pozna, ta se rnora blamirati, kakor se je „SoČin" glas- benik. Revček govori o „generalpauzi", in misli, da je s tern dovtipno obical neki splo.sni pogrežek; a če hi mu kdo polis- nil skladbo pod nos, bi videl med glas- kami pristno polustanko za vse glasove. Ali „Socin" glasbenik niti tega ne ve, da so „pauze" znamenja za inolcanje ? ! S tern je dokazal. da je še pravi otročaj v kritikovanju. Ako bi bil res glasbenik, ki je imel s pel.jem že kaj opravili, bi moral vedeli, ali si vsaj misliti, da so taki pogreski absolul.no izključeni. Do- mnevanjo, da se more nad 30 peveev z orgljami vred tako pomotiti, da vsi naen- krat utihnejo in vsi po preteku (recimo) dveh sekund eksaklno s peljem pričnejo, tako domnevanje je najvišja absurdnost, katere je zinožen le kak „Stallknecht", ne pa glasbenik. Kdor prečita le ta stavek „Sočine" kritikein razume glasbo, ta kar precej poreče, da ni ,.Sočin" glasbenik niti kritikaster, ampak pravi glasbeni o.... Revček se je torej tako blamiral, da je mesto, katero je hotel on grajati, najbolj- sa pohvala, da so bili pevci dobro na- uceni. Pri „Glorii" in „Credo", pravi kri- tikaster, da so pevci preveč leleli. Zopet smola! „Gloria" ima tempo allegro, in kot takega ga je vzel g. dirigent raje za izpoznanje prepočasi, kar se pa. da opra- viciti z ozirom na nekatere melodione in rilmične ležkoče. Krilikaslru tudi menda nedostaje kriterija za različne case; kajti če ne, bi ne brbljal o enaki hitrosti teh dveh zborov, ko je bil zadnji očitno po- časneji in je moral kol. allegro moderato tudi biti. A poslušajmo dalje kritikaslra! On pise: „G. Mercina bi pač moral vedeli, da je „Credo" iKikako pripovedovanje in se ne more kar tako naprej lelati, am- pak treba je držati počasen tempo, med tern ko je pri „Glorii" tempo bolj hiter a se spremeni pri „Qui lolis" (tollis) v počasnega. A tega se ni opazilo v tak- liranju g. pevovodje, ki je sicer v takli- ranju podoben rnetronomu; razlika je edina ta, da metronom taktira jednako- merno, med tern, ko je g. M. vedno bolj hiler". — Mi smo nalašč prepisali to klobaso, da sodijo naši čitatelji, ki raz- umejo glasbo, kake muzikalične tepee ima „Soča" za sotrudnike. Vsaka n.'c — pravijo — ima en konec, le klobasa ima dva, a „Sočina" niina nobenega. Pretr- gajmo jo, da pridemo do konca. Torej: Po besedilu določuje tempo skladatelj, ne dirigent. Dirigent se ima ravnati po iz- razih za tempo, katere je določil sklada- telj. Toliko znanja smemo zahtevati že od vsakega vaškega organista; „Sočin" glasbeni veščak pa niti tega ne ve. Da bi bil pri vseh mašah tempo za „Credo" počasneji nego za „Glorio", to sodi le ,.Sočinu kritikaster, ki je, kakor kaže, le mehaničen prenašalec ghisk na tipke; kdor pa v6, da se da ista melodija raz- lično notirati, kdor v6,' da imamo različne vrste takta, ta si ne upa take šablonske trdilve izreči. Pri ,.Qui tollis" — piše — se spremeni hitri tempo v pocasnega. No, ta je tudi lepa, prav dostojna kakega organisla-cerkovnika, ki pozna dve, tri maše; da pa mladenič, ki je sei z drugih pomočjo po svetu „kukat", kako lam petje uce, kateri se „čuti" v glasbi tako moč- nega, da se ne sramuje ljudem, ki imajo tudi kaj glasbene soli v glavi, v obraz reči, da nima na konservatoriju nič iskati ker že vse ve..... da tak mladenič če tudi bi bil mestni organist, kaže tako nezna- nje cerkv. gJasb. literature, to je že res Skandal. Primerjanje taktiranja dirigen- tovega z metronomom kaže, kako stra- šansko sijenapenjal kritikaster možgane, da bi napisal kaj, kar je kritiki vsaj po- dobnega. Kdor taktira natančno, kakor metronom, ta taktira dobro, da se pa tu pa lain oddaljuje od metronomovega tak- tiranja, je tudi naravno, kajti metronom ne pozna ne accell. ne rilard. Neizku- äenemu kritikastru moramo dalje povedati, da je eno dirigirati zbor izvežbanih pev- LISTEK. Zgodovina tolminske sole. (Dalje.) Ježev naslednik je bil tedanji poniočni učitelj od 1. 1827.—1834.) na c. k. normalki v Gorici VIII. Anton Marušič (Marussig). rojen 8. maja 1805 v Lokvici (pri Opatjesclu) na Kiasu. Dovršil je tri gimnaz. razredc in prcparandijo v Gorici. Po- ročeu je bil 20. nov. 1831 v Podturnu z A no Žigon, hčerjo arhitekta goriškcga.1) V Tolininu je imel čet- vero otrok: A lit on a. roj. 13. scptembra 1835, Ma- lijo Leopoldo, roj. 15. novembra 1837, Kristino, roj, 16. okt. 1840 in Frančiska Konrada, roj. 18. febr. 1844. Marušič je imel veselje do kmetovanja. Ker ni imel svojega laslnega svetä, vzel je kos sose- dovega zemljišča v najein. Rad je prijemal za oralo in koso. Tudi vpregal in razprcgal je rad le sam, so- sebno odkar je imel lastno živinče. S tern si je telo urdil in zdravje ohranil. Skrbno obdelana zemlja mu je pomagala pa tudi družino rediti. V soli mu je po- magal že opisani Frančišek Kovačič, s katerim je imel ') Umrla mu je si. nov. 1846 v Tolminu. Oženil se je zopet 3. nov. 1850 v Kanalu s Terezijo vdovo Rogač, roj. Juvančič, s katero pa ni imel otrok. 1. 1843. neljub prepir in se je moral zavoljo njega pri šolskem nadzorstvu zagovarjati. Kovačič je bil na to v Kobarid premeščen. Na njegovo mesto je prišel meseca aprila ßv{"P^ter Kogoj, Solkanec. — Marušič je dobil 1. 1852^sMzbo na c. k. glavni šoli v Gradiški, kjer je do 1. 1872. učiteljeval in 12. junija 1888 v visoki starosti umrl. Rajnkega starši sin Anton je železnocestni urad- nik v Korininu; mlajši, I;rančišek, je bil postajni iia- čelnik v Gorici. Umrl je 20. marca 1897 in počiva na št. andreškem pokopališči, kratke pol ure od Gorice. Marušičev naslednik je bil njegov pomočnik IX. Peter Kog^oj, rojen 30. junija 1823 v Sol- kanu. Kogoja jc vse poznalo. Ni čuda, saj je učite- ljeval blizu 37 let v Tolminu. K njemu sem hodil eno leto (1853—1854) tudi jaz v solo, da bi se bil priučil ncmščini, katere se v Volčali nismo učili. Tega šol- skega leta se še dobro spominjain. Učili smo se po štiri ure na dan, od 8.—10. predpoldne in od 2.-4. popoldne. K maši smo hodili vsak dan ob 10. uri. Peli smo pri nji vsi. Imeli smo nalašč vsak svojo knji- žico, v katero smo spisavali pesmi po dobah cerk- venega leta. Zato smo pa tudi vedeli, katero pesem bo spremljal organist danes, katero jutri. Kar smo brali, morali smo s svojimi lastnimi besedami pripovedovati, sev^da kakor smo vedeli in znali. Neznane besede so nam razlagali. Gledali smo na ločila in vedeli povedati, zakaj je 1ü dvopicje, tarn pa vprašaj ali klicaj. Urili smo se v razločni in lepi pisavi. Na snažnost lepopisnih knjižic se je posebno gledalo. Kdor jo je zamazal in je bil tega sam kriv, ni ušel kazni. Imeli smo pa večinoma prav čedne pisne knjižice. Še dandanašnji mi hodi na misel, ko- liko časa je izgubljal Kogoj z urezovanjem gosjih peres in pa kako težko smo čakali, da nam jih je urezal. Koliko na boljem so učitelji, odkar pišemo z jekleniini peresi! Zahteval je od nas znanje osnovnih štirili vrst računanja.1) Vadili smo se po malem tudi v sestav- ljanju najnavadnejših pisem, ki se rabijo v vsakdanjem življenju. Taka je bila o mojem času Kogojeva sola. Po osemnajstletuem učiteljevanju si je prislužil 1. 1861. naslov „zglednega" učitelja. (Dalje pride.) ») Ravnali smo sc po šolski knjigi: „Anleitung zum Rechnen für die zweite und dritte Classe der Pfarr- und Hauptschuleii in den k. k. Staaten. Verfasst von Doctor Franz Mozhnik, Lehrer der vierteil Classe an der Hauptschule zu Görz." — Triest 1846, cev, drugo zopet voditi produkcije glas- benih zacotnikov, kot je srednješolska inladina. Najprej je treba izkušali, potem še le druge učiti. Capito? Tudi cesarska pesein — piše — se je pela prepočasi. — Tako"? Ali ve kri- tikaster, kak tempo je predpisan ? Ali pozna poinen izraza „maestoso"? Ali je sliäal že kedaj vojaäko godbo gosti ces. pesem? Ali pozna zuhteve popular- nega petja (peli so tudi učenci nepevci) gled6 na tempo V — Si taeuisses..... Pri- šedši do ,,011'ertoria" se je še le kritikaster spoinnil, du morabiti kritika tudi „duho- vita", zato jo je treba „našpikati"' z Ga- brščekovimi „šlagerji"'. Izrazi „sfušali'1, „z bičem pregnati mazače" delajo pač east „Sočini" pisavi, a ž njirni si uničuje kri- tikaster v oeeh čitateljevih vso vero v svojo sposobnost in dobro voljo. Brez teh pa je vsaka kritika pravo Sisilbvo delo. To bi bilo jako komodno, da bi za kritiko zadostovalo par psovk. Snlta ne- gaeija je v kritiki popolnoma brez uspeha. Tu je treba tudi dokazovati, pojašnjevati, učiti; za to je treba kriterija, občne in specijalne izobraženosti, znanje jezika, nedostopnosti do vpliva jeze, maščeval- nosti, itd. Vseb teli zmožnosli je pa „Sočiir' krilikaster tako sub, kakor hudournik v pasjih dneh vode. (Konec prih.) Iz tiorice 22. julija. (2 4 ur pro- st e g a č a s a). Ta izrek sem že večkrat v ,,Soei" čital. Gelo neki dopisnik iz Bolca se je že tuko izrazil. Razume se, da la izraz gre na g. nunce, in to samo radi maščevanja do njib in nii: druzega. Dopisnik teh vrslie ni duhoven ne naprednjak, in tudi klerikalec; ne, ainpak nevtralen priprost človek, kate- rega boli, ako se delavnemu možu, bodi si katerega koli stanu očita, da 24 ur na dan lenuha. Veekrat mi je bila pri- lika opazovati dubovnika v njegovem delovanju, posebno na deželi, ko je zlasti ob nedeljah in praznikib zjutraj od 4. ure do 9. sedel v spovedniei, potem ma- ševal, pridigal itd. („Soča" in njeni so seveda tega mnenja, da je vse to „ne- potrebno"). Popoludne zopet blagoslov. in potem bajd zojiet v spovednico. Med tednom pa Solski nauk in druga dubovna opravila. Poglejmo posebno v naše gore, kako težavne so nekatere slufcbe (Bog ne daj, da bi bile vse enake!), ko mora duboven do 3 ure dalee s previdenjem po zimi po snegu in ledu laziti. Ko bi g. GabrsXek vse to poskusil, bi gotovo ne pisal in ne dal tiskali, da ima duhovnik „24 ur prostega časa" ! Naj- brže se mi bode očitalo, da ta izrek ne gre vsem duhovnom. Prav. Zakaj pa pi- šete, ako kateri duhovnik kaj zgreši: „glejte jib, kakäni so dubovniki!", in tako sramotite v e s d u h o v s k i stan? Zakaj pa ne pogledate in ne pišete ven iz svojega naprednjaskega stanu, kako da delajo in koliko da služijo vaši Ijud- je? — Za primero imajo uradniki v vaših posojilnicab, ki borib 6 ur na dan delajo, ob nedeljah prosto, ko ima du hovnik največ dela, in kake place imajo Zvezdogledu. Na tla ne, na zvezde On gleda, Z oeali, ki zlat jini kupil okvir ; Oči ima stir, A v glavi pa menda — ni reda. Ne diči ga sicer še pleša, A notri se nekaj pa vendarle mesa ? Obogi ! Ti smiliš se v tej mi nadlogi. S to glavo prevrcffco Bojim se, da skočiš mi v Sočo, Potein pa potop In v Soči pokop — — Ah, škoda za štiri oči bi bil rop, Oči tako bistre, Ki dicile krusno bi prve ministre. — Na zvezde pa On še ponosneje gleda, Nešteta tarn sije jih čeda. — „Ka.i zvezde, čeprav se bliččijo lepö, In večno krasijo nebö?l Najveeja Jaz zvezda sem vzgledna, Da, zvezda izredna, Ki svet razsvetljuje krasnö Enake še pač ni bilö !" — Na zvezde On gleda, On prva je zvezda, seveda! — A kamen je ležal na cesti In zvezdnika — zvrnil na mesti — ti uradniki? Le povejte nain to! (Saj so povedali zadnjic" sami, da se jim jako dobro godi. Op. stavca.) Kaj pa Vaš general dr. Tunia kot deželni od- bornik? On, oziroma dež. odbor ima vsako sredo zvečer odborovo sejo, in ta traja eno u r o, k veeemu 2 uri. Pred sejo pregleda one spise, katere inu dež. sluga med tednom na d om prinese, da potem pri seji o njih poroča. Drugi dan, mogoee še tisti veeer napravi o onih spisih kako poroeilo in za vse to delo ima 2400 K letne place, oziroma jih bode imel po novem 4000 K, ako bo še dež. odbornik. Vzemimo zdaj, da ima dež. odbor 52 sej v letu, tako bi dobil dr. Tuma kot dež. odbornik za vsako sejo okroglih 77 K.! Ti so gotovo lahkeje zasluženi kod nunčevo maslo. Kaj ne g. Gabršček? Kaj pravite na to ? Ven z besedo! Tudi to morda se mi bode oeitalo, češ, koliko dela dajo razven odborovih sej dež. zborske seje. Seveda, a to je vsakega dež. poslanca dolžnost! To sem želel objaviti, ker želim naj bi nasi napi'ednjaki ne gledali v mosnjieek in na delovanje samih gosp. nuncev, ampak tudi na same sebe! Nepristranski. Iz uftitttljskega kroga. — Nisem znabiti popolnoma poučen o razmerah, katere vladajo zdaj med našim stanom na Gorižkem, vendar želim spraviti v javnost svoje nazore glede našega zadr- žanja v sedanjih razmerah. Kakor je vsak človek dolžan skrbeti, da se sposluje njegova oseba, tako je tudi dolžan skrbeti da se spoštujenjegov stan. Vsak ucitelj bi moralbiti tolikorazsoden, da v6 uvaževati prislovico, ki pravi: „Kdor hoče, da ga bodo spoštovali drugi, mora tudi druge spoštovati". Zato se moramo skrbno varovati, da ne gresimo proti navedenemu izreku, ako hočemo sebi in svojemu stanu pridobiti potrebno spo- štovanje. Moramo pa tudi odločno in sta- novitno odbivati vsak laktičen napad na cast, naj la zadeva posameznega učitelja ali pa ves naš stan. V tern oziru hotel sem reei, grešili smo z nase strani v teku dveh let premnogo in bojim se, da se bo to masčevalo nad nami. Najprej smo namreč zgrešili, da svoje in svojega stanu časti nismo dosledno in stanovitno bra- nili; zdaj pa ne sposlujemo drugih tako, kakor zahteva ugled in položaj našega stanu. Metla ne smemo biti nikomur. Pokazali smo, žalibog, da ne znamo uspešno zastopati svojega stanu, ker da- jamo se zlorabiti v zasramovanje, zani- eevanje in zatiranjc takim, kateri so ravno prej tudi nas na enako podel način žalili, obrekovali. strahovali in celo ljudstvo proti nain žčuvali. Ako hočemo irnponirati, kazati mo- ramo dejanski svojo inteligenco. Torej premislite, tovari^i, l<;ij delate!!! Vogersko. — Naprednjaki na Vo- gerskem, njim na čelu učitelj Blaž Se- devčič — kakor se sam hvali, da je li- beralec in gotovo vsem znan po svoji naprednjaški oliki — so na koncu s svojo modrostjo. To se spozna, ker so prišli že do kokoši, katere nosijo novice žup- niku. Prihodnjič enkrat homo popisali eel naprednjaški kokošji triumvirat v bengalieni luči. Danes le dve tri besede do Blažislava in tovarišev kokošjade. Prepričani smo in z nami vsi, ki poznajo kokošjo modrost triumvirata, da to delajo večinoma iz nadute neunmosti. Ni treba, da je kedo duhovnik, za- dostuje le nekoliko več podučenja, in spoznal bo, da za peto ustanovno mašo je treba eelebrantu 3 gld., organistu 1 gld., cerkovniku 50 kr. in eerkvi za šest sveč po 20 kr. 1 gld. 20 kr. akupaj 5 gld. 70 kr. (To vsled instrukcije od vlade potrjene, ter veljavne sploh za vsak slučaj). Marija Batistič (naprednjaki v svoji visoki učenosti niti imena ne vedö) je zapustila 100 gld. za eno ustanovno večno mašo. Obresti znašajo 4 gld. na leto. Ali bodo naprednjaki doložili, kar manjka ? V tern slueaju ni mogoča nego tiha mai^a, za kojo vdobi župnik 3 krone (1 gl. 50 kr.), drugo pripada eerkvi. Stranki je bilo na- znanjeno, ali doplaeali k uslanovnernu kapitalu, kar manjka, ali pa pusliti glav- nieo nedotaknjeno z obrestmi vred, da se dopolni do potrebne visočine. Ivan Bele in Hubbia sta odstopila od županstva iz vsem bližnjim obeinam znanih razlogov, pri katerih je župnik imel opravili toliko, kakor list „Goriea", kalera taeas še ni izhajala. Vrhu tega Bele od ključarstva ni prostovoljno odstopil. Namesto njega je bil izvoljen za kljuearja drugmož, kakor je bilo v eerkvi javno povedano. Zamoree je inn?l pri tern opravili ne več, ne manj, kakor Blaž Sedeveie. Pribijemo tu, da Blaž Sedeveie sam trdi v „Soči", da nihče izmed 18 stare- sin ni hotel sprejeti županstva. Tako da- leč je bila stvar zavožena. Verujemo tudi, da so vogerski možjc prepošleni, da bi hot K. Komedijasko o^orCenj« „So(v'ctk. — Silno ogorčena je „Soča" radi tega, kr;r smo rekli, da imajo l'akticno zaslugo na ustanovitvi „Riizarske zadruge" le izvežbani obrlniki, ne pa Gabršček in Tuma. V svoji „ogorcenosti1' kar meč(i z I o po v i okrog sebe in drugimi takiini cvetlicami „napredne inteligenee". Mi pa jej za novo ogorčenje darno novega gra- diva in ponovimo : „Mizarska zadruga" bi se bila brez Gabrseeka in Tiime laliko ustanovila jednako, kakor se je z njuno „|iomočjou, kaj Li za zadrugo je bilo Ireba v prvi vrsli m i z a r j e v in da so se ti zdrnžili, imajo p o niisv e I. u d r. V e e- n i k a naposredno zaslugo le oni saini, ne pa Tuma ali Gabršček, ki se slvari nista pridru'zila radi mizarjev, marveq radi samega no.be. Tako prilaščevanje tujih zaslug nam ')o pri naprednih dio- skurih predobro znauo, da bi o njiju mogli mislili še kedaj kaj druzega. 'I'o „zverižili", kar je drugi že takoi-cikoč usl.varil, ni nobena zasluga, marvec le prilasčevanje zasluge. Tako gospoda je stvar umeti in nič drugače. — Drugo ogorčenje izraža „Soča" s tern, kov smo izrekli nasproli njenemu podtikanju, mnerije, da je „Information" od goriskib naprednjakov dobila dopisov, ki si na- sprolujcjo, a so prisli iz jedne in iste roke. Ako bi ne poznali dvorozno- sti nasih „napr novi; spletkarije, da bi morda vendarle dosegli svoj namen. Koliko uspesnej.se bi bilo narodno delovanje na Goriskem, ako bi ne bilo teh podiralcev. Zidati je težko, podirali [ta prava igraca. Ali mi smo uverjeni, da narod bo znal ločili pše- nico od plevela, prav sodili kliko, ki vse obstoječe l<; podira, vse dobre namene le ovira, ter jezo sovraštvo in nemir seje po dezeli. Zavod i ,.ŠolsliOf;a Doiiiu". — Kakor že predzadnjič omenjeno, so bili na obeh strokovnih solah še po- sebni tečaji za odrastle, t. j. za take, ki so vže iziirjene v ročnib delih, pa se ž(ile popolnili in svoje spretnosli urediti takö kakor se dan danes zahteva. V teh tečajih se je posebej poučevalo po 4 ure na teden. V tečaj strokovne sole za Ix^lo šivanje in umel.no vezenje je ho- dilo 5 gospodičen iz in (is La ; v tecaj za krojenje in šivanje oblek pa 11 deloma iz mesta, deloma iz okoliee. Torej je hodilo v prvo ^olo 18 učenk v drugo pa 38. Z minulim š. letom osnoval sta se dva pripravljavna tecaja, in sicer de- kliski za one d<;klice, katere so dovršile z dobrim uspehom ljudsko solo, pa žele prestopiti v žensko izobraževaližče; in deska pri prav nica za srednje sole. V d e k 1 i š k i p r i p r a v 1 j a v n i tecaj se je vpisalo 51 učenk; ukhI lelom izostale 3. Od 48 klasilikovanib je napredovalo 12 prav dobro, 15 dobro, 19 zadostno in 2 nezadostno. Da ni ta pripravljavnica lokalnega pomena, priča, da od 51 vpisanih učenk je bilo rojenib v Gorici le 14, vse druge so zunanje, in sicer: iz Podgore4, iz Trsta 3, iz Tol- mina, Gerkna, Št. Andreža po 2; iz Bovca, Ročinja, Cerovega, Tržiča, liilja- ne, Mirnika, Malarije, Solkana, Medane, Nabrežine, Mirna, Pevme, Sv. Križa vi- pavskega, Doberdoba, Žage, Sežanc;, Ka- nala, Cilta nuova, (v lslriji), Špitala (Koroskem), Kola, liukovice in Kočevja na Kranjskem po 1 učenka. V la tečaj se sprejemajo deklice, ki so ctobro vrejeno 6-razredno ljudsko solo z dobrim uspehom dovršile, iz druzih ljudskib sol pa le one, ki so prav dobro napredovale in so vgodne za sprejein ter kazejo posebno veselje do učenja. Smo- ler iega tecaja je, da se deklice temeljito pripravijo za sprejein v ženska izobra- ževališča. Poucuj bo vrSil v nedeljo dne 11. avgusta 1901. ob 3 uri popoludne v proNiorift ftosp. A. Kobala. K)ixcvixi red: 1. Poročilo načnlstva. 2. ., nadzorstva. 3. Odohritov raouna za I. 1900. 4. Volilov nadzorstva. 5. Slučajnosti. K obilni vdeležbi vabi (-lane NiU'clslvo. NIJ. V slučaju, da hi jn-rnlstojece sklic.ani občni zbor ol> dolo(j«Mii uri iki bil sklopcon, vršil so bodo di'iigi obrni I zbor ob ]!A uri popoludne isli dan z istim duevnim redom in na islom kraju, koji bode sklepčen broz ozira na stovilo vdeležencev. öznanTlö! Oskihništvo stöhne oerkve v Gorici proda za dober kup dole slarili orgolj, ki so popolnorna äe za rabo, n. pr. kla- vijalnro, p<»dal, dva moha, abstraklo in drugo. — NalanonejÄe so o lern poizvo pri sloluem župniku dr. Kr. Sedeju. m ........-------§a \ Havnokar je izšla v „Narodni ^ • Tiskarni" knjižioa: k \ TMM immm \ ! za žensko mladino. \ > Prosto poslovenil \ i E. Klav/ar. < ) Knjižica se dobiva v ,.Narodni $ l Tiskanii" v Gorici, ulica Vetturini \ | 9, in pri knjigotržou Palliohu v \ i Gorici na Travniku niohko vezana \ l p o 4 0 v i n. p o p o š l i 3 v i n v o č. 5 m........._____ m s 5 okiavami v dobrem slanu se oddu za 500 kion. Kjo, pove ured- nišlvo. Anton Fon, klobučar in gostlničar, Semeniška ulica št. 6, ' iina liogalo zalo^o raznovrsinih ! klobukov i [ ter toči v wvoji krčmi I pristna domaca vina [ in postr(vžo tudi z jako ukusnimi | jedili. Tiskovine za prošnje v dosego brezobrestnih posojil vinogradnikom ima v zalogi „N a r o (1 n a t i s k a r n a.4' Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stoi na ulica št. 2. Pripororji sc \k ii. obrinirso, shidkor. inilo. shmiiio. ri/. niaslo surovo in kulmno. o\'\(\ moko iz Mnjdirovih nilinov in \\so jostvino,. Zalof»'a žveplcnk sv. Cirila in JVtetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici, Stolna ulica št. 2. I *r< > ;ili hics(HtU A Via (Jiür.lino 8 priporoea pristna bela in črna vina iz vipawskih, ffurlan^kih, matinskih in isterskih v i nogradov. Doslavlja na Join in razpoSilja. po ialm- nici na vs»^ kraj« avstro-egorsko monailiije v sodih o»l üü litrov naprej. Na znhlcvo pošilja tudi iizorce. Cene zmerne. Postrežba po&tena. Zai'iiil za sllanje na A\\ Edvard Stuhl, iiJ radec, lIiig-iM-gaKHc Hi. 3. i/iii'lujc slJUiina okna. za cerkve in hiše v raznih slogih. ¦^^- s'odpisani si štoje v |.»i-ijctno dol/nost, s toin lirmo za sli- kai»a okna g. ICdv. S l. ii h I iz, Gradca v vsakem oziru pripo- ročiti. V tukajšnji novi corkvi je ime- novani gosp. Stuhl uiiskrbel vsa bar- vana okna v splosno zadovoljnost in zelo pn pi-iincnii coni. Kiii'.'irijslii urad v St. AiKlrt'/u jni diorici lim- li). di'crmlira 11XK). Jos. Koaovel, kur.il. \ritlolo in potrdilo ! OiM-insko /npansivo St. Andrt'K, ilnc I*). il«!CM,ibrii 19