YU ISSN 0040-1978
IZ VSEBINE:
Zbirka ljudske revolucije (stran 3)
Obiskali smo kmetijsko šolo (stran 7)
Pri Mesaričevih na Jelovicah (stran 8)
Ptujski sejmi nekoč in danes (stran 10)
Merkurjeva nagradna križanka (stran 18)
LETO XXXVI, ST. 46
Ptuj, 24. novembra 1983 CENA 11 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
OB ŠTIRIDESETLETNICI
DRUGEGA ZASEDANJA AVNOJ
Štiri desetletja je minilo od noči
od 29. na 30. novembra 1943, ko
je v Jajcu potekalo drugo zaseda-
nje A v no j a. To je bil eden najsvet-
lejših dogodkov v naši zgodovini,
usodna prelomnica na naši skupni
poti. A vnoj sta rodila naš narod-
noosvobodilni boj in ljudska revo-
lucija, je sad skupnih prizadevanj
slehernega od narodov in narodno-
sti, da hi si zagotovili svobodo,
neodvisnost in enakopravnost. Te
temelje veže skupno prelita kri na
tisoče borcev iz slehernega predela
Jugoslavije. Za svobodo dežele, v
kateri bodo odnosi temeljili na
bratstvu, enotnosti in enakoprav-
nosti, so borci NO V jurišali,
zaneseni z ideali Avnojskih skle^
pov, premagovali nadčloveške na-
pore in dosegli končno zmago.
Spet je pred nami praznik, dan
republike, čas, ko se ozremo
nazaj, ocenimo prehojeno pot
štirih desetletij, se znova spomni-
mo težkih — prelomnih trenutkov
naše revolucije: 1945, 1948, 1950,
1958, 1963, 1971, 1974, 1976,
1980, ko smo izgubili tovariša
Tita in od takrat vsakega leta
posebej...
Če se ozremo nazaj, se vsa ta
obdobja v zakoriitem zaporedju
zlivajo drugo v drugega, vse do
današnjega dne. ko bijemo bitko
za bitko v pogojih največje povoj-
ne gospodarske krize in v izredno
nevarno zaostrenih mednarodnih
odnosih. Bijemo bitko za obrambo
našega socialističnega sistema
samoupravljanja, za dolgoročno
stabilizacijo, za samoupravni red
in zakonitost. Vse to pomeni boj
za TAKŠNO JUGOSLAVIJO,
KI BO TEMEUILA NA
ZDR UŽE VA NJ V DELA IN
SREDSTEV.
Ob tem se moramo resneje kot
kdajkoli soočiti s probl^i, zaradi
katerih so naši delovni ljudje in
občani resno zaskrbljeni. Prisotna
je zaskrbljenost za Jugoslavijo, za
politični sistem socialističnega
samoupravljanja, za uspeh refor-
me, ki jo začrtuje dolgoročni
program gospodarske stabilizaci-
je. Ljudje se sprašujejo, ali smo že
našli pravo pot iz teh zagat,
kakšna je naša perspektiva in kdaj
bomo korično prišli na zeleno
vejo? Ne besede zanosnega pona-
vljanja že neštetokrat povedanega,
temveč odgovori na ta vprašanja
naj bodo naša razmišljanja ob
prazniku Jugoslavije — republike
dela.
Vedeti moramo, da naša revolu-
cija ni razrešila vseh nacionalnih
problemov pri nas, ker tudi ni
mogla razrešiti, saj nacionalno
vprašanje ni nekaj statičnega. To
je živo, vsak dan prisotno vpraša-
nje, ki ga je treba temu ustrezno
razreševati. Naša revolucija je
prekinila stanje, kakršno je pri
nas takrat bilo — medsebojno
sovraštvo, poskusi bratomorne
vojne, skratka — bilo je stanje,
kakršnemu smo danes priča na
Bližnjem vzhodu. Obstajajo pa
mračne sile, ki si prizadevajo, da
bi se takšno stanje k nam povrni^
lo.
A vnoj je razrešil nacionalno
vprašanje predvsem za jugoslovan-
ske narode, ne pa tudi albanskega,
zato vedno novi pojavi nacionaliz-
ma na Kosovu, ki se oklepa že
izčrpanih oblik. Ni rešitev nacio-
nalnega vprašanja v ustanovitvi
lastne republike ali države, poti in
rešitve je treba iskati v okviru
obstoječega mednarodnega stanja.
Lep primer je povezava s sloven-
skirni nacionalnimi manjšinami v
sosednjih državah z odprtostjo
meja in podobno.
Jugoslovanska misel se je poro-
dila že v 18. stoletju in vsak naš
narod jo je doživljal po svoje.
Sleherni naš narod je poskušat
reševati svoje narodno vprašanje z
idejo jugoslovanstva. To moramo
razumeti tudi danes. Ob tem velja
ponoviti besede E. Kardelja, ki je
. leta 1971 rekel: »Vsi jugoslovan-
ski narodi potrebujejo močno
socialistično Jugoslavijo. Jugosla-
vija pa bo močna le, če bodo vsi
njeni narodi svobodni in enako-
pravni, če bo ostala prostovoljna,
demokratična skupnost narodov, v
kateri bo imel sleherni med njimi
vse možnosti za vsestransko na-
rodno uveljavitev, vključno s sa-
mostojnim razpolaganjem z rezul-
tati svojega dela.«
To je bistveno in tega se mora-
mo vsi Jugoslovani, v smislu
pripadnosti jugoslovanski sociali-
nični skupnosti, polno zavedati
povsod. Naše zgodovinsko sožitje
je tudi jamstvo za razvoj vsakega
naroda posebej, poroštvo, da no-
ben naš narod ne bo postal drobiž
za podkupovanje blokov in velikih
sil. Trdna in močna socialistična
Jugoslavija je naša edina perspek-
tiva. Ob tem pa moramo tudi
vedeti, da socialistična družba ne
ukinja nacij in da ima delavski
razred — ne le delavsko, temveč
tudi nacionalno zavest.
Gospodarske težave, ki nas
danes pestijo, nas ne smejo niti za
trenutek demoralizirati, temveč še
bolj spodbujati k iskanju ustvarjal-
nih delovnih rešitev. Svetovna
gospodarska kriza je močno vpli-
vala na naše gospodarsko stanje,
vendar glavni vzroki so pri nas
doma! Glavni je prav gotovo v
tem. da v praksi nismo dovolj
učinkovito utrjevali in razvijali
sistema socialističnega samoupra-
vljanja. tako na gospodarskern kot
političnem področju. Če bi dosled-
no izvajali tisto, kar je zapisanega
v naših programskih dokurnentih^
v Vstavi SFRJ, v zakonu o
združenem delu, potem prav goto-
vo ne hi prišli v sedanje gospodar-
ske težave.
Pred dobrim desetletjem so bili
mednarodni krediti poceni, zato je
bilo trenutno pravilno, da smo
najemali kredite, ki so omogočali
naš moderni industrijski razvoj.
Toda potem so se razmere v svetu
spremenile, krediti so postajali vse
dražji. Tovariša Tito in Kardelj
sta že pred osmimi leti opozarjala,
da smo že dosegli ,gornjo stopnjo
zadolžitve, zato je treba prenehati
z najemanjem novih posojil. Opo-
zorila niso zalegla, stihija starega
obnašanja se je nadaljevala. Vsa-
ka republika, pri tem Slovenija ni
bila nobena izjema, vsaka avto-
nomna pokrajina, vsaka od 600
jugoslovanskih občin je hotela
čimveč zgraditi, ne glede na
rentabilnost in gospodarnost, ne
glede na ceno tujega kredita.
Končno je nastopila streznitev.
Dolgoročni program gospodar-
ske stabilizacije, ki ga je pripravi-
la Kraigherjeva kornisija, v bistvu
pomeni pot iz sedanjih zagat,
pomeni dolgoročni program razvo-
ja socialistične Jugoslavije. Ta
program je sprejela vsa jugoslo-
vanska samoupravna skupnost,
zato je naša skupna dolžnost in
dolžnost vsakega posameznika, da
ga nikjer in v nobenem primeru ne
pustimo razvrednotiti in to od
vsake temeljne orgariizacije zdru-
ženega dela in krajevne skupnosti _
do najvišjih zveznih organov! V
vsakem okolju bo ta program
treba razčleniti na konkretne
razmere, ^opredeliti posamezne
etape in roke izvedbe: kaj, kdo,
kje do kdaj.
Ob tem je tudi preveč razširjeno
mnenje, da pomeni prizadevanje
za stabilizacijo, za dobro gospo-
darjenje in opiranje na lastne sile
predvsem le ukrepanje na mate-
rialnem področju. Zavedati se
moramo, da je kakovostne spre-
membe v gospodarskih gibanjih
moč doseči le z večjo mobilizacijo
delovnih ljudi in občanov, s spro-
ščanjem vseh ustvarjalnih sil z
moralno in materialno spodbudo
za boljše delo. Bolj dosledno
uveljavljati kadrovsko politiko po
načelu: prave ljudi ob pravem
trenutku na pravo mesto!
Dolžnost vsakega poštenega
občana, *ki mu je pri srcu sociali-
stična Jugoslavija, je, da s svojim
delom prispeva k obrambi sociali-
stičnega sistema samoupravljanja
— na podlagi Ustave, Zakorta o
združenem delu. Smeri razvoja
političnega sistema socialističnega
samoupravljanja, da prispeva,
svojemu družbenemu položaju
ustrezno, za red in zakonitost za
na vseh področjih, za podporo
tistim funkcijam države, ki zago-
tavljajo varstvo samoupravnega
reda na vseh ravneh. Edino to
zagotavlja trajne temelje, je za-
nesljiva opora močni socialistični,
samoupravni in neuvrščeni Jugo-
slaviji!	Franc Fideršek
Delegati na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu
V počastitev dneva republike
Skupščina občine Ptuj, druž-
benopolitične organizacije občine
Ruj m Srednješolski center Ptuj
so organizatorji proslave v po-
častitev DNEVA REPUBLIKE.
Slovesnost bo jutri, 25. novembra
ob 17. uri v Srednješolskem centru
Ptuj in bo povezana z otvoritvijo
šolskih delavnic.
Po slavnostnem govoru bo
kulturni program, ki ga bodo iz-
vmali Pihalni orkester Ptuj, učenci
SSC in člani gledališča DPD
Svoboda Ptuj, plesna skupina
Kluba mladih T 4, pevski zbor
SŠC in pevski zbor OŠ Olga
Meglič.
Srednješolski center z novimi delavnicami — učenci med odmorom	Foto: I. Ciani
Ob dnevu republike v ormoški občini
v domu kulture v Ormožu bo jutri (25. novembra)
ob 15. uri osrednja občinska slovesnost ob dnevu
republike v ormoški občini. Na svečani seji se bodo
sešli delegati zborov občinske skupščine in predstav-
nikldružbeno-političnih organizacij.
vCt? Na ^vt;čanosti bo govoril Tone Luskovič, prcd-
sednik SO Ormož, ki bo ob tej priložnosti tudi
iT^d^lil n»ivišja obdnska priznanja plakete skupščine
\m ofe^^e- ^ifGŽ in več državnih odlikovanj. Plakete
otKine Ormož bodo prejeii: Vlado Goršič iz Središča,
Nežka Vaupotič, knjižničarka iz Ormoža in Boris
Polak iz Ormoža.
Ob dnevu republike bodo v Ormožu predali
namenu dve obnovljeni trgovini, in sicer Borovo ter
Mercatorjevo trgovino steklorporcelan. Najbolj veseli
so praznika republike delavci milice, ki bodo doseda-
nje neustrezne prostore zamenjali z novimi,
sodobnimi v Vrazovi ulici.	MG
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
24. november 1983 - TEDNIK
OPTIMISTIČNE
NAPOVEDI
Ciospodarski rezultati, ki lih v občini in republiki dosegamo v tem
letu, so podlaga za oblikovanje resolucij v prihodnjem. Ker so letošnji
re/uiiati v popre^u ugodni in celo nekoliko nad načrtovanimi, so tudi
resolucijske napovedi dokaj optimistične. Posebej optimistične so na-
p<.)vedi združenega dela, vendar izvrSni svet skupščine občine Ptuj meni,
da je potrebno bolj previdno načrtovati razvoj v prihodnjem letu. saj
pričakujejo nekoliko slabše pogoje gospodarjenja. Ugotavljajo namreč,
da so organizacije združenega dela v tem letu izkoristile skorajda vse
rezerve, čeprav se jih nekaj '>skriva<' v delovni disciplini in produktiv-
no.sti pa tudi v bolj smelem načrtovanju.
Osnutek občinske resolucije predvideva, da bo prihodnje leto rast
družbenega proizvoda 2.5 — odstotna, kar je za pol odstotka več kot v
republiki. Rast industrijske proizvodnje bi naj bila 3.5- odstotna, kar je
v republiških okvirih, rast kmetijske proizvodnje pa bi naj bila 5-
odstotna, kar je za odstotek več kot predvideva republiška resolucija.
Ptujski izvršni svet ocenjuje, da so te rasti realne, saj so organizacije
združenega dela na tem področju predvidevale za odstotek višjo rast.
Najbolj zahtevne naloge čakajo združeno delo na področju izvoza in
uvoza. Dosedanji dobri rezultati so posledica angažiranja vseh sil za
do.seganje načrtovanega izvoza in uvoza, zato bo potrebno napeti vse
sile. če bomo hoteli prihodnje leto uresničiti 20-odstotno povečanje
konvertibilnega izvoza. Zaradi tega je predvidena tudi nekoliko večja
rast uvoza in sicer 10 odstotkov, vendar sd postavljene določene ome-
jitve. Uvažati bo mogoče surovine in reprodukcijs^ material, vendar
predvsem za proizvodnjo, ki izvaža na konvertibilni trg in za tisto, ki
oskrbuje prebivalce z osnovnimi proizvodi. Uvoz opreme bo mogoč le v
primeru modernizacije izvozne proizvodnje ali v primeru, ko bo šlo za
tehnološko prestrukturiranje te proizvodnje. Tudi v osnutku republiške
resolucije je predvideno 20-odstotno povečanje izvoza na konvertibilno
območje, medtem ko bi naj konvertibilni uvoz povečali le za 7 odstotkov.
V	občini bi naj v prihodnjem letu povečali produktivnost za 1,2
odstotka — v republiki za 1,5 odstotka, zaposlovanje tudi za 1,2 odstotka,
medtem ko bi ga naj v republiki povečali za odstotek.
V	republiški resoluciji je predvideno, da bi naj rast cen znižali za 10 do
15 odstotnih točk v primerjavi z letom 1983. V osnutku občinske reso-
lucije je zapisano, da bo zaradi manj strogih kriterijev mogoče post-
opoma preiti na svobodno oblikovanje cen. Predvideno pa je, da bodo
hitreje od splošne rasti cen rasle stanarine.
V	občinski resoluciji rast sredstev za skupno in splošno porabo ni
opredeljena v odstotkih, omenjeno je le, da bo rast zaostajala za do-
hodkom. Osnutek republiške resolucije predvideva 25 odstotkov po-
časnejšo rast od dohodka. V tem okviru bi naj sredstva za skupno porabo
ziiostajala za 21 odstotkov za dohodkom, sredstva za splošno porabo pa
tako v republiki kot v občinah za 33 odstotkov. Sredstva za bruto osebne
dohodke bi naj naraščala za 20 odstotkov počasneje od dohodka, za čiste
osebne dohodke pa za okrog 15 odstotkov počasneje. S takimi delit-
venimi razmerji bi omogočili nadaljnjo krepitev materialne osnove
združenega dela. saj bi sredstva za reprodukcijo naraščala za okrog 7
odstotkov hitreje od rasti dohodka.
Očitno je, da bo mogoče načrtovana predvidevanja uresničiti ne samo
z dobrim in učinkovitim gospodarjenjem, ki ni odvisno zgolj od
organizacij združenega dela temveč tudi od zakonske regulative. Hkrati
pa to pomeni, da se bomo morah marsičemu odpovedati, predvsem
lahko pričakujemo še nadaljnje upadanje standarda. To je povezano z
našimi obveznostmi do tujine, saj moramo v letu 1984 odplačati 5
milijard dolarjev dolgoročnega posojila, bremenijo pa nas tudi kratko-
ročna posojila. Poleg tega bi naj prihodnje leto ustvarili za okrog 800
milijonov dolarjev viška v zunanjetrgovinski bilanci. Optimistične na-
pt>vedi v resolucijah same po sebi še ne pomenijo, da bomo predvidene
cilje tudi dosegli. Potrebno bo resnično zaostriti odgovornost in delovno
disciplino na vseh ravneh — od občine do zveze.
N. Dobljekar
Predsednik Izvršnega sveta Slovenije Janez Zemljarič (na sliki
desno) je na spominskih dnevih Mitje Gorjupa v Rogaški Slatini
med drugim opozoril na pomembne izvozne naloge. Omenil je
tudi visoko inflacijsko stopnjo, ki je najvišja po vojni, vzroke
zanjo pa je iskati v nezadostni ponudbi glede na kupno moč
prebivalstva in v nizki produktivnosti, (foto OM)
Načrtovane gospodarsice pridobitve
v letu 1984
Gospodarstvu bistriške občine
se v letu 1984 obeta nekaj novih
naložb. To je za občino posebej
pontembno, saj so bile naložbe v
zadnjih letih precej skromne, če
izvzamemo naložbe v 1M POLU.
Rezultati slabega vlaganja v
gospodarske investicije se kažejo
v stalnem upadanju gospodarske
moči' in položaja te občine po
razvitosti v slovenskem prostoru.
Posebno spodbudna je ugoto-
vitev, da bodo v letu 1984 pričeli z
novo naložbo tudi v krajevni
skupnosti Makole, kije uvrščena
med nerazvita območja. V TOZD
Releji Iskra Makole bodo razširili
delovne prostore tega edinega
delovnega kolektiva v KS in s tem
odprli možnost za nekaj novih
zaposlitev.
Drugi dve investiciji sta na-
črtovani v sami Slovenski Bistrici,
kjer bo DO EMl Poljčane začela z
gradnjo proizvodne dvorane za
izdelavo fluorescenčnih svetil.
Le.sno industrijsko podjetje Les-
ninaTOZD EMl Slov. Bistrica pa
načrtuje gradnjo novih proizvod-
nih prostorov v novi industrijski
coni zunaj strnjenega mestnega
na.selja.
Vesti o odločitvah za razširitev
proizvodnih prostorov prihajajo
tudi iz delovnega kolektiva IM-
POL Slov. Bistrica. V delovni
organizaciji Steklo se bodo že v
začetku prihodnjega leta lotili
prenove topilnih peči v oddelku
proizvodnje stekla, kar je precej
zahtevna naloga. O manjših na-
ložbah v proizvodnjo pa se dogo-
varjajo tudi v drugih kolektivih na
območju bistriške občine.
Spodbudno je tudi dejstvo, da
so načrtovane večje naložbe že
dobile »zeleno luč« od pristojnih
regionalne in republiške komisije
za investicije.
Besedilo in posnetek: Viktor
Horvat
TOZD Releji Makole, kjer načrtujejo v letu 1984 razširitev
proizvodnih prostorov
ORGANIZIRANOST IN DELO MLADINE
Komunisti ormoške občine so v
tem tednu namenili pozornost
aktualnim idejnopolitičnim vpraša-
njem položaja, družbenopolitične-
ga organiziranja in delovanja mla-
dine. V ponedeljek so o tem raz-
pravljali na skupni seji pred.«;edstev
občinskega komiteja ZK in občin-
ske konference ZSMS, včeraj pa so
o tem govorili na seji občinskega
komiteja ZKS Ormož.
Osnovna ugotovitev, ki je bila
nakazana tudi v gradivu na ome-
njeni seji je, da se družbenoeko-
nomski položaj mladih slabša. To
potrjuje predvsem naraščajoča
brezposelnost, saj je med temi v
ormoški občini skoraj polovica
mladih. Med 423 brezposelnimi je
bilo po podatkih za avgust 1983
kar 35 odstotkov takih s poklic-
no, srednjo ali višješolsko iz-
obrazbo, med njimi so prete-
žno mladi. Število kadrovskih
štipendij iz leta v leto pada, več
kot 70 odstotkov štipendij je iz
združenih sredstev. Ker ormoško
gospodarstvo v tem letu pestijo
precejšnje izgube, je tudi optimiz-
ma vse manj. Posebej še zaradi sla-
be investicijske aktivnosti. Prav v
večjem investiranju in zaposlova-
nju mladih strokovnjakov na pro-
duktivnih delovnih mestih pa
Ormožani vidijo poroštvo za uspeš-
nejši razvoj svoje manj razvite ob-
čine v prihodnjih letih. Ker pa ie
kadrovska politika neuspešna —
kot je to značilno skorajda v večini
občin — je tudi poklicna struktura
mladih iskalcev zaposlitve neustre-
zna. Komunisti so menili, da bi mo-
rala prav pri kadrovanju in štipen-
dijski politiki zveza socialistične
mladine bolje odigrati svojo vlogo.
Hkrati. pa menijo, da se mladi v
okviru svoje dmžbenopolitične
organizacije premalo konkretno
vključujejo v uresničevanje dolgo-
ročnega programa stabilizacije go-
spodarstva. Krivda ni na strani
mladih, pač pa jo je iskati pri osta-
lih družbenopolitičnih organizaci-
jah, ki zvezo mladine ne obravna-
vajo kot enakopravnega partnerja.
Glede vključenosti mladine v de-
legatski sistem je na podlagi po-
datkov sklepati, da je dobra. V
vseh delegatskih organih je okrog
25 odstotkov mladih, vendar njiho-
vega glasu pri sprejemanju odloči-
tev ni slišati. Komunisti menijo, da
bi morali mladi spremeniti metode
in vsebino svojega dela, saj je nji-
hova prisotnost v delegatskih tele-
sih odvisna od njihove lastne anga-
žiranosti in pripravljenosti za delo
v teh telesih. Obenem tudi ugotav-
ljajo, da ni čutiti prisotnosti občin-
ske organizacije ZSMS in njenega
predsedstva, pa tudi delovanja
osnovnih organizacij mladine ne.
Velikokrat nastopajo funkcionarji
mladinske organizacije v lastnem
imenu.
Ob tej kritični oceni komunisd
niso pozabili na samokritiko. Pra-
vijo, da bi morali prav oni vplivati
na mladino, obenem pa ji zagoto-
viti boljše delovne pogoje, tudi
ustrezne prostore za sestajanje.
Ocenili so tudi delovanje mladih
v družbenih organizacijah in dru-
štvih, prostovoljnem delu, splošni
ljudski obrambi in družbeni samo-
zaščiti. Tu se mladi dosti bolj aktiv-
no vključujejo in uveljavljajo, na
nekaterih področjih pa so prav ta-
ko preveč prepuščeni sami sebi.
N. Dobljekar
Obisk v Burscheidu
Danes, 24. novembra sta predstavnika občinske konference socialisti-
čne zveze in občinskega sveta ZSS Ormož odpotovala v Burscheid k zdom-
skemu društvu France Prešeren, katerega pokrovitelj je od leta 1980 občin-
ska konferenca socialistične zveze Ormož. V soboto, 26. novembra bodo
namreč člani tega društva pripravili osrednjo slovesnost ob prazniku re-
publike. Ob tej priložnosti bo tudi svečani sprejem otrok naših zdomcev v
pionirsko organizacijo.
Sešli se bodo tudi člani upravnega odbora društva in pregledali dru-
štveno delovanje v letu 1983 in ob tem sprejeli tudi program dela za leto
1984.
Društvo je razvilo pestro dejavnost, predvsem pa se je izkazalo pri
organizaciji šole dopolnilnega pouka slovenskega jezika. Poleg tega je
uspešno v kulturnem in športnem delovanju.	MG
Občni zbori v teku
Pri občinskem svetu ZSS Ormož
z zadovoljstvom ugotavljajo, da v
osnovnih organizacijah dosledno
uresničujejo začrtane aktivnosti v
okviru priprav na izvedbo občnih
zborov osnovnih organizacij in
konferenc osnovnih organizacij.
Trenutno potekajo seje izvršnih od-
borov osnovnih organizacij, na ka-
terih evidentirajo nova vodstva in
sprejemajo druge aktivnosti za ob-
čne zbore.
Prvi občni zbor bo že v soboto,
26. novembra in sicer v tovarni
sladkorja. Pri občinskem svetu so
tudi povedali, da so zaključili tudi
že z evidentiranjem za vodilne
funkcije v občinskem svetu. V za-
četku decembra pa bodo predlog
kandidatne liste poslali v razpravo
v osnovne organizacije sindikata.
Po predlogu bo dosedanji predsed-
nik sveta to nalogo opravljal tudi v
bodoče, zamenjala pa se bosta pod-
predsednik in sekretar. Oba namreč
odhajata na drugo delovno dol-
žnost.
MG
Predsedstvo SFRJ
odlikovalo delavce MIP
Predsedstvo SFR Jugoslavije je odlikovalo 19 delavcev MIP TOZD
Veleprodaja Ptuj. Na pnsrčni slovesnosti, ki j^e bila v sejni dvorani na
magistratu v ponedeljek, 21. novembra, je odlikovanja izročila zasluž-
nim delavcem Marica Fajt, predsednica OK SZDL Ptuj. Odlikovani so
bili; Ivo Holinjec z Redom repubhke z bronastim vencem, Franc Caghč
in Branko Horvat z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo; Red dela
s srebrnim vencem .so prejeli: Jože Dragar, Franc Drevenšek, Rene
Glavnik, Srečko Izlakar, Anton Ketiš, Lizika Krajgerič, Julčka
Križančič. Vinko Kumer, Anton Milošič, Zvonko Pišek, Janko Svenšek,
Stanko Terbuc in Janez Zupanič. Medaljo zasluge za narod sta prejela:
Sonja Ivanovič in Anton Klasinc, Medaljo dela pa Marica Hlupič. p
Marica Fajt, predsednica OK SZDL Ptuj govori odUkovancem
Foto: Kosi
o POLOŽAJU KOViNSKO-PREDELOVALNE INDUSTRUE OBČINE PTUJ
VEČ ZA KREATIVNO DELO
Na današnji skupščinski razpravi bo pozornost
usmerjena tudi k predstavitvi problematike na
področju kovinsko predelovalne industrije občine
Ptuj in živilsko-predelovalne industrije občine
Ptuj. Obema sta ustrezno pozornost v okviru
dejavnosti odborov posvetila tudi občinska odbora
sindikata delavcev kovinsko-predelovalne in elek-
troindustrije ter sindikata delavcev živilsko-
predelovalne industrije.
Odbor kovinarjev seje sestal 18. novembra in je
načeloma podprl pripravljena stališča občinskega
izvršnega sveta. Menil pa je. da je potrebno dati
večji poudarek kreativnemu in tehničnemu kadru.
Iz podatkov namreč izhaja, da v obravnavanih
OZD s področja kovinske industrije (9) skrbi za to
delo le 1.5 odstotka zaposlenih. Te organizacije pa
so ob koncu leta 1982 zaposlovale 1636 delavcev.
Poseben problem je kvalifikacijska struktura, saj
je kar 51 odstotkov nekvalificiranih kadrov. Odbor
zato podpira prizadevanja za večjo dopolnilno
izobraževanje, ki pa mora biti stimulativno. Prav
tako je mnenja, da je potrebno realizirati stan
sklep o ureditvi skupne orodjarne za vse potrebe
kovinske industrije v občini Ptuj. Večje potrebno
narediti tudi pri nagrajevanju po delu in rezultatih
dela.
Kovinarji tudi ne morejo biti zadovoljni z
izvozom. Od obravnavanih organizacij so le štiri
vključene v mednarodno delitev dela. o.stalih pet
pa še ni med izvozniki. Okrog 95 odstotkov vsega
izvoza pa ustvari Agisova tozd Avtooprema.
ostalih pet pa si delijo ostali trije izvozniki. Sindi-
kat predlaga, da se tudi v ostalih OZD usmerijo v
izvoz.
Pičla je tudi investicijska aktivnost obravnava-
nih organizacij, kije v glavnem posledica premajh-
nega združevanja dela in sredstev med temeljnimi
organizacijami znotraj delovnih organizacij.
Na vseh nivojih zelo radi govorimo o uvedbi več
izmenskega dela. Za ptujsko občino velja podatek,
da delam«; le v 1.3 izmene. Tako sindikat predlaga,
da se povsod tam. kjer .so nv^žnosti, uvede druga
oziroma tretja izmena. Seveda oa sindikat ne bo
organiziral večizmenskega dela, za to imamo
odgovorne službe v delovnih organizacijah. Zave-
dati se je potrebno le, da delavci bodo delah in so
pripravljeni delati.
MG
Stabilizacija eno - praksa drugo
Boj za stabilizacijo mora preiti v
množično gibanje, zato ffa je po-
trebno stabilizacijski program
prenesti do vsakega člana sindi-
kata, do slehernega delavca. Tako
dobiva neposredno množično
politično delo novo vsebino, ki pa
se ne sme uveljaviti zgolj kot
organizacijska oblika, temveč kot
temeljna metoda dela. Delovati
moramo torej med množicami in
ne v forumih.
Ko smo začeli ,,sprejemati"
stabilizacijo kot del na.šega vsako-
dnevnega dela, aktivnosti, smo
mnogokrat ugotavljali, da
bremena stabilizacije nismo znali
enakomerno porazdeliti in res je
tako. Ta ugotovitev ima svojo težo
in aktualnost še danes.
V sindikatih si prizadevamo, da
bi več in bolje delali, da bi spod-
budili aktivnosti za organizacijo
večizmenskega dela povsod tam,
kjer imajo pogoje. Ali v resnici
delamo to, kar govorimo?
Pogjejmo samo, kako bomo
delali v prihodnjem tednu! Smo
pri delu res stabilizacijski? V
številnih delovnih okoljih so
prihodnji teden enostavno ,,zbri-
sali" z delovnega koledarja, pre-
številni delavci bodo tako imeli te-
denski delovni počitek! Komu so
mar stabilizacijski programi,
samo, da bomo cel teden praz-
novali.
Praznik je 29. in 30. novembra
in tega bi se morali držati, saj ne
praznujemo še prvega, drugega
in tretjega decembra. Kako bomo
nadomestili izgubljene ure, izgub-
lieno oroizvodnjo in podobno.
Potem pa še recimo, da se s
stabilizacijo ukvarjamo na vsakem
koraku in za vsako ceno, res?
Ponavljamo, da je delavec
pripravljen delati in da bo delal ob
vsakem času in ob vsaki uri ter v
trdi izmenah, če bo potrebno. Ali
smo odločitev za tedenske praznike
,,sprejeli" res delavci, ali je to
odločal nekdo drug v imenu samo-
upravljalcev? Kaj je o tem povedal
občinski svet zveze sindikatov,
občinski izvršni svet?
Je pa res, da bo ..praznovala"
večina v režiji, ponekod, kjer je
neprekinjen delovni proces si tega
ne morejo privoščiti. Lahko svojo
dejavnost ,,zaprejo" zdravniki,
peki, trgovci in nekateri drugi? Ne
morejo! Zdravnik ne more reči
pacientu, ki je potreben nujne
zdravniške pomoči, da naj pride
čez teden dni. Administrator pa
lahko zapre predal in reče, da bo
delo opravil čez teden, saj je spis
vendar ,,mrtev" in lahko počaka,
ali res? Kolikokrat je zaradi ad-
ministriranja, takšnega ali dru-
gačnega, trpela proizvodnja,
družba pa utrpela nepopravljivo
škodo.
Toliko v uvod in v praznično
razmišljanje in več takšnih
praznikov, da bodo ljudje veseli.
Potem pa . . . bo, kaf- bo, če
bo . . .
MG
TEDNIK ~ november 1983
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
s SyE PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ
O DOLGOROČNEM PROGRAMU STABILIZACIJE
Zadnja seja predsedstva občinskega sveta
ZSS Ptuj je bila izredno delovna in akcijsko
naravnana. Predsedstvoje namreč razpravljalo
o nalogah sindikatov pri uresničevanju dol-
goročnega programa stabilizacije, dalje o
osnutku občinske resolucije in o organizacij-
skih, tehničnih, vsebinskih in kadrovskih pri-
pravah na občne zbore osnovnih organizacij
sindikata in konferenc osnovnih organizacij.
Da bomo lahko uresničili dolgoročni program
stabilizacije ni nujno samo, da ga v sindikatih
podpremo, doseči moramo, da bo to v resnici
naš program. Postati mora sestavni del vsak-
danjih aktivnosti na vseh področjih družbe-
nega življ^enja in dela. Predsedstvo občinskega
sveta ZSS Ptuj f)odpira program stabilizacije s
tem, da pripominja, da je p>otrebno na vseh
nivojih sindikalne organiziranosti doseči vei^o
doslednost in odgovornost pri uresničevanju
sprejetih nalog. Sindikalni program pri ures-
ničevanju dolgoročnega programa stabilizacije
vsebuje pet ključnih nalog, o katerih pa smo na
straneh Tednika že pisali. Potrebno je pre'
vsem, da zaustavimo nadaljnjo, rast realnega
osebnega standarda delavcev, uveljavimo na-
čelo delitve po delu in rezultatih dela, pospe-
šimo proces združevanja dela in sredstev, dalje,
da uresničujemo sprejeto socialnopolitiko in
da se odločno spopademo z neproduktivno
režijo, administracijo in podobno.
Ob tem naj dopolnimo, da kljub temu, da
stabilizacija ni od danes, ponekod gledajo na
stabilizacijo kot nekakšno omejitev, ne pa kol
na nekaj, kar je objektivna nujnost in v naših
razmerah tudi edini izhod iz krize, v katero nas
je pripeljalo pomanjkanje dolgoročne razvojne
perspektive in vizije ter pomanjkanje ocene
naših stvarnih možnosti. Ugotovljeno je tudi,
da je sedaj aktivnost sindikalnih organizacij
premalo usmerjena v obravnavanje tistih
vprašanj, ki najbolj vplivajo na samoupravni
družbeno-ekonomski in socialni položaj de-
lavcev in s tem na njihovo razpoloženje.
Na osnutek resolucije je imelo predsedstvo
več pripomb. Tako pri poglavju proizvodnja
hrane in preskrba, kjer je po mnenju sindi-
kalnih delavcev premalo poudarjena
(Klgovornost trgovine pri zagotavljanju nor-
malne preskrbe. Resolucija tudi premalo pove
o vlaganjih razvitih območij na manj razvite. V
preteklosti smo imeli v občini nekaj takih in-
vesticij, kako bo v bodoče, pa ne vemo. Sindi-
kati tudi menijo, da bi v resoluciji veljalo več
zapisati o možnostih za več izmensko delo.
Sedaj imamo 1,3 izmene v občini. Še vedno pa
ni rešeno vprašanje zaposlovanja pripravnikov
v družbenih dejavnosti. Nujno bi bilo, da
končno tudi dorečemo, kdo so iskalci zapos-
litve in kdo so tisti, ki v resnici potrebujejo
družbeno pomoč. Manjka tudi usmeritev za
združevanje dela v okviru družbenih dejav-
nosti. Upoštevati bi se morali sklepi skupščine
na tem področju. Morali pa bi opredehti tudi
diferenciran pristop do prispevnih stopenj.
Zveza sindikatov bo skladno s svojo vlogo in
odgovornostjo v sistemu stKialističnega sa-
moupravljanja usmerila usmerila aktivnosti v
uresničevanju z resolucijo dogovorjenih ciljev
in nalog. Delovala bo tako, da bodo delavci v
temeljitih organizacijah seznanjeni s celoto
problemov družbene reprodukcije in da bodo
sprejeli takšne plane za leto 1984, ki bodo odraz
naše pripravljenosti za uresničevanje dolgo-
ročnega programagospodarske stabilizacije in
družbeno-ekonomskih usmeritev, opredelje-
nih v resoluciji. Temeljna sindikalna naloga pa
bo še nadaljnje dograjevanje in razvijanje sis-
tema delitve p>o delu.
V pripravah na občne zbore osnovnih
organizacij in konferenc osnovnih organizacij
je fK)trebno posebno pozornost nameniti kad-
rovskim pripravam. Pri teh je potrebno poleg
kriterijev, opredeljenih v družbenem dogovoru
o uresničevanju kadrovske politike v SR Slo-
veniji in drugih meril, sprejetih v zvezi sindi-
katov upoštevati še sedanji družbeni in poh-
tični trenutek in s tega vidika tudi presoditi
kadrovske rešitve.
Na prihodnjo sejo predsedstva pa so pre-
stavili obravnavo poročila o delovanju samo-
upravnega in delegatskega sistema v občini
Ptuj.
MG
ZBIRKA LJUDSKE REVOLUCIJE
POKRAJINSKEGA MUZEJA
v okviru letošnjih občinskih proslav 40-letnice naše državnosti in II.
zasedanja AVNOJ-a bo danes, 24. 11. 1983 ob 12. uri svečana otvoritev
ponovno postavljene zbirke Ljudske revolucije v prenovljenih pritličnih
prostorih severovzhodnega dela gradu.
Na otvoritvi, ki jo spremlja kulturni program, bo svečano
spregovorila predsednica Občinske konference SZDL Marica Fajtova,
Občinski komite ZKS Ptuj pa bo podelil priznanje komunistom, ki so
postali člani ZK leta 1953.
Zbirka Ljudske revolucije je bila odprta na dan vstaje slovenskega
naroda že leta 1951. Po obsežnih raziskavah je bila zbirka leta 1956
razširjena, leta 1962 in 1968 pa posodobljena in dopolnjena. Leta 1982 je
bila zaradi sanacijskih in ureditvenih del začasno umaknjena. Da jo danes
ponovno odpiramo, se moramo zahvaliti vsem zaposlenim občanom, ki
so pristopili k ,,Samoupravnemu sporazumu o financiranju vzdrževalnih
in ureditvenih del zbirke Ljudske revolucije kot posebnega oddelka
Pokrajinskega muzeja v Ptuju" in pozneje na pobudo družbeno
p)olitičnih-organizacij in priporočilu IS SO Ptuj privolili, da se zbrana
sredstva v višini 1,919.575 din, lahko porabijo za posodobitev obstoječe
zbirke na gradu. Sanacijska in ureditvena dela, ki sta jih izvajala GIP
Drava iz Ptuja in Pokrajinski muzej, so stala 3,084.008, dinarjev. Tako
smo za zbirko pridobili razstavni in depojski prostor ter prostor za
učilnico.
Zbirka Ljudske revolucije prikazuje revolucionarno gibanje v ptujski
in ormoški občini od leta 1918 pa do konca druge svetovne vojne. Boj za
nacionalno, politično in gospodarsko osvoboditev v Ptuju in Slovenskih
goricah se začne že leta 1848. Z glasovanjem proti nemški zvezi, z
zahtevami za uvedbo slovenskega jezika kot učnega jezika na ljudski Soli
in delovanjem proti nemškemu Schulvereinu in SUdmarki je postal Ptuj
eno najaktivnejših prizorišč nacionalnega boja v Sloveniji in zelo dov-
zeten za širjenje idej oktobrske revolucije po ustanovitvi države SHS. Prvi
oznanjevald komunističndga gibanja so bili Franjo Žgeč iz Dornave, Ivan
Spolenjak z Brega in dr. Jože Potrč iz Janežovec. Slednji seje leta 1924
povezal z mizarjem Leopoldom Vodo iz železniških delavnic, kjer je začel
širiti Delavsko kmečki list. Istega leta je bila v Ptuju ustanovljena tudi
Podružnica Zveze delavskih žena in deklet, ki jo je vodila Ana Podlaha.
Dr. Jože Potrč in Ivan Spolenjak sta leta 1928 ustanovila prvo partijsko
celico v železničarskih delavnicah v Ptuju. Člani te celice so bili; Alojz
Arnuš, Franc Kosec, Franc Kramberger, Leopold Voda, Jakob Her-
cog . . .
Po 6. januarski diktaturi sta bila dr. Jože Potrč in Ivan Spolenjak
obsojena na dve leti zapora. Na ptujski gimnaziji je bila leta 1933
ustanovljena komunistična celica, ki jo je vodil Ivan Bratko. Po protestni
akciji ob 5. obletnici diktature so bili Mirko Centrih, Ivan Potrč, Rudi
Ilec in drugi obsojeni na zapnarno kazen od pet do petnajst mesecev in
izključeni iz gimnazije. Njihovo delo pa so od leta 1935 nadaljevali mlajši
SKOJ-evci iz ptujske gimnazije. Na iniciativo KP so v boj proti fašizmu
odšli v Španijo Ivan Dolenc, Franc Lazar, Leopold Mendaš, Dušan
Rutar, Dušan Kveder in Tone Žnidarič.
Na razstavi je prikazano tudi delovanje kulturno prosvetnega društva
Svoboda, ki je bilo po zletu Svobod v Celju leta 1935 razpuščeno.
Njegovo delo pa je nadaljevalo novo ustanovljeno društvo Vzajemnost.
Društvo kmečkih fantov in deklet je bilo od leta 1935 dalje pod
vodstvom KP. To je prirejalo razna tekmovanja, ki so jih spremljala tudi
zborovanja. Tako zborovanje je znano tudi iz Destrnika, kjer je govoril
Jože Lacico.
Delovanje Nemcev in nemškutarjev v Ptuju je od leta 1929 postajalo
vedno bolj izrazito. Leta 1933 so ustanovili Kulturbund, v katerega je
bilo leta 1940 včlanjenih 538 članov. Iz vrst KB so formirali oddelke i>a
in Hitlerjugend.
V letih 1933/34 so ptujski komunisti ustanovili lastno ciklostilno
tehniko, ki je delovala pod odrom mestnega gledališča. Leta 1935 je
delovala pri Jožetu Klepu v Krčevini, v letih 1937/38 v stanovanju Olge
Meglič na Vičavi, 1939 v muzeju, od 1940 do vdora okupatorja pa v
gledališču, kjer je od leta 1938 dalje delovala tudi močna postojanka KP.
Na začetku druge svetovne vojne je bila v Lackovi hiši v Novi vasi
pokrajinska partijska konferenca za Prekmurje, mariborski in ptujski
okraj. Januarja 1941 leta pa so bili Jože Lacko, Jože Potrč, Rudi Ilec,
Franc Osojnik, Ivan Bratko in drugi komunisti iz našega območia od-
peljani v taborišče v Medjurečje. Po razsulu starojugoslovanske voj-
ske so Nemci 8. aprila 1941 vkorakali v Ptuj. Ze isti mesec so po
spiskih Kulturbunda pozaprli večji del inteligence. Meseca maja pa so
ustanovili zapore na Borlu, kjer so zapirali ljudi predvidene za izselitev v
razna koncentracijska taborišča ali za streljanje v Mariboru in Celju.
Poleti 1941 so v partizane na Pohorje odšli Franc Peršon, Rudi
Žnidarič, Karel Arnuš, Zvonko Sagadin in njegov oče Jože Sagadin. Prvi
talci iz našega območja so bili ustreljeni že leta 1941. Med njimi tudi
organizatorja upora v občini Juršinci dr. Metod Spindler in Franc
Toplak ter Jože Kerenčič iz Jastrebca pri Kogu.
Oktobra leta 1941 je bil ustanovljen odbor OF za ptujsko območje v
Korenovem stanovanju na Ljutomerski cesti v Ptuju. Spomladi leta 1942
pa je bil v Lackovi hiši v Kicarju sestanek aktivistov OF, na katerem je bil
prisoten tudi sekretar PK KP Sergej Kraigher. Na pobudo PK KP za
Štajersko je bila ustanovljena Slovenjegoriška ali po domače Lackova
četa. Ta je bila za časa svojega obstoja, to je do bitke pri Mostju 8. 8.
1942, najaktivnejša partizansko organizirana enota na našem območju.
Poseben prikaz delovanja te čete pa je podan tudi na razstavi, ki jo bomo
slovesno odprli danes popoldne ob 17. uri v razstavnem pavUjonu Dušana
Kvedra. Po padcu Slovenjegoriške-Lackove čete je upadlo tudi
osvobodilno gibanje. Ponovno se prične razvijati šele spomladi, oziroma
jeseni leta 1943, ko pridejo na teren Cvetka Praprotnik-Stefka in Tone
Znidarič-Stefan, oziroma Franc Belšak-Tone in Milko Golob-Joško.
Spomladi leta 1944 je bil ustanovljen HaloSki vod. Ta je bil maja meseca
po izdaji obkoljen. Razen Antona Zunkoviča, ki so ga živega ujeli in
pozneje ustrelili v Gradcu, so vsi ostali borci padli.
V	letu 1944 so na našem območju delovale tudi ciklostilne teknike v
Muretincih, Stogovcih, Rotmanu in pri Skofičevih v Slovenji vasi. Pozno
spomladi leta 1944 so bile ustanovljene terenske vojaške postaje,
podrejene relejnim linijam, ki so bile preko našega območja povezane z
vojaškimi enotami in političnimi forumi. Na našem območju so delovale:
IV TV postaja na Boču, VIII na Hajdini, XIV v okolici Moškanjcev, KV
na Kogu in XVII pri Vurberku. Za prevoz čez Dravo pa je bila
ustanovljena tudi pomožna VIII A TV postaja. Štirje kurirji te postaje so
padli v spopadu v Spuhlji 6. 12. 1944. Avgusta 1944 so partizani Ser-
cerjeve brigade napadli tovarno v Majšperku, kjer so zaplenili orožje,
strelivo, uniforme in odeje, tovarno pa zažgali. Kurirji XIV TV postaje,
ki so se dne 4. 2. 1945 skupaj z aktivisti zadrževali v Toplakovi hiši v
Gorišnici so bili obkoljeni. V boju z nemškimi vojaki so padli: sekretar
Ptujskega okrajnega komiteja KP Franc Belšak-Tone, Rudi Sever, Anton
Frlež-Jelen in Franc Tobias, druge pa so ujeli. 9. 2. 1945 so se Nemci
spopadli z enajstimi partizani v Bratislavcih. V boju so padli Konrad
Petrovič-JOrek, Mimica Legvard-Nataša, Marica Gašperič-Dragica in
drugi, tri pa so Nemci ujeli. Meseca aprUa 1945 beležimo tragedijo
Sagadinove družine v Srečah pri Makolah, kjer so Nemci dr. Mileto
Lavickega, Ludvika in Marijo Sagadin privezali na hišna vrata, jih polili s
petrolejem in nato skupaj s hišo zažgali.
V	zbirki je nadalje prikazano tudi delovanje Ptujčanov širom
domovine. Med njimi imajo vidno mesto Dušan Kveder-Tomaž, Franc
Cuček-Crnivec in Tone Znidarič-Stefan. Zbirka se končuje z
osvoboditvijo Ptuja, ko so v mesto vkorakali tudi borci Haloške čete, dne
10. 5. 1945.	B. Jevremov
OCENA SKUPNEGA ZASEDANJA ZBOROV
UvcKlni del seje. ki je bila
prejšnji petek, so člani Predsed-
stva skupščine občine Ptuj name-
nili oceni skupnega zasedanja
zborov, na katerem je bila bese-
da o položaju osnovnega šolstva
in kulture. Ugotovili so. da je to
bilo dobro za seznanjanje delega-
tov. ki so povedali malo, več so
govorili izvajalci. Podobno je
bilo ob obravnavi področja
zdravstva. Dobrih predlogov je
bilo precej, vendar pa se na ta
način vse preveč nalog nalaga
izvršnemu svetu, tudi takšnih, ki
bi jih morali opraviti v interesnih
skupnostih. S tem se zmanjšuje
CKlgovornost tistih, ki bi morali
na svojem področju več storiti,
opraviti svoj del nalog. To hkrati
kaže. da .se interesne skupnosti
poskušajo zateči pod okrilje ob-
činske skupščine. Vsak prikazuje
svoje težave, po skupnih zaseda-
njih. ko jim delegati dajo piav,
pa vsak pričakuje, da bo uvrščen
med prednostne dejavnosti in že
takoj poskuša nadomestiti zamu-
jeno. Če pa tega ni. kar je glede
na možnosti razumljivo — vsak
ne more biti med prednostnimi
dejavnostmi, so že mnenja, da jin
občinska skup.ščina zavira pri
naporih za izboljšanje. Čeprav
skupno zasedanje da živahnost
razpravi, bi vseeno kazalo pre-
tehtati probleme in težave, ki bi
jih uvrstili na takšna zasedanja,
oziroma lo vnesti v program dela
skupščine.
V nadaljevanju so člani pred-
sedstva obravnavali odprta vpra-
šanja do gradiva za današnje seje
zborov občinske skupščine, mne-
nja in predloge odborov zborov.
Strinjali so se. da so vse tri
resolucije za prihodnje leto
(zvezna, republiška in občinska)
se precej grobe, manjkajo pa tudi
številni spremliajoči dokumenti.
1 ako so pomisleki na 20 odstotno
rast izvoza, saj bo to zelo težko
doseči, na cene — te so .še velika
neznanka, pa na visok porast
kmetijske proizvodnje (5 %), in-
vesticije. ki ne prinašajo novih
delovnih mest in podobno. Zato
lahko na današnjih zasedanjih
pričakujemo precej pripomb. V
zboru krajevnih skupnosti pa še
po.sebej o predlogu, da bi v vseh
zunanjih KS namestili tajnike. V
tem primeru bi morali na novo
zaposliti 16 delavcev. To pa bo
glede na pomanjkanje sredstev
težko izvedljivo, čeprav so pred-
logi za zagotavljanje sredstev
pripravljeni. Ob obravnavi polo-
žaja kovinsko-predelovalne in
živilske industrije so menili, daje
zlasti v kovinsko-predelovalni
industriji premalo kreativnosti in
amoicij. Na obeh področjih bodo
potrebne kadrovske okrepitve.
saj brez strokovnjakov ne bo šlo.
Skrajni čas je že, da se začne ž
vlaganji v TOZD Pekarne Vinko
Reš (nova pekarna in silosi), kar
je Intes dosedaj preveč puščal ob
strani. Kot dodatno gradivo so
delegati prejeli informacijo o
rezultatih gospodarjenja in dela
v devetih mesecih. Podatki so
ugodni, saj v resoluciji zapisane
naloge dobro izvajamo, ponekod
celo presegamo. Skrbi pa povzro-
čajo cene. obresti in izgube.
Predsedstvo je sprejelo tudi
dnevni red zadnjega zasedanja v
tem letu. Skupno zasedanje bo
28. decembra, delegati pa bodo
med drugim obravnavali in spre-
jemali resolucijo za prihodnje
leto, osnutek dela zborov, dolgo-
ročni program ekonomske stabi-
liz.acije. beseda pa bo tudi o
zatx>slovanju. urbanističnih re-
dih in proračunu občine.
! kotar
SREDNJEŠOLSKI CENTER PTUJ
Prizadevamo si
za celovit razvoj naših
učencev
Teče že tretje reformno šolsko leto vsrednjem usmerjenem izobraževanju. Na
Brdu pri Kranju smo 11. in 12. novembra zvedeli za glavne ugotovitve republiške
raziskave o rezultatih dveletnega spremljanja izvajanja šolske reforme. Javnost je
o njih bila obveščena prek sredstev javnega obveščanja, zatojih v svojem prispevku
ne btim zajela. Omenjam jih pa, ker so me spodbudile, da napišem nekaj o tem,
kako smo se delavci v Srednješolskem centru vključili v reformna prizadevanja, kje
smo si v raziskavi ugotovljene hibe uspeli sproti odpravljati in kje nasčakaše veliko
dela.
Pripravljenost pedagoških delavcev za spreminjanje stare podobe srednje šole
seje pokazala v konkretnih akcijah, ki so bile naravnane na prizadevanja na celovit
razvoj naših učencev in ne le v verbalnem potrjevanju reformi. To spoznanje je
toliko bolj dragcKeno, saj materialni položaj pedagoških delavcev ni zadovoljiv,
prizadevno pedagoško delo z mladino pa družba premalo stimulira in ceni. V
centru smo pri svojem delu izhajali iz spoznanja, da vsebinske in organizacijske
spremembe, ki jih prinaša reforma, ne pomenijo veliko, če nove vsebine posre-
dujemo po starem, če tradicionalne oblike dela z učei\ci ne poskušamo zamenjati
z novimi in če celotni stil življenja in dela srednje šole, ne poskušamo oblikovati po
stHlobnih pedagoških in psiholoških principih. Prvi koraki v tej smeri so se kazali
v povezovanju učiteljev vseh usmeritev, ki jih v centru izvajamo, v strokovne aktive
p*.) predmetnih pt)dročjih. Pokazalo seje, da so aktivi pomemben dejavnik kva-
litativnega spreminjanja vzgojnoizobraževalnega procesa, saj omogočajo in
spodbujajo:
—	sprotno izmenjavo pozitivnih pedagoških izkušenj posameznih učiteljev;
—	načrtno izvedbo medsebojnih hospitacij in vzornih nastopov učiteljev;
—	izvedbo internih raziskav, uporabnih za neposredno pedagoško delo z
učcnci (eno takih raziskav je izvedel že v I. letu aktiv družboslovnih učiteljev, v
kateri je ugotavljal mnenje učencev in učiteljev o novih programih, o učbenikih, o
načinu ocenjevanja, o priljubljenosti posameznih predmetov, o obstoječi
organiz^aciji centra, o obremenitvi učencev, o učnih navadah naših učencev, o
socialni strukturi učeiicev v posameznih usmeritvah idr...; aktiv naravoslovnih
učiteljev seje lotil raziskave o prehrani učencev ...)
—	pc>gostejše in kvalitetneje vključevanje avdio-vizualnih sredstev v pouk (v
preteklem letu so bile izvedene 604 ure TV programa in posnetih 9 lastnih oddaj;
izvedeni so bili seminarji za uporabo ostalih AV sredstev);
—	razvoj raznovrstnih oblik dela z učenci v, prostočasnih dejavnostih (večina
učiteljev ie mentorjev v.sai ' interesne dejavnosti, nekatere preraščajo okvire ene
šole in se dvigajo na nivo centra, kjer postojajo dostopne vsem učencem);
—	uveljavljanje individualizacije in diferenciacije pouka.
Ti premiki, pa čeprav majhni, predstavljajo pomemben delež prav tam, kjer je
stari sistem bil manj učinkovit in jih tudi nov sistem sam po sebi ne bo prinesel.
Podobno izkustvo smo imeli tudi pri uvajaju novih vzgojno-izobraževalnih de-
javnosti. kijih prinaša reforma (sklada se z izsledki rep. raziskave, ki pravi, da so
se le te različno uveljavile in da nas nekatere dobro pripravljene in izvedene
dejavnosti prepričujejo, da se posamezne slabosti in pomanjkljivosti, ki so se
pttjavile v praksi, dajo odpraviti.)
Kulturne, naravoslovne, telesno-vzgojne in obrambne dejavnosti, ki se iz-
vajajo v 1. in 2. letniku usmerjenega izobraževanja, dopolnjuejo in nadgrajujejo
tradicionalni pouk. Predstavljajo pa eno od kvalitetnih pridobitev, saj učenca
fKistavljajo v kulturno življenjsko situacijo in jih navajajo na uporabo znanja v
praksi.
Preko njih se šola odpira v svoje okolje, učenec pa se v njih uveljavlja kot
subjekt. Veliko možnosti ima za širjenje in poglabljanje svojih interesov ter
razvijanje svojih sposobnosti. Žal jih je stabilizacija nestabilizacijsko skrčila od
5 dni na 4 dni v letu, obstajali pa so poskusi (kljub omenjenim odlikam) zniževati
vrednost pedagoške ure teh dejavnosti na tri četrtine vrednosti klasične ped. ured.
V	centru smo se kljub trditvam, da so za organizacijo takih dejavnosti večje
šole v slabšem položaju, uspeli organizirati tako, da smo razvili svojstveni
organizacijski model, ki je maksimalno upošteval specifične prednosti naših
pt)gojev (primerni prostori, razvita učna tehnologija, ugodna stopnja razvitosti
interesnih dejavnosti pripravljenost učiteljev, razumevanje vodstva za začetniške
težave pn uvajanju in inovacij ... in omilil vplive nekaterih manj ugodnih oko-
liščin) veliko število učencev, večje število različnih programov in s tem večja
raznolikost v strukturi učencev.
Naš uspešno pripravljen in vpeljan organizacijski model kulturnih dnevov je
bil predstavljen tudi v Kranju na posvetu za okroglo mizo, in sicer na povabilo,
raziskovalcev o uvajaju umetnostne vzgoje v usmerjeno izobraževanje. Menim, da
bi aktiv umetnostne vzgoje, v katerem sodeluje poleg učiteljev tudi veliko število
kulturnih delavcev iz OZD in društev, lahko v naslednji številki Tednika predstavil
javnosti več o velikem kulturnem poslanstvu in o uspehih,ki jih dosega. Uspešno
ga vodi tov. Mira Mijačevič, kije hkrati tudi mentor kult. dejavnosti v centru. .
Izjave učencev in učiteljev ter redno spremljanje razvoja teh dejavnosti nas
prepričajo, da se vzgojna funkcija šole prav preko teh dejavnosti najbolj krepi, saj
le-te:
—	izrazito pripravljajo na življenje
—	močno angažirajo doživljanje učencev
—	prinašajo v šolo.vedrino
—	zbližujejo učence razJičnih usmeritev in programov ter učitelje in učence
—	ugodno vplivajo na medsebojne odnose
—	omogočajo odkrivanje nadarjenih učencev
—	izravnavajo razlike med učenci, ki prihajajo iz različnih kulturnih okolij
—	učence duševno sproščajo in razbijajo tradicionalni način dela v šoli.
Določene premike beležimo tudi na centru s starši naših mladostnikov.
Naše redovalne konference sestavljajo v enaki zasedbi starši, učenci in učitelji,
kjer kritično analiziramo dosežene uspehe in neuspehe. Tradicionalne roditeljske
sestanke, kjer se največkrat posredujejo učni uspeh učencev in disciplinski pro-
blemi. počasi, a vztrajno dopolnjujemo z vzgojno problematiko in se pogovarjamo,
kako pomagati mladostniku v njegovem osebnostnem ravnanju in vedenju. V
letošnjem šolskem letu smo v centru odprli šolsko svetovalno službo, ki ima pri
posodabljanju dela z mladino pomembno vlogo.
Morda mi bo kdo očital, da sem preveč navajala zgolj uspehe in pozitivna
prizadevanja in pozabila na pomanjkljivosti. To sem storila namenom, saj kot
večletna ped. delavka poznam vzgojno prakso in vem. da pedagoški delavci v svoji
vsakdanji delovni vnemi, često ne najdejo več časa, da bi kaj napisali tudi o svojem
aspešnem delu.
Jožica Korpar
Usmeritev v akcijo
za omejevanje alkoholizma
že v prejšnji številki smo poročali, da je predsedstvo občinske konference
SZDl. Ptuj obravnavalo program boja proti alkoholizmu, ki ga v ptujski občini
zaznavamo kot velik družbeni problem.-
V	obširni in na trenutke tudi polemični razpravi so člani predsedstva ocenili,
daje gradivo dobro pripravljeno, vendar preobširno in na nekaterih mestih preveč
ostro usmerjeno v ukrepe, ki jih zagovaijajo popolni abstinenti. Ukrepe spreje-
mamo zato. dajih tudi izvajamo, zato morajo biti življenjski, toje taki, kijih je tudi
moč izvajati. Posamezni razpravljalci so menili, da je potrebno upoštevati tudi
strokovne izsledke, ki obravnavajo vino kot hrano, da je precejšnje območje
ptujske občine vinogradniško, zato moramo videti tudi interes vinogradnikov in
vinarjev. Tako v širši kot v ožji družbeni skupnosti pa bi si morali prizadevati, da
vinske trte ne bi gojili na površinah, ki so primerne za žita in druge donosne
kmetijske kulture.
Poudarjeno je tudi bilo. daje treba zastaviti vso družbeno politično in tudi
normativno dejavnost v smeri preprečevanja pijančevanja in vzgoje ljudi h kulturi
pitja.
Po razpravi so enotno ugotovili, da v ptujski občini zaznavamo alkoholizem
kot velik družbeni problem. Zato prcd.sedstvo OK SZDL predlaga zborom
Skupščine občine Ptuj. da to problematiko vključijo v dnevni red eneod prihcxinjih
sej. Strokovnim službam pa so priporočili, da naj gradivo za sejo pripravijo
nekoliko skrajšano, vendar tako. da bo delegatom kar najbolj nazorno predočilo
to problematiko, (iradivo ((x:ena in program) mora pomeniti delegatom v TOZD
in v kraje\ nih skupnostih izziv za oceno stanja v lastnem okolju in za razpravo na
sejah ziwrov. ki morajo sprejeti konkretno usmeritev družbene akcije boja proti
aikoholizm-j. po p«,)trcbi pa tudi dop<.)lnitev normativnih aktov s tega področja.
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
24. november 1983 - XEDNriK
TURIZEM. SPOMINKARSTVO IN ETNOLOŠKI VIDIK
Pojem spominkarstva in spominka je izredno širok. Njihova fun-
kcija se je spreminjala v zgodovinskem razvoju in v posameznih druž-
benih sredinah. Današnja etnologija gleda na vprašanja spominkarstva
ui spominkov iz dveh vidikov:
Prvi: predvsem je ne zanimajo spominki kot taki, se pravi predmeti,
ampak njihovi nosilci, torej človek, ki te spominke kupuje ^ih je ku-
poval), zbira (jih je zbiral) ipd. Za etnologa so zanimivi motivi in nagibi
tega zbiranja ter vloga, ki jo imajo spominki v načinu življenja in kulturi
temeljnih in splošnih diužbenih skupin v posameznih časovnih
obdobjih. Glede na taka teoretična izhodišča upošteva etnologija vse
vrste spominkov ne glede na njihovo obliko, vsebino, ustrezno ali
neustrezno obliko.
Drugi: Drugo pa je seveda vprašanje, kadar nastopa etnolog v vlogi
strokovnjaka, svetovalca, lahko tudi ocenjevalca. Tako lahko sodeluje in
pomaga pri ocenjevanju njihove pomembnosti, primernosti, original-
nosti in dokumentarnosti. Seveda spet le za tiste vrste spominkov, ki so
vsebinsko ali kako drugače povezani z vprašanji etnologije. Ocene
tehnične izdelanosti spominkov, njihove oblikovne dognanosti, ko-
mercialne pomembnosti in podobne pa dajejo strokovnjaki drugih
področij.
Sp<.)minke bi lahko imenovah Vse vrste predmetov, ki jih ljudje
kupujejo, jemljejo, zamenjujejo ali zbirajo v domovini ah tujini za
spomin. Kakor smo že navedli, seje funkcija in pojem spominka (ki ga
danes pojmujemo predvsem kot turistični spominek), v zgodovinskem
razvoju spreminjala.Neposredno je povezan njegov obstoj z razvojem
potovanj, romanj, turističnih izletov in ekskurzij.
Poglejmo torej na kratko zgodovinski razvoj:
Najstarejše oblike, lahko bi rekli turizma, so v zvezi z romarstvom,
prometom po starih tovornih in furmanskih cestah, ipd. Številni pro-
dajalci so na stojnicah prodajali romariem in drugim popotnikom naj-
različnejše uporabne, spommske in dragocene predmete. To so bili
izdelki medičaijev, svečarjev, lončaijev in drugih. Ob furmanskih in
tovornih cestah so se razvile gostilne s prenočišči, ki postanejo po-
membna središča za popotnike iz različnih krajev. Ideje razsvetljenstva
so spodbujale takratno meščanstvo k izletom v naravo, izletništvo kot
tako pa intenzivneje živi v meščanski sredini od obdobja romantike
dalje. Tudi vse poznejše oblike najrazličnejših organiziranih skupinskih
izletov, »izletov v meglo« in drugih ne prinesejo kakih bistvenih novosti
na področju spominkarstva. Nov moment predstavlja šele letoviščar-
stvo, ki se razvije od druge polovice 19. stoletja, deloma tudi v zvezi z
zdravstvom
Korenine turizma (v današnjem pomenu besede) in z njim po-
vezanega spominarstva so torej razmeroma mlade. Turizem pojmujejo
v etnologiji kot gospodarsko dejavnost, predvsem pa kot družbeno
gibanje, & mu je žarišče v človekovi potrebi po spreminjanju okolja. To
potrebo usmerjajo in kanalizirajo najrazličnejši motivi, od človekovega
odnosa do narave, njegove želje po spoznavanju in odkrivanju drugih
krajev in dežel, kuhure.^se do možnosti z^ športno delovanje in re-
kreacijo v posameznih krajih itd. V zgodovinskem razvoju se niso torej
spreminjali le motivi turističnega delovanja, temveč tudi obseg in na-
cKobnostih, načini ter odnos do tega delovanja, kar vse je odraz spre-
menjenih splošnih gospodarskih, družbenih in kutlrunih razmer.
Skladno s splošnim turističnim razvojem seje razvijala tudi izdelava
spominkov. Naši prvi domači spominki se pojavijo šele po prvi vojni,
čeprav so nekateri osamljenejši primeri tudi starejši. Org^izirana
prodaja spominkov seje začela v Tičaijevi papirnici v Ljubljani med leti
1911 in 1925. Tu so imeli predvsem v zalogi t. im. »folklorne« (točneje
folkloristične) spominke. Avtoije takratnih spominkov so pri izbiri in
izdelavi vodili nekohko romantični nagibi in posredovanje »narodne-
ga«, pristnega, tipičnega. Glavna sestavina vseh teh zgodnjih spominkov
je bil omament, ki so mu nasploh v tem obdobju posvečali precejšnjo
pozornost. Med najbolj značilnimi spominkarskimi izdelki tega časa so
bile lutke, oblečene v t. im. »narodno nošo« (večkrat tudi neustrezno
imenovane gorenjska noša), zibelke, leseni, z omamenti poslikani
krožniki, ornamentirane miniaturne skrinje, belokranjske pisanice,
razglednice z ljudskimi motivi, Schnablove majolike Kamnik in podobni
izdelki. Med izdelovalci spominkov pa so bili že zlasti znani Višnar z
Jesenic, brata Vavpotič iz Ljubljane, Kocijančič iz Radovljice, ki je
izdeloval lesene okrasne predmete, nadalje Ladstatet iz Domžal in
Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani. Vsi po vrsti,
izdelovalci, treovci, ljubitelji in nekateri t. im. »strokovnjaki« so si goreče
prizadevali izdelovatist)ominkevpravem»slovenskemslogu«. Elemente
IZ nase kulturne dediščine (ali kot jim nekateri pravijo »folklorni ele-
menti«) so večkrat tudi vsiljeno preoblikovaU, sestavljali nove kom-
pozicije in jih prenašali na popolnoma nove predmete. Najbolj očitno se
je to kazalo ravno na področju spominkarstva.
V voini ie razvilo ob.sežno deiavnost na področju spominkarstva
podjetje DOM, ki ponuja tržišču tudi izdelke nekaterih domačih
obrtnikov. Kljub desetletnemu razvoju, ki ga je naredilo slovensko
spominkarstvo, lanico od koncu tega pregieua ugotovimo, da pravzaprav
ni bil narejen kak posebno odločen korak naprej, zlasti v smeri izbire
področja in vsebine spominka, njegove kvalitete ipd ... Posebno kar
zadeva vprašanje pravilnega vključevanja »folklornih« elementov v
spominkarske zasnove, ni bilo narejenega veliko. Nasploh predstava
zanimivo področje prav to zanimanje za folkloristične elemente, ki na
nek način kaže tudi razvoj zanimanja naše družbe do »tradicije in
folklore«. Če zasledujemo razvoj teh vprašanj, vidimo, da je še zlasti
zanimivo obdobje od nekako šestdesetih let pa do danes. V tem obdobju.
ki ga sicer karakterizira decentrahzacija političnega oziroma demokra-
tizacija družbenega življenja in nekakšna revitalizacija nacionalnih
občutkov, se tudi tržišče pojavlja s tendenco, da tudi v turizmu, industriji
zabave ali, če hočemo, masovni kulturi postane folklora neke vrste roba,
potrošniško blago; razvijati se začne folklorizem z drugimi vzporednimi
oblikami. Turizem in spominki postajajo neke vrste turistična industrija.
Na področju spominkarstva je skoraj neglutene razsežnosti vnesel
razvoj avtomobilizma, lahko rečemo tudi avtomobilske kulture. Začelo
seje obdobje avtomobilskih spominkov, od najrazličnejših obeskov do
nalepnic. Samo spomnimo se na primer, kako popularna je bila še pred
leti nalepnica z Grossglockneija; številni avtomobilisti sojo imeli, pa če
so že kdaj bili na tem prelazu ali tudi ne.
Novo, prav taKo pomembno obdobje v razvoju spominkarstva
pomeni masovno, potrošniško poseganje po originalnih, bolj ali manj
dobro kopiranih predmetih, dokazih materialne kulture, noše, notranje
opreme, prebivalcev preteklega ali polpreteklega obdobja. To so po-
pularne »starine«. Samo če ix)gledamo npr. prospekte proizvajalcev
pohištva in druge notranje opreme, bomo skoraj v vsakem opažih, da so
posamezni ambienti sicer napolnjeni z modernim pohištvom, aranžirani
pa vsaj z enim starinskim predmetom ali njegovo kopijo. Zanimanje za
starine seje v teh že kar stihijskih oblikah razvilo iz splošnega zanimanja
industrijskega človeka za nekakšen »gegenwelt«, po katerem teži že iz
psiholoških potreb in ki ga najde na »zdravem« podeželju, nanj ga
spominjajo stari predmeti, zato se odloča tudi za počitnice na kmetih ipd.
luja in domača »industrija turizma« seveda poskuša na tem pc^ročju
tudi nekaj iztržiti. Tako že vrsto let zasledimo v trgovinah ali turističnih
prodajalnah nli drugačne slike na steklo, oa oaniske končnice,
poslikane čelne strani kmečkih skrinj, čipke s starejšimi vzorci, starejše
ah izjemnejše primerke lončevine, da o vseh kopijah, ki jih prodajajo
turistom vzdolž jadranske obale, iti ne govorimo.
Naslednje pomembno dejstvo je tudi to, da nas pravzaprav nimamo
več takih spominkov, ki bi jim lahko rekli, da so izrazito turistični. Če
pogledamo samo v zadnjem času razširjeno značkarstvo, ki je po že
večletni tradiciji v vzhodnih državah zajelo tudi Jugoslavijo, vidimo, da
prerašča v konjiček in zbirateljstvo. Drug, še očitnejši je primer Kom-
pasovega Janeza. Kupujejo ga turisti, domači in tuji, predvsem pa veliko
število ljudi, da si z njim okrasijo domači knjižno f)olico, da ga podarijo
znancem v tujini kot zares '>nekaj slovenskega«, popularen je tudi med
šoferji, ki si obešajo to figurico na vzvratno ogledalo. Menda ne bomo
pretiravali, če zaenkrat popolnoma hipotetično postavimo, da je za
uspešnost tega spominka odločilna predvsem njegova vsebina — torej
nacionalni akcent, ki se kaže v izboru imena figurice m njeni obliki, ki
piedstavlja stihzirano narodno nošo. Izredno zanimiva bi bila etnološka
razLskava odmevnosti te figurice med prebivalstvom, odnosa do nje ipd.
Vendar o tem kdaj drugič.
Iz vsega povedanega vidimo, daje etnološko pojmovanje spominka,
turističnega spominka in spominkarstva široko. Se zlasti nas zanimajo
»pominki, ki jih tuji ali domači turisti kupujejo pri nas. Zanimivi so
nadalje vsi tisti, ki imajo nek nacionalen prizvok, vsebujejo elemente,
značilne za kraj ali pokrajino, jo predstavljajo. Posebna zvrst so spo-
minki, ki kažejo tradicionalne, krajevne ali etnološke posebnosti nekega
območja. Nekateri jih z neustreznim izrazom imenujejo folklorni spo-
minki (pravilneje bi bilo folkloristični). Z vidika etnologije ima neko
vrednost le tisti spominek, ki s konkretnimi podatki dokumentira kulturo
in način življenja Slovencev v enakem obdobju. Na tak način nima le
propagandni ali likovni, temveč tudi informativni, izobraževalni učinek.
Zato bi vsak tak spominek moral vsebovati naslednje sestavine (prisotne
v vsebini ali v spremnem besedilu):
—	dokumentarnost (kraj, čas, ime, funkcija)
—	orginalnost (ustrezna kopija)
—	primerna oblikovanost (čeprav etnologije na to področje di-
rektno ne posega)
O tem je treba poudariti, da tudi izdelek domačega obrtnika (npr.
kovača, pletarja, lončaija) ne pove in ne koristi toliko, kot bi z vsemi
navedenimi podatki. V tujini se lahko pohvalijo že z nekaterimi rezultati
v tej smeri. Tako npr. v skandinavskih muzejih na prostem (»skansenih«)
obrtniki izdelujejo »originalne« izdelke za turiste. Turist je seznanjen z
izdelavo predmeta, ker izdelovalca opazuje pri delu, razen tega pa ob
nakupu dobi tudi kratko, informativno besedilo, ki ga seznani z na-
menom in zgodovino izdelave tega predmeta. Tudi v vzhodnih državah
imajo vrsto odličnih turističnih spominkov. Zlasti slovaški ali poljski
leseni predmeti, dokumenti njihove pastirske kulture so originalni
izdelki domačih mojstrov in celo industrije. Vendar so opremljenim z
vsemi potrebnimi podatki. V naših izložbah in trgovinah še vedno vlada
določena zmeda. Še koliko sprejemljivim domačim spominkom delajo
družbo najrazličnejše čaplje, leseni oslički, izrazito neslovenski Kolov-
rati, lesene preslice s kakšnimi predejo domačinke na prostranih pla-
njavah srbskih in bosanskih planin, panorame krajev ali pokrajinskih
enot iz najrazhčnejših materialov, reliefno upodobljeni interieri kmeč-
kih domačij, neustrezne kopije kozolcev in seveda predmeti iz dežel v
razvoj u. Pri naših terenskih raziskavah naletimo tudi na primere, da dobi
lončar od nekega podjetja naročilnico za izdelavo določenega Števila
vrčev in posod z omamenti. Vendar oseba, kije izdala naročilnico, določi
tudi mere, obliko in ornamente, s katerimi naj bodo izdelki okrašeni.
Gorjanski zvonci, gorjuške čedre, nekaj lončevine, čipke in veze-
nine, izdelki suhe robe in morda še kaj so pravzaprav skromna pred-
stavitev bogastva naše kulture, dela in ustvaijalnosti slovenskega
človeka. V desetletjih razvoja našega spominkar5 tva uvaja sedaj podjetje
Kompas zares zanimivo novost z vsakoletnim sejmom spominkd^'.
Dodaten pogoj za neke rezultate na področju oblikovanja in izdelave
slovenskih spominkov bi bilo tudi sodelovanje s strokovnjaki, z etnologi,
z oblikovalci, shkarji in arhitekti. S tem bi prišlo do načrtnega vsklaje-
vanja vsebine in obhke spominkov, dveh najpomembnejših njenih
sestavin. Če na tolikih področjih našega družbenogospodarskega in
kulturnega življenja poudarjamo interdisciplinarnost pri reševanju
vprašanj, ne bi bil tak način dela odveč tudi na področju slovenskega
spominkarstva. Morda bi bila umestna uvedba zaščitnem znaka, ki bi ga
nek strokovni »team« dodehl zares samo predmetom, ki to zaslužijo.
Ob koncu naj na kratko navedem samo nekatera od možnih po-
dročij, kjer bi lahko iskali rešitve za nove in dopolnjevali že obstoječe
spominke.
Spominki s področja gospodarskih panO£.„ Pri tem mislimo npr.
na čebelarstvo s panjskimi končnicami, ki so zares izrazito slovenske.
Nadalje vinogradništvo z najrazličnejšimi predmeti. Popolnoma ne-
izčrpano je področje naše pastirske kulture, kjer lahko izbiramo od cokel
do pastirskih torb, od lesenih tmičev in modelov za maslo.
Zanimivi so dalje zaključki konjskih okrasnih glavnikov, ki so bili delo
domačih delavnic. Tudi kopije prazničnih konjskih komatov so v zad-
njem času iskan izdelek zlasti v zahodnih državah.
Spominki s področja noše so lahko kopije obleke ali nakita v
originalni velikosti ali pa miniaturne lutke, maskote, oblečene v noše. Od
vseh do danes znanih lutk je menda še najboljši Ribničan Urban. Vse
ostale se ponašajo s t. im. »slovensko narodno nošo«, za katero vemo, od
kdaj in od kje izhaja in daje umetni produkt. Kljub stabilizaciji se narn
zdi posrečena rešitev s Kompasovim Janezom, seveda s to razliko, da bi
namesto ta »narodne uniforme« lahko nosil npr. nošo Gorenjca, Do-
lenjca, Primorca, Štajerca, Korošca ali Prekmurca, denimo iz srnine 19.
stoletja. Lahko bi bil oblečen v plašč, kakšne so še vse do druge vojne
nosili pastirji na Kočevskem ipd. Seveda bi moral biti vsak od teh
oprem jen s kratkim strokovnim pK)jasnilom. Tudi na tem področju
poznamo zares odlične, likovno dovršene rešitve, npr. pri Skandinavcih,
pri Čehih ah Slovakih (Švejk).
Spominki s področja prehrane so seveda nekoliko bolj delikatni,
predvsem zaradi svoje neobstojnosti. Zato se zdijo najbolj ustrezni
izdelki medičarjev in svečaijev, kjer še zdaleč nismo izčrpali vseh možnih
obhk. Loški mali kruhek večkrat s krivico proglašamo za občeslovensko
posebnost, ker ne vemo, da gre pri tem le za loško lokalno varianto
peciva, ki so ga pred lectarskimi izdelki delali in prodajali medičarji in
sveCarji v vseh slovenskih mestih m trgih. Muzeji branijo odlične lesene
modele z izdelavo teh medenjakov. Tudi sodobne možnosti uporabe
najrazličnejših materialov bi v marsičem naredile te predmete bolj
primerne za prodajo.
Spominki s področja arhitekture bi morali tako kot pn drugiii
področjih prikazovati raznolikost slovenskega etničnega prostora, ki mu
zaradi alpskega, mediteranskega, panonskega in osrednjega etnokul-
tumega območja pravijo tudi »Evropa v malem«. Pri arhitekturi se
odpira vprašanje primerne predstavitve slovenskega kozolca, kije prav
tako izrazita slovenska posebnost.
Skratka, ne bi naštevah še vseh drugih možnih področij, od izdelltov
domače obrti pa vse do šeg in navad. Neizkoriščenih možnosti je zares še
vehko. Njihova reahzacija v obhki spominka pa je mogoča le ob večjem
sodelovanju med oblikovalcem, izdelovalcem, založnikom in strokov-
njakom za področje, ki ga spominek predstavlja.
ranez Bogataj govori na otvoritvi razstave	Foto: Kod
Pogled na spominke, ki so prejeli plaketo za izvirnost
Foto: Kosi
Stojalo za preste	Foto: Kosi
Stare puvednge iz Haloz
Kd je več vredno ko viiš, je dobro vse pobrati.
m
Keri driige vmivle, se sam iz dreka ne vidi.
Kdo gledi na poštenje, nima masne brade.
m
Kako drva, tak je klin; kaki oča, taki sin!
Zbrala Neika Vaupotič
LOV NA ČAROVNICE?
Lep čas je trajalo, preden je v našo zavest prooiia miselnost, da se
lahko iz težkega gospodarskega položaja izkopljemo le z odgovornim in
pridnim delom. Odločili smo se torej, da bomo tako tudi v resnici delah
m prvi pozitivni rezultati so tukaj. Proizvodnjo smo povečali, dvignih
prc^uktivnost, izkoristili rezerve in izredno povečah izvoz na konver-
tibilno področje.
V tem času pa je bilo izrečenih nemalo kritik na račun ne-
odgovornega dela. zavoženih investicij, slabša poslovanja in tako dalje,
vse večje tudi besed o tem, da ne gre iskati knvcev za nastalo situacijo,
odknvati napake za nazaj — torej, ne bomo organizirali lova na ča-
rovnice. Baje se precej ljudi strinja, da bi ne bilo smiselno kopati po bolj
ali manj »sveth« bližnji preteklosti nekaterih posameznikov ah ozkih
skupin, ki so s slabim in neodgovornim delom precej prispevaU k
nastalemu položaju. Moči, ki bi jih brez pravega haska troših v tako
imenovanem lovu na čarovnice, raje namenimo ustvarjalnemu delu,
uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. In
prav je tako! Brez pomena bi bilo organizirati lov na čarovnice, čeprav
je znano, da so naše organizatorske sposobnosti izredne:^ Ker bi v
takšnem lovu lovili predvsem velike ribe beri: delavce na najbolj
odgovornih mestih bi uspeha ne bilo. Na takšnih mestih je namreč
izredno malo čarovnic, še z lučjo bi jih pri belem dnevu težko našli.
Ogromna večina je namreč — čarovnikov! Ti pa so v naši družbi zaenkrat
še nedotakljivi.
N. Dobljekar
TEDNIK	^^
DRUŽBA IN GOSPODARSTVO - 5
ŠE O RAZSTAVI TURISTIČNIH SPOMINKOV
PLAKETE IN PRIZNANJA
Spominek je neke vrste čustvena potreba, ki
največkrat nima ničesar skupnega z lepo ab
grdo obliko. V sodobnem svetu je postal na
videz nesmiselna potreba iti hkrati vir zaslužka
za številne obrtnike in cele panoge industrije.
Hkrati pa spominki zelo zgovorno pričajo o
kulturni ravni neke dežele, kjer jih proizvajajo
in prodajajo. Spominek pa je tudi pomembno
DTODaeandno sredstvo.
Na ptujski razstavi spominkov se predstavlja
54 spommkaijev, ki so v ocenKev posiali blizu
550 spominkov. Komisija za ocenjevanje je s
plaketo kurenta in priznanjem nagradila kar 22
izdelovalcev spominkov. Nekatere bomo
predstavili.
Ivan Puž je prejel plaketo za izredno kako-
vost lectarskih izdelkov. Gre za zelo Siaro obrt,
kije bila razvita v nekaterih naših srednjeveš-
kih mestih. Prav je, dajo ohranimo.
Marko Kline sodeluje na razstavi s kuren-
tovimi maskami. Poleg tega je odličen izdelo-
valec konjskih komatov. Na zadnji razstavi
domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu je
dobil naziv mojster domače obrti. Njegovi iz-
delki so izredne kakovosti in to kljub temu, da
je v zadnjem času veliko težav pri nabavi ori-
ginalnih materialov.
Črt Masten je naredil korak naprej pri kra-
šenju krožnikov. Prišel je do zanimive likovno
stihzirane rešitve kurentove maske. Krožnik je
zelo lep, predstavlja lep spominek iz Ptuja. Na
drugi strani pa se srečujejo s krožniki, ki so
pravi primerki masovnega kiča.
TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice« je
prejela plaketo za originalno rešitev embalaže.
Pri tem spoznavamo, da je pojem spominka
izredno širok in da se med spominke uvrščajo
tudi predmeti kulinarične narave. V tem pri-
meru je to steklenica, ki jo turist kupi in odnese
domov.
Na razstavi se predstavlja več izdelovalcev
preš in vsi po vrsti so se zelo potrudili. Znali so
poiskati razmerje med posameznimi deli. Ne-
kaj pripomb je imela komisija le na vrezovanje
omamentov. Na preše je potrebno vnašati le
take ornamente, ki jih v re,snici srečamo na
pt)deželju. To se da rešiti tudi z vžiganjem, na
primer z železnim žigom.
Prava osvežitev za razstavo pa so kurenti
Aleksandra Blaža. Po kakovosti daleč presega
vse izdelovalce. Potrudil se je do zadnjega de-
tajla. Za ostale izdelovalce kurentov pa velja
ugotovitev, da se bodo morali v bodoče pri
i^elavi bolj potruditi in tudi poskrbeti, da
bodo njihovi izdelki kar najbolj blizu originala.
Da je slikar naivec lahko izdelovalec turis-
tičnih spominkov je dokazal tudi Boris Žohar.
znal je poiskati primerno velikost — žepni
format. Poleg tega je njegov izdelek izredne
kakovosti. Doslej smo namreč pri naivnem
slikarstvu delali velike napake.
Zelo so se potrudili tudi izdelovalci klopot-
cev. Tudi zanje velja podobna ugotovitev, kot
za izdelovalce preš.
Komisijo je presenetil tudi enostavni obesek
iz gline izdelovalcev Foltina in Ileca, ki sta brez
dodatkov in z uporabo domačega materiala
(gline mojstra Hernje) znala narediti primeren
spominek. Janez Bogataj, predsednik ocenje-
valne komisije jima je priporočil, da še dode-
lata hkovni izraz.
Ivan Vrček, izdelovalec lesenih premetov je
doma iz Varaždina. Presenetil je s stojalom za
preste, ki vse bolj izginja iz naših lokalov.
Pohvaliti velja tudi TOZD psihiatrično bol-
nišnico Ormož. Predstavili so se z miniaturami
starih orodij. Kot je povedal J^ez Bogataj, so
^ z izdelki izredno presenetili. Delavci so jih
izdelali v okviru terapevtskega programa. Ta-
kih programov je v Sloveniji veliko, redki pa so
primeri, ko v okviru teh programov pridemo
tudi do kakovostnih izdelkov;
Delovna organizacija Olga Meglič je prejela
priznanje in plaketo za pletene izdelke. To
tradicijo bi veljalo ohraniti. Namig izdeloval-
cev alkoholnih pijač, da svoje izdelke
»oblečejo« z izdelki te delovne organizacije.
Omeniti moramo tudi plaketi obeh lončaijev
Hernja in Zumana. Oba dobro poznamo, zato
ju ne bomo posebej predstavljali.
Dora Perše je dobila le priznanje, vendar jo
omenjamo zaradi zanimivih maskot, kijih iz-
deluje. To je Haložan, kateremu pa do izvir-
nosti manjka le malo. Predstavlja zanimivo
smer iskanja, kot jo imajo razvito že Čehi
(Švejk).
V tej predstavitvi nekaterih kakovostnih iz-
delkov, ne moremo mimo nekaterih tipičnih
predstavnikov kiča. Gre za razne izdelke iz
slame, vžigalic in podobno. Izdelovalci vložijo
v izdelek veliko truda, na koncu pa je rezultat
ničen — dobimo kič. Izdelovalci naj poskušajo
najti nekaj drugega, je priporočil Janez Boga-
taj.	MG
PRAZNIK TGA BORIS KIDRIČ
Tovarniški praznik (21. november) so v TGA Boris Kidrič obeležili
s slavnostnimi sejami delavskih svetov in vodstev družbenopolitičnih
organizacij v vseh TOZD in delovni skupnosti. Posebej slovesno pa je
bilo v TOŽD Proizvodnja aluminija in delovni skupnosti skupnih služb,
saj'so izvedli tudi konstitutivne seje novih delavskih svetov, ki so jih
izvolili v prej.šnjem tednu.
Osrednja prireditev pa je bila svečana seja centralnega delavskega
sveta in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Po pozdravu pionirjev
OŠ Boris Kidrič je o razvoju tovarne in sedanjem trenutku govoril
predsednik lO Konference OOZSS Franc Korošec, za tem pa sta
predsednik CDS Milan Klajnšek in predsednik začasnega kolektivnega
poslovodnega organa Alojz Gojčič podelila Zlate znake delovne
organizacije za posebne in izredne uspehe Stanku Zamudi, Štefanu
Dončecu, Viktorju Hazabentu in Juriju Zupancu. Alojz Gojčič je v
krajšem nagovoru opozoril na naloge, kijih morajo v TGA s skupnimi
močmi in sodelovanjem uresničiti, čestitke v imenu družbenopolitičnih
organizacij m SO Ptuj pa je kolektivu izrekel predsednik SO Ptuj Franc
Tetičkovič. Ugotovil je, da se samoupravni odnosi izboljšujejo, to pa je
zagotovilo, da bo šlo še na bolje. Za tem so delegacije ponesle venca k
obeležjem v tovarni in naselju, v kuUurnem programu pa je sodeloval
moški pevski zbor tovarne. Po slavnostni seji so v avli skupnih služb
odprli razstavo del članov likovne sekcije DPD Svoboda iz Ptuja.
Tekst in foto 1. kotar
Na osrednji slovesnosti je govoril Franc Korošec
Zlati znak DO so prejeli: od leve — Stanko Zamuda, Viktor
Hazabent, Jurij Zupane in Štefan Dončec
Z razstave likovnih del
SREČANJE UPOKOJENCEV IZ TGA KIDRIČEVO
Enako kot prejšnja leta je bilo
tudi letos srečanje upokojencev
TGA Kidričevo ob tovarniškem
prazniku. V petek, 18. novembra
ob 9. uri so se upokojenci zbrali v
dvorani družbene prehrane TGA.
Marsikdo, lani še aktivni delavec,
je bil letos prvič med upokojenci.
Stisk roke, kako si, kako je z
zdravjem, je bilo videti in slišati
ob prisrčnih srečanjih nekdanjih
sodelavcev.
Srečanje je organizirala
Oiganizacija sindikata TGA, zato
je njen predsednik Franc Korošec
imel tudi pozdravni govor, ki je
nekdanjim delavcem podrobno
orisal stanje v delovni organizaciji
in prizadevanjih, da bi slabe
medsebojne odnose, ki so privedh
do začasnega ukrepa čimprej po-
pravili. Ob koncu je navzočim
zaželel, da bi se vsi zopet srečali
prihodnje leto, ko bo kolektiv
slavil 30-letnico obratovanja to-
varne.
Kulturni program so izvedli
učenci OŠ Boris Kidrič in cicibani
iz VVO Kidričevo. Ob koncu je
navzoče pozdravil še Rudi Maj-
cen. predsednik društva upoko-
jencev Kidričevo, ki je med dru-
gim povedal, da imajo v društvo
včlanjenih 271 upokojencev,
organiziran pa je tudi ženski
pevski zbor. Lansko leto so račeli
z gradnjo doma upokojencev v
Njivercah, ga zgradiH do prve
etaže, očistili in zravnali okolje.
Sedaj je pred njimi naloga, da
nadaljujejo z gradnjo, žal pa ni
denaija, sredstva iz članarine pa
so preskromna. Predlagalje, dase
vključi krajevna skupnost in širša
družba, da bodo začeto delo
končali, saj dom gradijo tudi za
bodoče generacije. Vsi navzoči so
s ploskanjem, mnogi tudi z žulja-
vimi rokami, dali podporo pred-
logu predsednika. Nato so se
upokojenci ob zvokih godbe za-
držali v prisrčnih pomenkih še do
14. ure.
Besedilo in posnetki: Konrad
Zoreč
Polna dvorana priča o velikem odzivu upokojencev TGA na
tovariško srečanje
Učenke iz nižjih razredov OŠ Boris Kidrič so navdušile s
plesom »Račke«
6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
24. november 1983 - TEDNIK
30 let doma v
Dornavi
Zavcxl za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marijana
Borštnarja Dornava praznuje letos 30. obletnico ustanovitve. V počastitev
te obletnice je bila včeraj, 23. novembra 1983 v prostorih doma proslava.
Program je obsegal slavnostni govor in poročilo o delu zavoda, podelitev
priznani in nastop gojencev zavoda.
Po prograiru so si gostje lahko ogledali še delovne prostore zavoda in
razstavo izdelkov otrok — varovancev zavoda.
Ker je bila proslava po končani redakciji, bomo o poteku in o delu
zavoda podrobneje poročali prihodnjič.
Grad v Dornavi, kjer že 30 let deluje Zavod za varstvo in delovno
usposabljanje mladine
NENEHNA SKRB ZA
RAZVOJ
Krajevna skupnost Majšpcrk je po površini velika, obsega 30
kvadratnih kilometrov, po številu prebivalstva pa spada nied srednje, ima
le 2.300 prebivalcev. Na območju krajevne skupnosti Majšpcrk je 14
naselij. Glede na konfiguracijo terena je razvejana, zato so težave z
urejanjem cest, ki jih je nad 110 kilometrov. Precej teh cest niti ni
gramo/iranih. Skozi krajevno skupnost sta speljani dve republiški cesti:
i'oljčane—Trakoščan in Ptuj—Rogatec. V zadnjih letih so razvijali
predvsem tista območja krajevne skupnosti, katerih razvoj je zahteval
manj sredstev. Krajevna skupnost se z lastno dejavnostjo dokaj dobro
vključuje v komunalno ureditev, kar je bilo posebno uspešno pri gradnji
vodovoda, ccstne mreže, elcktrično-energetske dejavnosti, gradnja
transformatorskih postaj, telefonskega omrežja, temu primerna pa je tudi
stanovanjska gradnja.
V	krajevni skupnosti dobro deluje delegatski sistem, samouprava je
dokaj izidžena. Krajani so povezani v družbenopolitičnih organizacijah,
frontno usmerjenih prek SZDL. Razvoj krajevne skupnosti je rezultat
dobrega razumevanja krajanov, saj so vedno pripravljeni odrekati se in
vlagati lastna sredstva v komunalno urejanje in tudi v kulturno dejavnost.
Ni veliko prebivalcev, ki bi se odrekali vključevanju v akcije komunalne
dejavnosti in urejanja, saj so posamezni prispevki letno tudi do 80.000
dinarjev za določeno akcijo. Take akcije so za zgled tistim ki so ob strani
in pričakujejo razvoj na račun drugih. Nekaj takšnih ljudi je pri v^aki ak-
ciji.
Na območje krajevne skupnosti sta dva TOZD-a: Volneni izdelki
Majšpcrk in Lahka obutev Konus, ki dajeta delovna mesta krajanom in s
tem tudi možnosti za hitrejši razvoj kraja. V krajevni skupnosti je še
vedno dovolj delovne sile, kajti mladi se zaposlujejo po vsej Sloveniji, in
tako praznijo Haloze iz dneva v dan.
Mnogo je .še možnosti 7.a razvoj delovnih organizacij, kajti in-
frastruktura, ki obstaja v Majšperku, ni v polni meri izrabljena in
gledano p tega stališča bi bila stanovanjska gradnja in širitev delovnih
organizacij mnogo cenejša kot tam, kjer je treba infrastrukturo v celoti
graditi. Na območju krajevne skupnosti se tudi kmetijstvo primerno
razvija, zaradi slabe na.seljenosti v hribovskih predelih pa zemlja kliče po
obdelavi. Hribovske kmetije ne dajejo dovolj pogojev za čistega kmeta,
zato je nujno, da se vsaj eden od hiše zaposli in s tem prispeva k boljšemu
življenjskemu standardu družine.
Kljub primernemu razvoju komunalnih storitev bo potrebno še
mnogo storiti na področju tistega predela Haloz, koder je redka
naseljenost in jc lastna možnost prebivalcev za vlaganje v infrastrukturo
močno okrnjena.
Krajevna skupnost deluje po srednjeročnem programu, letnem planu,
ki pa se v letošnjem letu bistveno spreminja zaradi odstopanja nekaterih
samoupravnih interesnih skupnosti. Na področju • ljudske obrambe in
družbene samozaščite je precej široko podružbijanje, uspeh teh dejav-
nosti se jc pokazal v soboto, 5. 11. 1983, v splošni vojaški vaji ,,Ptuj 83".
Plan za leto 1983 je bil dobro izpolnjen in celo precej presežen.
Odstopili je.bilo treoa od dveh manj.ših postavk v razvoju PTT in
ureditev kinodvorane. Pri odmiku teh dveh točk se je program razširil na
urejanje cestne mreže, obnove pokopališča, vodovoda in električnega,
omrežja, oziroma gradnjo transformatorskih postaj. V dokončanju je še
delo na ccstah in gramoziranje cest, ki bo izpolnjeno do konca leta. V
teku je gradnja transformatorske postaje.
Gradnja zdravstvene postaje Majšpcrk je bila v planu že lani in se je
ta program prepletal v leto 1983, čeprav s težavo je uspelo. Kot smo
omenili prej, je v teku gradnja montažne transformatorske postaje
Majšperk, ki bo pokrivala to naselje z.a družbeno in zasebno gradnjo v
krajevni skupnosti.
§e letos pa je računati na začetek gradnje novega stanovanjskega
bloka. Stanovanjska skupnost bo gradila s finančnim sodelovanjem naših
delovnih organizacij. V letu 1984 bi moral biti vseljiv, imel bi 19
stanovanj.
Krajani še vedno s težavo pričakujejo gradnjo bencins>ke črpalke,
nanjo čakajo že 8—10 let. Tudi prodaja kurilnega plina se ne premakne z
mrtve točke, čeprav je krajevna skupnost že pred štirimi leti bila zain-
tersirana za sofinanciranje prodajnega prostora. Ti dve dobrini sta za
Majšperk posebnega pomena, ker je oddaljen od najbližjih centrov v
katerokoli smer okoli 18 kilometrov.
V	Majšperku delujejo v okviru kulturno-prosvetnega društva
Svoboda, tamburaški orkester, moški pevski zbor, dekliški zbor pa je
trenutno prenehal delovati. Imamo tudi športno društvo Partizan, ki
obsega več dejavnosti: šahovska sekcija, nogomet, rokomet ... V teh
dejavnostih sodelujejo tako stari kot mladi krajani. Močno razvito je tudi
planinsko društvo, ki je temu primerno tudi delavno. Pomembna je še
io\>ka družina, ribiška družina, gasilsko društvo in prav tako
organizacij;! Rdečega križa.
Na območju krajevne skupnos'ti Majšpcrk delujejo štiri mladinske
organiza'^ije, ki v kakšnih posebnih akcijah vedno izkažejo kot aktivni
in zavedajoč ^ vojega položaja v družbi.
Krajevna i lupnost je pri vsem ra. . -ju n^jv č graiiila n«
-arr-ipri: =>vku in na prispevkih krajanov po -vj^O'" ;! Samoprispevek
p-; ; v -tu i984 in kmalu se bo /dče! ' r : - :	id; r;
-	rt- ii -piispc ka, ki bo bist^ cn':;'a : - "	-t. v r"
; : ipi - Giei'_ na •^ed: tp v ir	^^ ;;prje
: ; ' -	li dobro o;- .	•• • ' '
r -'M - - ,1 ; . K-^ju • ; ^	v;	-
PREPREČEVANJE SRČNIH KORONARNIH OBOLENJ
I. nadalje\anje
Za napade različnih kapi (mož-
ganska in srčna) sta kriva predvsem
/višan krvi tlak in sladkorna bole-
zen — se pravi: najvišji odstotek
nahajamo pri omenjenih dveh
obolenjih.
Motnje v perifernem — r)ovršin-
skem kr\nem obtoku — povzro-
čajo po dosedanjih ugotovitvah
pred\seni kajenje cigaret, zvišan
holesterin in sladkor v krvi.
V neposredni preteklosti so bile
kapi s smrtnim izidom v nekaterih
Uc/clah (Avstrija, Belgija, Finska,
Kanada, Norveška, Južna Afrika
in Severna Amerika) pogoste; sedaj
pa /adnje čase opazno nazadujejo.
To pomembno ugotovitev temeljito
i;i/iskujcjo.
Za priincria\o bodo služile
ugot(i)Viue 1/ Avstrije, Italije, Ho-
landste,	in Britanije, kjer je
odstotek smrtnosti obtičal na isti
višim; v nasprotju z Belgijo, Dan-
sko, I randjo. Madžarsko, Irskp,
1'oljsko, Romunijo, Švedsko in
končno Jugoslavijo, koder od-
stotek smrtnih izidiav Se vedno na-
rašča.
V Zahodni Nemčiji npr. smrtni
izidi možganskih kapi upadajo,
nasprotno pa smrtni izidi sičnih
kapT slej ko prej naraščajo, podo-
bno so ugotovili tudi v svetovnem
merilu.
Kje iskali razlago za tako
la/ličnc iigoiovitve?
l'o mnenju omenjene skupine
ekspertov je možno obolenja na
ožilju v možganih zavirati, prav
tako tudi motnje krvnega obtoka v
srcu lastnih venčnih žilah odvodni-
cah, katerih posledice so splošno
znane: angina pectoris (krčeviti
na,<adi na srcu), motnje v srčnem
ritmu, oslabelo.st srčne mišice in
takoimenovanih presenetljivih sr-
čnih smrti.
Pri tem razmišljanju so prišli do
zaključka, da bi za dosego teh ci-
ljc\ bilo umestno upoštevati pred-
\scm tri smeri oziroma področja:
1)	Ali jc možno spremeniti nači-
ne življenja celih narodnostnih sku-
pin?
2)	Ali jc možno pri posameznih
osebah ugotoviti najpomembnejše
rizične dejavnike?
3) Ali je možno pri že obolelih
uvesti efektne preprečevalne
ukrepe?
Omenjeni strokovnjaki WHO
priport.)čajo, da naj bi predvsem
narodi industrijsko razvitih dežel že
takorekoč od malih nog, pa vse do
60. lela starosti uvedli tak način
življenja, v katerem bi bili prej
omenjeni rizični faktorji do
skrajnih možnosti izključeni, ali
vsaj zavirani kolikor le mogoče.
Osnovna tvačela preprečevanja bi
torej naj ne zadela zgolj
posameznih rizičnih skupin ljudi,
ali direktno ogroženih oseb,
oziroma družin. Naj bi zajela
celotne narode.
Sledi 2. nadaljevanje
MED MLADIMI V CIRKULANAH
OŽIVUENA AKTIVNOST
Več mesecev je minilo od našega zadnjega
obiska med mladimi v Cirkulanah. zato so bili
minuli teden spet naši gostje. Tokrat nam ni
bilo treba v njihov kraj sredi haloških gričev,
kar v Srednje.šolskem centru v Ptuju smo se
dobili, kamor zahaja precej mladih izCirkulan.
Organizacijo za naše srečanje je prevzela
Mirka Šoba. ki pa je žal v času našega obiska
morala ostati v razredu, ker so pisali kontrolno
nalogo. Tako smo pričeli pogovor s sekretarko
osnovne organizacije ZSMS Cirkulane, Jelko
Brodnjak. Takole je povedala:
»V našo osnovno organizacijo so, kot ver-
jetno že veste, vključeni mladi iz vseh zaselkov
v KS Girkulane. Tako smo združeni iz Gra-
dišča, Pristave, Brezovca, Paradiža, Gruškov-
ca, iz Cirkulan samih in še iz nekaterih manjših
zaselkov. Delo v mladinski organizaciji se je po
mojem mnenju zadnje čase precej rairfirilo in
zaživelo. Tesno smo povezani z domačimi ga-
silci, s prosvetnim društvom, žehmo pa sode-
lovati tudi z mladinci iz osnovne šole. Gasilci,
nam radi odstopijo dvorano za razne prireditve
in plese. Svoje sobe še nimamo, zato se sesta-
jamo v prostorih krajevne skupnosti, s katero
pravtako dobro sodelujemo. Sestajamo se
redno, vsak mesec trikrat, včasih pa še več. Saj
veste, mladi imamo veliko za povedati, pestijo
nas težave, po drugi strani pa nam je sestanek
tudi priložnost za srečanje in osebne pogovore.
Želimo si tudi sodelovanja s katero od sosed-
njih osnovnih organizacij.«
O aktivnosti na kulturnem področju je stekla
beseda z mladinko Mileno Zebec:
»Tudi na kulturnem področju jc aMivnost
zaživela, vsaj mislim da je tako. Mladi smo
vsebinski tvorci kulturnih programov ob pro-
slavah v KS. kot je to že v navadi. Pri tem se
pt)vezujemo navadno s krajevno skupnostjo in
z mladimi iz osnovne šole. Pravkar potekajo
sklepne priprave za izvedbo plesnega tečaja za
mlade, ki ga bo vodila tovarišica Aneta Kra-
ljeva. Precej prijav že imamo in veseli smo tega.
Drugače pa smo mladinci aktivni tudi v vseh
društvih in organizacijah v kraju. Precej nas je
recimo v tamburaškem orkestru, pa v gasil-
skem društvu, sodelujemo pa tudi v pevskem
zboru prosvetnega društva Franček Kozel. Vse
naše kulturne prireditve se odvijajo v glavnem
v prostorih osnovne šole, včasih pa tudi v ga-
silskem domu. V Cirkulanah žal še zmeraj ni-
mamo svoje prosvetne dvorane, pa tudi svoje
mladinske sobe nimamo, zato bodo naša pri-
zadevanja v bodoče slonela v glavnem na re-
šitvi teh dveh problemov.«
Marinka Zuran je blagajnik osnovne
organizacije mladih, zato smo od nje želeli
zvedeti kakšni so viri njihovega financiranja:
»Čeprav imamo malo denarja, ga nekako le
zberemo skupaj. Predvsem od raznih priredi-
tev. Znajti se pač moramo sami in prepričani
smo, da bomo zbrali dovolj denarja, da bi v
kratkem lahko prispevali svoj delež k more-
bitni gradnji novih mladinskih prostorov.
Upam tudi. da bo ostalo še kaj denaija, da bi si
ob koncu leta lahko privoščili kakšen manjši
izlet ali vsaj piknik. Vse skupaj pa je seveda
(xivisno od naših delovnih akcij in organizacije
pnreditev. Čeprav nimamo svoje stalne mla-
dinske delovne brigade, se je pri nas prosto-
voljno delo precej razširilo. Več delovnih akcij
smo imeli skupaj z gasilci, najzanimivejša pa je
bila pravgotovo akcija pobiranja buč pri to-
varišu Krajncu, kjer je sodelovalo precej mla-
dincev. V jesenskem času smo uspeh tudi z
akcijo čiščenja pokopališča. Tudi v prihod-
njem letu načrtujemo več skupnih delovnih
akcij.«
Za konec našega pogovora pa je stekla be-
seda še s predsednikom osnovne organizacije
mladih v Cirkulanah, Vidkom Arnejčičem, ki
je aktivnost mladine takole ocenil:
»Čeprav sem trenutno zadovoljen z našo
aktivnostjo sem prepričan, da bi bilo še veliko
bolje, če bi imeh svojo mladinsko sobo. Prostor
sicer pričakujemo, vprašanje pa je, če ga bomo
lahko uredili s svojimi zbranimi sredstvi. Vse-
kakor pričakujemo tudi finančno pomoč od
krajevne skupnosti. Do sedaj so nam že po-
nudili v uporabo prostor od Haloškega Bisera,
vendar je ta v zelo slabem stanju m preveč
sredstev bi porabili za ureditev; teh pa tudi ni
na pretek. Problem je tudi sodelovanje mladih
na sestankih, saj prihajajo nanje večina le
mladi iz centra Cirkulan, iz oddaljenih krajev
pa je udeležba bolj redka. Vedeti je treba, da
h(xiimo med tednom v šolo ali na delo v Ptuj ali
celo v Maribor, zato nam ostane čas za sesta-
janje le ob koncu tedna. Takrat pa je precej
mladih zadržanih tudi z delom na domačiji.
Upam, da bo sedaj v zimskih mesecih ostalo več
časa za na.še skupno delo.«	M. Ozmec
Jelka Brodnjak
MUena Zebec
Marinka Žuran
Vidko Arne jčič
Letos manj upravičencev do denarnih pomoči
Pri skupnosti otroškega varstva
občine Ptuj ugotavljajo, daje bil v
leto.šnjem letu prihv sredstev za
izvajanje dejavnosti izredno ugo-
den, saj so se v primerjavi z ena-
kim obdobjem lanskega leta do-
hodki povečali za 22,1 odstotka.
Toje bila delno posledica prenosa
sredstev iz preteklega leta in iz
prispevnih stopenj za denarne
pomoči. Zaradi tega je bilo po-
trebno ukreniti tudi vse potrebno
za zniževanje prispevnih stopenj,
da ob koncu leta ne bi izkazovali
nepotrebnih presežkov.
Izplačilo denarnih pomoči ali
otroških dodatkov je potekalo do
konca meseca aprila v višinah, ki
so bile določene v preteklem letu,
od 1. maja dalje pa po sklepih, ki
jih je skupnost sprejela ob koncu
meseca marca. V letošnjem letu pri
skupnosti otroškega varstva po-
novno ugotavljajo precejšen iz-
pad števila upravičencev do
otroških dodatkov, kije kar za 18
odstotkov manjše kot ob koncu
decembra leta 1982. Zaradi tega
smo letos v Ptuju porabili le 70
odstotkov načrtovanega denarja
aU za pet odstotkov manj kot v
enakem obdobju leta 1982.
Subvencioniranje cene v vz-
gojnovarstvenem zavodu Ptuj
poteka skladno s sprejetim sa-
moupravnim sporazumom o svo-
bodni menjavi dela in o pokriva-
nju cene varstva in prehrane v
jaslih in vrtcu. Vendar bodo po-
rabljena sredstva /a «ubvencioni'
ranje večja v primerjavi z načrto-
vanimi za 13,3 odstotke.
Počitniška kolonija Biograd na
morju je v času od junija do sep-
tembra svojo dejavnost zaključila,
poraba sredstev pa je bila v pri-
merjavi z načrtovanimi večja, kar
za letošnje leto predstavlja
2,321.190,35 dinarja.
Zanimiv je še podatek, da smo
letos v ptujski občini porabili za
4,753.379,50 dinarjev več sredstev
za nadomestila za porodno var-
stvo, ki jih zagotavlja skupnost
otroškega varstva Slovenije iz
prispevka iz osebnih dohodkov
delavcev, ki ga v Sloveniji plaču-
jemo pro enotni prispevni stopnji
1,02 odstotka.
Solidarnostna sredstva, ki jih
prejema skupnost otroškega var-
stva v Ptuju bodo v primerjavi s
finančnim načrtom nekoliko
manjša, zaradi upadanja števila
upravičencev do otroškega do-
datka.
mš
V sedemnajstih vaseh In naseljih bodo
glasovali
v nedeljo. 4. decembra bodo
krajani krajevne skupnosti Destr-.
nik pt)novno odšli na glasovalna
mesta in se na osnovi sprejetega
programa odločali za novi kra-
jevni samoprispevek, ki bo. če bo
sprejet .seveda uveden za dobo
štirih let — od 1.Januarja 1984
do 31. decembra 19^88. Tako so se
na zborih krajanov odločili, da
l>x1.> delavci. upfk.Mcnci in dru-
gi ^l(.ni p!..:^vaii 2 odstotka
:.J -jcg.- iietti: ^ sebnega do-
\ika. krje.; (vlstoJlc; . »i
kdt.' ttr ^cga =-U' = - •
tu - ■
3->k:	'v	" p
v	^ T'.
i.-'-"^' .Uii'"- : a;:
Tako kot večina krajevnih
skupnosti v ptujski občini, so tudi
na Destrniku v zadnjih nekaj
letih posk -l.editi ostalip.;.
Prizadevali	da bi ured li
-■"m-.eč kor^un.ilnih .■HJpki,- . oa
. ' »st; — nujn, p : rebn -
-	; b-ar % n'^:
;..!i v:..:: uk-^u dc.. -
Muni v -	i ^ "v^.-
g.: NTCvj!^:. -.	_ ,
u.-r-t-T' ■ .ko n ' ■
.K di.v- i-	; p ^
S	-	v ...v
'	v	- : [ h
Štirih letih, saj so si v program
ziipisali kar trinajst osrednjih na-
log. ki se tudi tokrat nanašajo
na" vodovcKl. cesto Janežovci—
Jiršovci. na vzdrževanje in gra-
moziranje ostalih kr^evnih cest,
javno razsvetljavo električno in
telefonske omrežje, modernizaci-
jo šole Bratov Reš — kjer bi radi
odpravili tretjo '7meno in zato
dogradili Jvc učilnici, pa za
urcia..;. r=	in mriiške
vc/e i-ir - . -hiranje •;-er;!dnje
^ u ' P" -J -rov v J:;^.. vLih
" ., ;n ga^^isken d«
^ r.i! . v	n. Tic-
K:;-
Želite
silvestrovati
Krajevna skupnost Boris Ziherl
Ptuj pripravlja za svoje občane
sil vest rovanj^e , ki bo v soboto, 17.
decembra 1983 z začetkom ob 17.
uri m pod geslom: PRIJETNO
ZAKLJUČIMO STARO. LETO
IN V UPANJU NA BOLJŠE V
NOVEM LETU.
Srečanje bo v gostilni »Grozd«.
Cena p<.^ "osebi (večeija, zabava z
^asbol je 4(X) din. Posebnost sre-
čanja: srečolov in druge družabne
prireditve.
rn;.ive in vplač-Ia v ptT.cde-
ič-^ck in ■.fi-u.'. 3.. jn ''
od \V- Jn 11. tn cxi !".
■ ' ure v nt v;h pr^■'^^or^h KS ?a
uci ^in^' .Rinrvk.i poč- Podrob-
■ i,'r" >rmd^uo j ^hite \ nla-
Rudi Kcvšir
TEDNIK ~ november 1983
NAŠE KMETIJSTVO - 7
OBISKALI SMO KMETIJSKO ŠOLO
Kmetijstvo je /elo pomembna
gospodarska panoga, posebej v da-
našnjem času, ko potrebujemo ved-
no več hrane. Smoter kmetijstva je
večati in ra/vijati kmetijsko proiz-
vodnjo, kar pa nam lahko uspe le z
dovolj sposobnimi ljudmi. Čeprav
je 1'tujska občina precej usmerjena
v kmetijstvo, med prebivalci še ved-
no ni prave želje, da bi sc njihovi
oircK-i vpisali v kmetijsko šolo.
Pred dnevi smo obiskali učitelje
in učence tretjega letnika kmetij-
ske šole v Ptuju. Tovariš Marjan
Horvat, učitelj praktičnega pouka
nam jc povedal:
,,1'raktični pouk je zelo pomem-
ben v šolanju bodočega kmetijca
oziroma kmetijskega tehnika.
Teorija da le okvirno znanje, s
praktičnim ix)ukom pa si učenci
naberejo znanje ih izkušnje. Sicer
pa kmetijska šola izobražuje učen-
ce v treh usmetitvah skrajšani prog-
ram-kmetovanje, šolanje traja dve
leti od oktobra do aprila, pouk je
prilagojen znanju in času učenca.
Naslednja usmeritev jc kmetijec,
šolanje traja tri leta^ Tretja usmeri-
tev, ki jc najzahtevnejša, jc šolanje
kmetijskega tehnika, šolanje traja
štiri leta. Pri praktičnem pouku
učence najprej seznanimo s teh-
nologijo dela, ostali del so vaje, ki
omogočijo delo. Učenci brez
nadzora dokazujejo, da so sposob-
ni samostojno marsikaj narediti.
Praktični pouk poteka na lastnem
ix)scstvu, tega je pet ha in na po-
sestvih, ki jih imamo v najemu od
kmetijskega kombinata. Trudimo
sc, da bi posestvo še povečali tako,
cia bi skupaj imeli okrog dvajset ha.
S tem bi pridobili primerno lokaci-
jo /a izgradnjo vzorčnih hlevov,
sadjarskega nasada in nasada vin-
ske trte. Pred kratkim so nas
ob\csiili, da možnosti m razširitev
so, vendar si šola želi posesti blizu
šole, kar pa jc precej težko doseči.
Učcnci sc /a delo zanimajo in so
zainteresirani."
O tem smo se lahko prepričali,
ko smo obiskali skupino učencev
pri delu na njivi.
Dušan Potočnik, Marko Koče-
var. Srečko Lorber, Branko Lacko-
vič. Rudi Kokol in Albin Peteršič
so povedali: ,,Prakso imamo en-
krat na teden po šest ur. Na praksi
smo razdeljeni na tri skupine, ki
opravljajo delovno prakso izme-
noma. Enkrat v sadjarstvu in vino-
gradništvu. Drugič v živilski proiz-
vodnji (v različnih DO) ali pa v
kmetijskem strojništvu. Trenutno
dela naša skupina na polju, kjer
pripravljamo zemljo za setev.
Zemljo obdelujemo strojno, saj
ima šola dva traktorja in nekaj
traktorskih priključkov. Praksa je
za nas zanimiva in koristna, kajti
večina nas misli po končanem
šolanju ostati doma na kmetiji."
Nove delavnice so prav gotovo
velika pridobitev za kmetijsko šolo.
Dobili so učilnico, ki je prirejena
tako, da lahko vanjo transportirajo
vsak stroj in ga obravnavajo. Tako
se učenci učijo ravnati s kmetij-
skimi stroji, največ s traktorji.
V okviru traktorskega krožka
lahko učenci opravijo tudi vozniški
izpit za traktor. Sami si plačajo
samo inštruktorja, ostale stroške
krije šola. ,,fe med sabo povežeš
teorijo in prakso, se marsikaj ko-
ristnega naučiš," so nam povedali
bodoči kmetijci. Upamo, daje res
tako.
irena Horvat in
Marica Fleisinger
Foto: Bojan Dimič
Branko Lackovič
Marko Kočevar
Alibin Peteršič
Srečko Lorber
Dušan Potočnik
Marjan Horvat
Rudi Kokol
ZAČELI GRADITI NOVO FARMO
v bližini obstoječe farme pra-
šičev v Dražencih pri Ptuju so
pred kratkim zabrneli stroji na
novem gradbišču. Pričela je
gradnja nove farme za letno vz-
rejo 30 tisoč 100-kilogramskih
prašičev. Investitor nove farme so
TOZD Farma prašičev, SOZD
Tima Maribor in sklad za inter-
vencije v porabi hrane mesta
Maribor. Predračunska investi-
cijska vrednost znaša 570 milijo-
nov dinarjev za gradbene objekte
in opremo, skupaj z obratnimi
sredstvi in osnovno čredo pa bo
nova farma veljala 660 milijonov
dinarjev. Izvajalec gradbenih del
je gradbeno podjetje Konstruktor
iz Maribora za opremo pa bo po-
skrbel Emona Inženiring iz
Ljubljane.
Nova farma prašičev v
Dražencih bo glede na sklenjene
pogodbe zgrajena v enem letu,
torej do novembra prihodnjega
leta. Za razliko od stare farme, ki
obsega kar 34 objektov na 27
hektarski površini, gre pri novi
farmi le za 4 sodobne objekte, v
katerih bodo kot rečeno zredili
letno 30 tisoč prašičev. Tako bo
pt^trebno za nove objekte le okoli
4 hektare zemljišča.
Če bo farma zgrajena v dogo-
vorjenem roku, b^o v njej stekla
proizvodnja v letu 1985, polno
proizvodnjo pa bodo dosegli
predvidoma konec leta 1986.
Ker gre za sodobne farmske
objekte bo potrebno zaposliti re-
lativno malo število novih delav-
cev. Predvidevajo, da bo tako
našlo zaposlitev leta 1985 petdeset
novih delavcev. Ker pa gre, kot
rečeno pri novi farmi za uporabo
najsodobnejše farmske tehnolo-
gije. bo potrebno največ delovnih
ljudi s srednjo strokovno izob-
razbo.	J B
DOGOVOR ZA PRfČETEK
MELIORACIJE
v socialistični zvezi krajevnih skupnosti Cirkovce in Lovrenc so iz-
vedli temeljite razprave o načrtovanih melioracijah v polskavski dolini.
Ker so imeli kmetovalci — lastniki zemljišč, predvidenih za ureditev,
številne pripotVibe, bolje rečeno tehtne predloge, so se dogovorili za
skupen sestanek s predstavniki skupščine občine Ptuj, občinskega
komiteja za kmetijstvo, obeh zadrug, kmetijske zemljiške skupnosti in
kmetijskega zavoda Maribor.
V ponedeljek so se tako predstavniki omenjenih forumov in kmetje
ter vodstvo socialistične zveze obeh krajevnih skupnosti sestali in se teme-
ljito pogovorili o vseh problemih ter ob koncu sprejeli dogovor o
takojšnjem pristopu k izvajanju melioracij.
Največ pripomb je bilo na račun širjenja zemljišča Kmetijskega
kombinata Ptuj v bližino vasi, s čimer se že razdrobljena zasebna
kmetijska zemljišča še bolj drobijo. Kombinatu so zato predlagali, da naj
svoja zemljišča zaokroža na območjih, ki so kmetom bolj odročna, s
čimer se je predstavnik kombinata v celoti strinjal in poudaril, da se
morajo o tem temeljito in konkretno dogovoriti.
Na sestanku se je izkazalo, da so lastniki zemljišč, ki bodo zajela v
ureditev, premalo seznanjeni z obsegom ureditvenih del na določenih
območjih.^ Tako so na primer predlagali, da se melioracija izvede tudi
prek fram^škega potoka, da pa zemlje severno od tega potoka ni potrebno
posebej izsuševati, saj je že sama regulacija ugodno vplivala na omenjeno
zemljišče.
Ob koncu so ugotovili, da to ,,sporno" območje tudi ni predvideno
za večje melioracijske posege, gre le za tako imenovano agromelioracijo.
S tem so bili delno potolaženi tudi tisti kmetovalci, ki so bili v strahu za
stalež svoje živine, saj bi bili v primeru večjih melioracijskih del ob enole-
ten pridelek krme, to pa bi imelo dolgoročne posledice, saj je kmetijstvo
na tem obtjiočju usmerjeno v pretežni meri v živinorejo. Tudi s strani
kmetijskega kombinata smo slišali obljube, da je mogoče z dogovorom
doseči pomoč živinorejcem^ ki bi jim živinske krme resnično primanjko-
valo.
Epilog več kot dveurne in na čase ostre razprave jc bil dogovor, da
bodo komasacijske komisije takoj pričele delati na terenu. Lastniki
zemljišč na melioracijskem območju bodo pričeli krčiti tako imenovane
,,mejice". Dogovorili so se tudi, da bo odslej več sodelovanja s kmeti že
pri samem načrtovanju posegov v kmetijski prostor, saj je neinformira-
nost osnovni povod nesoglasij.	JB
ŽENA, DELAVKA IN
GOSPODINJA
Zena, delavka in gospodinja dva različna poklica, kot pravi Marija
Krajnc, doma iz Narapelj. ,,Scm delavka, delam trdo. poleti ne poznam
počitka " jc povedala in dodala, da dela v Kmetijskem kombinatu Ptuj
TOZD Vinogradništvo.
Povprašal sem jo, kako zmore to, da je dobra delavka na delovnem
mestu, doma pa dobra gospodinja. Odgovorila jc: ,,Kolo življenja .se vrti,
človek mora vse življenje trdo delati za kos kruha, ki ga potrebuje. Pri hiši
sem sama zaposlena, mož Jožef doma kmetuje, imamo tri krave in nekaj
svinj, kajti tisto kar lahko pridelaš doma, pride prav, zlasti mesa ni treba
kupovati."
Marija jc v zakonu rodila šest otrok. Vsi so zdravi, čeprav jih jc težko
v/gajala, saj jim ni mogla posvetiti dovolj materine bližine, ki .si jo otrok v
začetku svojega življenja najbolj žeii. Kljub temu so vsi zdravo odrasli.
Najstarejša hči je poročena v Majšperku in Marija se rada pohvali, da je
tudi brbica dvema vnukoma. Dva sina sta zaposlena v TGA Kidričevo.
Ostali otroci pa jo več ali manj tolažijo z besedami: ,,Mamica mi ti bomo
priskočili na pomoč." Kot delavka v vinogradništvu dela že krepko čez 20
let in kot pravi, od te službe se bo ločila samo takrat, ko bo morala iti v
zasluženi pokoj.
Zanimalo me je tudi, kako more še po tako napornem dnevu, saj gara
od zore do mraka, še zvečer doma gospodinjiti. Odgovorila je: ,,Kar se
mora ni težko, pa čeprav prinesem zvečer domov kakšen žulj na roki, .se lo
vso po/abi, samo če te zvečer pričakuje doma vesela družina."
Kaj pa kakšna ljubiteljska dcjavno.st? ,,Ja tega pa ne poznamo lu v
tem predelu Haloz. Ce odkrito povem, tudi za to ne najdem časa, če že ni-
mam drugega dela, mi zvečer zleze v naročje najmlajši sin Joži in se malo
pocartlja."
Marijo bi lahko mučil še z mnogimi vprašanji, vendar preveč je bila
utrujena od napornega dela. Morda bo kdaj drugič priložnost, da jo obi-
ščcm in obširneje pi.šcm o njenem življenju v Halozah. Marija pravi: ,,Ne
dam ga za življenje v mestu, tam ni narava tako lepa kot pri nas na deželi."
Za koncc naj Mariji Krajnc zaželim še veliko delovnih uspehov doma
in na delovnem mestu, ki mu ostaja zvesta prijateljica. ,,Samo zdravje po-
Ircbiijcm," pravi ,,in s tem bo poplačan ves moj kmečki kruh, ki je sicer
^	Srečko Sirovnik
naselja Naraplje v Halozah
Foto: I. Ciani
8 - IZ NAŠIH KRAJEV
24. november 1983 - TEDNIK
PRIPRAVE NA SREČANJE KOVINARJEV
SLOVENIJE
Srečanje v spomin na
Franca Leskoška-Luko
Mnogo prej kot prejšnja leta so pri občinskem svetu ZSS Ptuj pričeli
s pripravami na občinsko tekmovanje kovinarjev. Odbor kovinarjev je o
tem razpravljal že na zadnji seji in sprejel sklep, da je potrebno
nemudoma aktivirati odbor za organizacijo tekmovanja in razpisati tek-
movanje. Od pravočasnih priprav je veliko odvisno, predvsem pa je po-
membno, da imajo tekmovala dovolj časa za pripravo. Zadnja leta v tem
nismo uspevali.
Novost tekmovanja kovinarjev v letu 1984 je tudi obvezno tek-
movanje v okviru regije. Tako bodo regijska tekmovanja v bistvu filter za
republiško tekmovanje, ki se preimenuje v srečanje kovinarjev Slovenije
— memorial Franca Leskoška-Luke. Srečanje, osmo po vrsti, bo od 24.
do 26. maia v Domžalah in Kamniku.
Ptujski organizacijski odbor ima še dodatno odgovornost, za tek-
movanje kovinarjev v letu 1984, mora zagotoviti udeležbo predstavnikov
zasebne obrti. Ta ima v občini veliko tradicijo in tudi veliko kakovost-
nega kadra,^ ki pa je žal doslej stal ob strani.
Občinsko temovanje kovinarjev, že četrto leto po vrsti, bo v mesern
apriluT98^.	MG
Koš dedka Mraza letos
skromnejši
Koordinacijski odbor za novoletna praznovanja, ki deluje pri občinski zvezi
prijateljev mladine Slovenska Bistrica je te dni že začel s pospešenimi pripravami
na letošnje novoletne praznovanje najmlajših občanov.
Ze na začetku so se morali sprijaznid s spoznanjem, da bo koš dedka Mraza
letos nekoliko skromnejši, saj jim je uspelo zbrati le nekoliko več sredstev kot lani.
Zbrali so namreč 900 tisoč dinarjev, načrtovali pa so za 200 tisoč več. Zato je
razumljivo, da bo prvotno načrtovani program nekoliko okrnjen.
V	občini so se dogovorili, da bodo prireditve za najmlajše potekale v dneh od
25. do 30. decembra. V tem času bodo v otroških vrtcih in v krajevnih skupnostih
številne kulturne prireditve za najmlajše. Najštevilnejše bodo lutkovne in filmske
predstave, v krajih, kjer imajo kinodvorane, bodo tiidi za otroke iz drugih krajev
predvajali risane in igrane otroške celovečerne filme.
Za predšolske otroke od 2 do 7 let starosti bo dedek Mraz prinesel praktična
darila, dočim bo vrtce in šole obogatil s kolektivnimi darili. Tako praktična
posamična kot kolektivna darila bodo letos nekoliko skromnejša, pač rezultat rasti
cen in zbranih sredstev podpisnikov sporazuma o zbiranju za novoletna prazno-
vanja v občini Slovenska Bistrica.
Računajo, da bo dedek Mraz letos v slovenskobistriški občini obdaril okoli
3.500 predšolskih otrok.	Viktor Horvat
Peto mesto med
turističnimi kraji
Letos smo Ptujčani lahko zadovoljni, saj je komisija turistične zveze Sloveni-
je ocenila, da sodi Ptuj po urejenosti med turističnimi kraji na peto mesto v
Sloveniji. Spomin na uvrstitev iz leta 1982 pa je grenak — Ptuj seje uvrstil okoli
20. mesta. Zato pa je letošnji uspeh toliko večji. V akciji izbiramo najbolj urejen
turistični kraj v Sloveniji je letos sodelovalo 200 krajev.
Priznanje je spodbuda vsem. ki poklicno skrbijo za urejeno okolje in vsem. ki
jih v ta prizadevanja vodi entuzijazem. Zelo si na tem področju prizadeva
turistično društvo Ptuj oziroma komisija za varstvo okolja, ki jo vodi Zvonka
Kneževič. Da, bi skrb za lepo in urejeno okolje čim bolj podružbili, komisija
vsako leto pripravi več predavanj o urejenosti okolja. Letos pa je zagotovila tudi
cenej.ši nakup cvetlic za okrasitev oken in balkonov.
Pred.stavniki turistčne zveze Slovenije, so priznanje za peto mesto izročili
predstavnikom turističnega društva Ptuj na nedavnem gostinsko-turističnem
zboru. 10. novembra v Radencih.	MG
IzobraŽevanje in uspo-
sabljanje kmečkih žena
Pn Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo v Ptuju uspešno
deluje pospe.ševalna služba za delo s kmečkimi ženami. V Ptujski občini je
ustanovljenih 24 aktivov, na območju občine pa 8 aktivov kmečkih žena. Večino-
ma so to po območjih KS ali po proizvodnih okoliših.
V	poletnem času imajo v programu izobraževanja razne poučne izlete in
razstave. S tem so sedaj končali. V jesensko-zimskem času pa imajo zahtevnejši
program izobraževanja.
V	tem času so že pričeli s predavanji, seminarji in tečaji za kmečke žene z
območja ptujske in ormoške občine. Tečaji so: kuharski, šiviljski, gospodinjski,
luristični in podobno.
Razveseljivo je. da je tako v ormoški kot v ptujski občini na tečajih in
predavanjih dobra udeležba kmečkih žena.	Zlatko Novak
Nova pravila krajevnih
konferenc ZRVS
Danes popoldan bo razširjena seja predsedstva občinske konfe-
rence Zveze rezervnih vojaških starešin Ptuj, ki se je bodo udeležili
predsedniki krajevnih konferenc. Najprej bo beseda o programu vzgoje
in izobraževanja za leto 1984, nato pa še o novih pravihh krajevnih
konferenc ZRVS. Na osnovi danes prejetih tez bodo v krajevnih kon-
ferencah pripravili svoje programe in pravila, ki jih bodo sprejeh na
bližnjih letnih konferencah.	1. k.
PRI MESARIČEVIH NA JELOVICAH
Ce bi lanslco leto ne vrezali ceste
čez haloške Jelovice, bolje rečeno,
od za.selka Plate pa do Grdine pri
Stopercah, bi najbrž nikoli ne
spoznali Mesaričevih, ali Skokovih
po domače. Z radovednostjo sem
se napotil po novi cesti, ki mi je
obetala vrsto naravnih zanimivosti
in kopico novih spoznanj. Ze na
prvem ostrem ovinku — zapuščena
domačija. Bržčas bo že dolgo kar
so jo zapustili, saj je tesno okoli
nje zraslo že drevje in gosto grmi-
čevje, da je razpadajočo slamnato
streho bolj slutiti kot videti. Nato
se cesta blago spusti do drugega
ostrega ovinka in tu — v gostem
podrastu, kapela z letnico 10 . . .,
ostali dve .številki sta nečitljivi.
Nad njo pa se vzpenja z gozdom
poraščeni vrh Jelovic, ki prav tu-
kaj doseže svojo najvišjo točko —
624 m. Pod cesto na levi — že dru-
ga zapuščena domačija. Spet se ce-
sta blago spusti do tretjega ostre-
ga, vendar dokaj prostranega
ovinka. V njegovem kotu priteka
izpod vrha po lapornati podlagi
droban moker curek pod katerega
je nekdo postavil leseno korito.
Za kratek čas postojim, da si
ogledam to potrpežljivost in
vztrajnost. narave, s katero se je
domačin — Halož^n, z vso vdano-
stjo proistovetil. Od tod se cesta
med gozdovi nekoliko požene
navkreber, da bi po nekaj sto me-
trih spet ostro zavila na desno. In
tu, koj za ovinkom povsem nepri-
čakovano — domačija. Živa,
naseljena! In to kaka domačija!
Domačija kot pesem ... kot dese-
tine slovenskih ljudskih pe.smi o
rodnem kraju in domači žemljici.
Nekaj tako lepega, nekaj tako
pristno našega, da ti postane toplo
pri srcu, že dolgo nisem videl,
i^rcd mano je bila v breg
postavljena ljubka majhna hišica
sestavljena iz lesenih brun, ki se
jim še danes pozna, da jih je vest-
no obdelala lesarjeva roka. Ce bi
bila ometa z ilovico, bi rekli, da je
cimprana. A ta je brez vsakega
vc/ncga blata, le bruna .so polože-
ne lesno drug na drugega in na
voglih tako stc.sana, da se sama
trdno vežejo. Okna bolj majhna
kot ne, vendar dovolj velika, da se
skoznje vidi v beli svet . . . vse do
sosednjega hriba. Okenske police,
do katerih se vzpenja brajda, pol-
ne rož in zelenja. Čudovito! To,
da lesena domačija, ki nosi krajev-
no oznako Jelovice 12, ni več s sla-
mo krita in da so ji na zadnjem
koncu naredili prizidek iz votle
opeke, mojega navdušenja ni ska-
lilo. Pred hišo starejša ženska in
mlajša moška oseba. Zvem, da sta
mali Terezija Mesarič in njen sin
Zvonko.
Zunaj ni bilo nič kaj prijetno.
i'ihal je listi tenak mrzel veter, ki
.se ti povsod zaleze pod kožo. Zato
vstopimo. Sobica je majhna, tes-
na, vendar prijazna _ in domače
topla. Strop je seveda prav tako
Ic.sen, sestavljen iz desak in prečnih
brun katerih ostre robove je
tesarjeva roka umetelno obrezala.
,,Dvesto let je zagotovo stara ',
se oglasi mati Terezija, ,,to je mož
že večkrat povedal"!
Beseda je dalo besedo in že smo
se zapletli v re.sen pogovor, ki je
bil nič manj kot življenjska zgod-
ba matere Terezije. Svoje otroštvo
je preživljala v bližnji okolici
Stoperc. Doma je bila z majhne
kmetije — bolj kočarije, kot je de-
jala, kjer so lahko preredili le dve
kravi. Zemlje je bilo ravno toliko,
da se številna družina ni mogla
preživeli. Zato je že zgodaj, še kot
šolarka, morala na ,,tavrh".
,,Ni jc hiše v Stopercah, ali
okolici, kjer ne bi delala", je deja-
la. „Za vsako delo sem morala
prijeli, čeprav za kop v vinogradu.
za okopavanje na njivah, žetev, ali
mlatilev. Nihče me ni vprašal
zmorem, ali ne zmorem . . . mora-
la sem! Tudi doma ni bilo nič bo-
lje. Naša kmetija je stala na bregu
in smo do nje morali vse znosliti-
na svojih plečih . . .!"
Nič čudnega torej, če je mlada
Terezija, ko je hodila po ,,taver-
hih", občudovala gospodinje tistih
pravih, večjih kmetij. Tako visoko
so bile nad njo po družbenem
položaju in dostojanstvu, da se je
zdelo nedosegljivo. Vsega so imele
in ni se jim bilo treba udinjati kot
njej. Kako srečne in zadovoljne so
in kako znajo biti ukazovalne! Pa
kaj . . . na svojem so! Ali bo tudi
ona kdaj? Na kaj takega si kočar-
ska, skoraj ni upala misliti. A je že
tako, da se v življenju kaj rado
obrne. Včasih na boljše, včasih na
slabše. In kam se je obrnilo
Tereziji?
Šestindvajset jih je, močna in
krepka štela, ko se je omožila sem
gor na Jelovice; .še višje, mnogo
vi.šje od svoje kočarije in še dlje od
Stoperc — dlje za celo uro hoda.
Sprva je ni motilo. Ni je molilo,
da jc hišica majhna in da je njen
edini bivalni prostor velik le štiri
krat štiri metre; ni je motilo, da je
poleg rednih hišnih opravil, mora-
la vsak dan — tudi po večkrat —
kar .sedem sto metrov daleč po vo-
do v grabo in jo potem na glavi
prinesli do doma. A vode niso ra-
bili le za kuhinjo, umivanje in pra-
nje, temveč tudi za skuho petim,
ali še.slim prašičem, ki jih je
Terezija vsako leto redila. Tudi je
ni motilo, da ni elektrike in da mi-
mo njenega novega doma, razen
kolovoza po katerem zmore le
volovska vprega, ne vodi no-
bena prava cesta. Naposled
jc tudi to ni motilo, da so či
sto na samem in da je do pr-
vih sosedov nekaj sto metrov čez
gozd. Le da je naposled na svo-
jem, da je tudi ona gospodinja, ki
ji ne bo več treba na tavrh. No,
zanj bi tudi ča.sa ne imela več.
Grunt na katerega je prišla ni kar
si bodi, saj meri celih dvanajst
hektarjev. Za Terezijo, pravo
bogastvo! Ze res, da je gozda več
kot njiv, vendar je le te tukaj v
Halozah treba precej skrbneje
obdelali kol tiste na ravnem. Bila
je srečna. 5e bolj pa je bila srečna,
ko se ji je že naslednje leto rodil
mali Zvonko. Šele sedaj je njeno
življenje dobilo pravo vsebino in
polno vrednost.
Toda bolj ko so leta tekla, bolj je
postajala Terezija utrujena. Breme
skrbi za urejeno hišo, za gospo-
dinjstvo, za zemljo za živino ter
prodajo pridelkov in prašičev, za
vodo ... za Zvonka, je postajalo
čedalje težje. V grabi ob izviru, se
je večkrat vsedla na štor, naslonila
gUivo na obe roki in se zatopila v
misli. Čutila se je opeharjeno za
svojo mladost in za vse tisto, kar
je že po naravi dano ravninskim
gospodinjam. Bila je razočarana.
Najraje bi vse skupaj pustila in se
vrnila od koder je prišla. Le Zvon-
ka bi si vzela, njega že ne bi pustila
v teh bregačah. Zvonko je njen!
Toda kaj bi rekli Jelovčani*in vsi
listi tam doli, če bi, takole na le-
pem zapustila grunt, dom, moža.
Kdo jo bo razumel, da ji pešajo
moči, da je utrujena in da želi
odložiti breme, ki jo mori, jo tlači
k llom in žene v obup. Na trdo
delo in osamljenost se že ne more
zgovarjali, saj ni edina, ki se ji ta-
ko godi. Ne ne, kar tako brez
pravega vzroka že ne more oditi,
vsem bi bila v spotiko.
Zvonko je medtem veselo in
zdravo preživljal svoje otroštvo.
Prerasel je plenice in stopil v hlače
s platnenimi naramnicami, take,
kot so jih v tistem času nosili vsi
tamkajšnji otročaji. Brezbrižno se
je poganjal po okoliških bregačah,
zahajal v gozd po gozdne sadeže in
v tej samoti na višini okoli 500 m,
so bili pri igri mladiči domačih
živali njegovi edini tovariši. Kaj
kmalu je moral v šolo v Stoperce.
Daleč je bila ta šola. Za celo uro
hoda je do nje in Zvonku se je
zdelo, da je na koncu sveta. Se več
pa je potreboval domov. In tako
dan za dnem, teden za tednom in
ielo za letom, dokler se ni zgodilo
tisto, kar mu je še danes v spomi-
nu. V tretji razred je hodil, ko se
je nekega zimskega popoldneva
vračal domov. Kar počez, ob
gozdni drči jo je mahnil navkreber
želeč prispeti še za dne, kar zasliši
strašno bobnenje in lomastenje.
Zdelo se mu je, da se tresejo cele
Jelovice, a v tistem ga je že zagra-
bilo, zvalilo po tleh, ga kotalilo in
prevračalo, dokler se v grabi ni
ustavilo. Ziv in zdrav, se je šele čez
čas zavedal, da ga je zagrabil
snežni plaz. K sreči ga je oplazil le
s svojim robom, kajti če bi ga
zagrabila glavnina in zvalila podse,
bi bilo prav gotovo po njem. Na
smrt prestrašen, je zajokal.
A minila so tudi šolska leta in
Zvonko je ostal doma. Garal je od
zgodnjega jutra do poznega večera
in nobenega dela se ni otepal.
Nikoli se mu nič ni ,,vnožalo", če-
tudi sredi dežja, nevihte, ali
snežnega meteža. Delo ga je
je klenilo, ga krepilo in mu
plemenitilo duha. Starejši ko je
postajal, bolj ko je iz fanta dora-
ščal v mladeniča, bolj je razumel
in dojemal materino stisko. Hkrati
jc tudi spoznal, da se iz siromašči-
ne in zaostalosti zlepa ne izkoplje-
jo pa naj gara kolikor hoče. Vse
kar pridelajo na tistih betvah
skope haloške zemlje, zadostuje le
/anje in za živino. Razen nekaj
jajc, sadja, kostanjev, nekaj žga-
nja in kakšnega ,,svinčeta" na le-
to, ni kaj prodati. Denar ne zado,-
stuje niti za najnujnejše, kaj šele da
bi mislili na elektriko. Na Jelovi-
cah jo imajo sedaj že vsi, le oni so
še brez nje. Ne, tako ne pojde več
dalje i-n Zvonko se je kar čez noč
odločil, da se zaposli. Dobil jc
službo pri nekem gradbenem
podjetju v Mariboru. Zaslužek ni
bil velik, a še lega je večji del
moral vsak mesec odšteti za hrano
in stanovanje. Le bore malo je
ostalo za pomoč staršem na kmeti-
ji. Doma je lahko pomagal le ob
sobotah popoldne in nedeljah, kar
pa je za hribovsko kmetijo veliko
premalo. Zato je začel iskati
službo bliže doma. Po naključju jo
je našel takorekoč na pragu Jelovic
— v Majšperku na pošti. Postal je
pismonoša. A ne za dolgo. Zaradi
nenehnih prehladov je službo
moral zamenjati s tisto v tovarni.
Z ženo sta sedaj dobila tudi
tovarniško stanovanje v Majšper-
ku in začelo se je živeljenje, ki je
Zvonku ustrezalo. Dopoldan v
službi, popoldan na jeloviški
kmetiji. In tako sleherni dan, leto
za letom. Najprej je poglobil izvir
pitne vode pod vrhom Jelovic, ga
ogradil in speljal vodo do doma-
čije.
Materi Tereziji se je zdelo, da sa-
nja. Skoraj petindvajset let je vodo
nosila iz grabe, sedaj pa jo ima tu-
kaj — v hiši. Le pipo odvrne in že
teče. Nikoli si ni mislila, da bo
dočakala ta dan. Nato se je
Zvonko lotil hišice. S strehe je
odstranil že razpadajočo slamo in
jo nadomestil z valovito kritino,
majhna okna pa zamenjal z večji-
mi. Nekega dne se je na Jelovice,
na začudenje vseh, pripeljal z
manjšim traktorjem, ki si ga je
tolikanj želel. Nič več ne bo oral,
ali vozil z volovsko vprego in nič
več ne bo v košu nosil na plečih. S
traktorjem pojde odslej hitreje,
bolje in brez napora. Sedaj so pri
hiši potrebovali le še elektriko. A
so nanjo morali počakati še vrsto
let, vse do 1980, da se je nabralo
nekaj denarja, volje in poguma.
Slednjega je Zvonko potreboval še
največ, saj ga je čakalo orjaško
delo. V lapornato haloško zemljo
izkopati luknje za drogove v dolži-
ni sedem sto metrov, kolikor je do
najbližje hiše z elektriko.
,,Ce bi ne bilo dobrih sosedov in
prijatejjev, ki so pomagaH",
pravi. ♦ Zvonko „bi tega dela ne
zmogel Saiil "! Tisd večer, ko je
zasvetila žarnica in razlila svojo
svetlobo po vseh koteh majhne
lesene izbe, je mati Terezija komaj
verjela lastnim očem. Odslej je šlo
vse hitreje. Naslednje leto je prišla
k hiši že zmrzovalna skirnja, sledil
pa ji je še stroj za luščenje koruze.
Svoje je prispevala tudi lani na no-
vo vrezana cesta mimo njihove
domačije. Zvonku je omogočila,
da je po njej pripeljal ves gradbeni
material, ki ga je potreboval za
prizidek k leseni hišici.
Počasi in sigurno doživlja majh-
na domačija in kmetija sredi halo-
ških Jelovic svojo preobrazbo.
Nekdanje zaostalo kmečko gospo-
darstvo, kjer so bile roke in
vprežna živina edino delovno sred-
stvo, polagama prerašča v sodob-
nejšo kmetijo. Zahvaljujoč
strojem in sodobnim tehničnim
dobrinam postaja njihovo delo
lažje in izdatnejše — življenje
uJobnejše. Zdi se, da prihaja obo-
je ob pravem času, kajti trideset let
težkega garanja na Jelovicah se
materi Tereziji ni le s trpkostjo
zažrlo v spomin, temveč se ji je
zarisalo tudi v obraz in načelo nje-
no zdravje. Noge jo zapuščajo in
ob palici, ki si jo je vrezala v ne-
kem grmu, ni več kos trdemu
hribovskemu delu. Le v hiši in
okoli nje še lahko kaj postori. Da
da, če bi ne bilo Zvonka . . .!
A njega vleče nazaj. Zeli si
postati hribovski kmet z manjšo
farmo, pa čeprav mu danes v
Majšperku ničesar ne manjka, kot
zatrjuje. Vse je čez cesto: trgovina,
šola, ambulanta, tovarna. Vse je
takorekoč pri roki in na asfaltu si
tudi v dežju po hribovsko ne
umažeš čevljev. Vse to je res! Ven-
dar se Zvonko počuti kot hrast, ki
so ga nasilno iztrgali z vrha Jelovic
in presadili v grabo, kjer ne more
prav pognali korenin. Občutek
pripadnosti haloSkim strminam,
haloškim njivam, pašnikom,
gozdovom, domačiji in nenazadnje
ludi tistemu drobnemu curku vode
izpod vrha Jelovic^ je v njem
močnejši. Ne sramuje se teh ču-
stev, kajti Zvonko, sin preproste
haloške ženice Terezije Mesarič,
ima veliko človeško srce.
Besedilo in posnetek:
L Ciani
Mati Terezija in sin Zvonko Mesarič pred svojo domačijo
Priprave na dedka Mraza
Priprave na novoletno prazno-
vanje najmlajših v ptujski občini
so v polnem teku. Odbor za no-
voletno praznovanje predšolskih
otrok pri Občinski zvezi prijate-
ljev mladine Ptuj, ki ga vodi Alojz
Solina, je že pripravil okvirni
program praznovanja in se po-
vezal z vsemi nosilci novoletnih
prireditev.
Glavno skrb pa sedaj posveča
zbiranju finančnih sredstev. Do-
govorjeno je, da bi naj vsi pod-
pisniki samoupravnega sporazu-
ma o novoletnem praznovanju
najmlajših prispevke nakazali do
prvega decembra. Ob vseh teh
pripravah pa tudi pričakujemo,
da letos ne bo dvojnih ali celo
trojnih obdarovanj. V nekaterih
delovnih sredinah je to že prava
tradicija. Časi so že taki, da bi
veljalo, da se tudi pri tem
obnašamo zelo varčno. Predvsem
pa bi se morali zavedati, da je
scKialističen dedek Mraz pravičen
do vseh. Najbolj prizadeti ob ta-
kih in podobnih praznovanjih so
otroci na haloškem območju,
skratka povsod, kjer so starši
doma in so ostali na kmetijah, ali
iz drugačnih razlogov ne delajo.
Najbolj prav bi bilo, da bi vsa
sredstva za novoletno praznova-
nje otrok prispevali v koš socia-
lističnega dedka Mraza. On pa bo
že znal pravično razdeliti. Ce bo
imela Zveza več sredstev; bodo
tudi darila bogatejša. Vsako leto
jih razdeU okrog 6 tisoč. V njih pa
naj bodo stvari, ki jih otrok v re-
snici potrebuje. Priporočljivo je,
da bi bilo tudi manj slaščic. Vemo,
kakšno mesto imajo v zdravi pre-
hrani in kako kvarno vplivajo na
zobovje.
MG
TEDNIK ~ november 1983
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
Kari Marx,
njegm družina
in prijatelji
(1. nadaljevanje)
Koinski buržuji so pričeli takrat izdajati nov časopis z imenom
Renski časnik, ki naj bi utemeljeval gospodarske reforme. Marx je
postal njegov urednik in pisec člankov, v katerih seje zavzemal za
svobodo tiska, odpravo cenzure in gospodarsko reformo v korist
viničarjem.
V Kolnu je preživel le eno leto in se tu prvič srečal s poznejšim
prijateljem Fridrichom Engelsom.
Položaj urednika Renskega časnika je bil težaven. Primanjko-
valo je sodelavcev. V tem času se je Marx razšel z berlinskimi
svobodnjaki, med katerimi je bil tudi Bruno Bauer, ker se z njihovimi
nazori ni povsem ujemal.
Strogacenzuraje nazadnje Marxa prisilila, dajeodložil dolžnost
urednika in odpotoval v Trier. Bilo je 17. marca 1843. Čez tri mesece
se je poročil z Jenny NVestphalen — po sedmih letih medsebojne
ljubezni. Po poroki, ki je bila 19. junija 1843 sta preživela nekaj
srečnih tednov v lepem podeželskem mestecu Kreuznachu pri Ka-
rolini von NVestphalen, Jennvni materi. Tu je živela osamljena v
globoki žalosti po nenadni smrti Ludvviga NVestphalna.
V	PARIZU
Ar/i61d Ruge, nemški filozof in pisec političnih člankov je osnoval
leta 1838 Letopis za umetnost in znanost kot glasilo mladohegljancev.
ker je pruska vlada omejevala svobodno misel je odšel v Pariz, kjer je
priceT fzdajati Nem5ko-francoski letopis. Za sodelavca pokliče Marxa v
francosko prestolnico. Na koncu oktobra se z Jenny odpravita na pot.
V	velikem mestu, polnem zanimivosti, si poiščete skromno domovanje.
Od tu se Marx dopisuje s Feurebachom. Tu spozna nemškega pesnika
Heinricha Heineja. Mnogo večerov prebije Heine v prijaznem Marxo-
vem domu. Kot svobodoljuben pesnik je moral zapustiti domovino. V
Parizu sodeluje z objavo svojih pesmi v prvi in edini številki Ncmško-
francoskega letopisa, ki je izšla februarja 1844. V njej so sodelovali
Marx, Engels, Feuerbach, Hervvegh, Bakunin Jakobi, Hess. Marx jev
njej priobčil članek o judovskem vprašanju in prispevek h kritiki
Heglove filozofije.
Jenny je 1. maja 1844 rodila deklico. Na očetovo željo st* jo ime-
novali Jenny. Ze pred porodom je prišla k Marxovim v Pariz lonnyna
vrstnica in prijateljica Helena Demuth, da bi pomagala v go podinj-
stvu. Helena je zrasla v NVestphalnovi hiši.
Po izidu letopisa, se je Marx poglobil v idelogijo socializn a in ko-
munizma in se iz revolucionarnega demokrata sprevrgel v koiiumista.
Zato se je razšel z nekaterimi tovariši. Od idealističnega svetovicga na-
zora je prešel v materialističnega, kar je izpričal v Nemško-frar.coskem
letopisu. Obenem je postal revolucionar, ki je pozval delavce v
neizprosen boj proti kapitalizmu, proti družbeni neenakosti.
Kmalu po rojstvu male Jenny je žena Jenny odpotovala k materi v
rrier, ker ji je" hčerka hudo zbolela. Upala je, da bo otrok ozdravel v
mirnem okolju malega mesteca in sredi zelenja. Tako se je tudi zgodilo.
Jenny se je vrnila v Pariz meseca oktobra.
Med Jennyno odsotnostjo je pripotoval v Pariz Engels, ki je že leta
1843 poslal članek za Nemško-francoski letopis. Marx je bil Engel-
sovega prihoda vesel. Novo srečanje je trajalo deset dni, v katerih sta
skupaj pre.sedela ure in ure v Marxovem domu in izmenjavala misli.
Govorila sta o filozofskih in ekonomskih problemih in pri tem
ugotovila enake poglede, kar je združilo dva velika misleca v
nerazdružljiva prijatelja.
Engels se je rodil 28. novembra 1820 v hiši bogatega tovarnarja,
navdušenega luteranca v Barmenu v Porenju. Gimnazijo je obiskoval v
Eberfeidu. Bil je odličen učenec, izvrsten plavalec, jezdec in mečevalec.
Leta 1837 je zapustil šolanje, ne da bi opravil zrelostni izpit, ker je tako
odločil njegov oče. Sina je hotel vzgojiti v izkušenega veletrgovca, saj je
bil edini sin med številnimi sestrami. Oče je Friedricha po prihodu
domov napotil v veliko trgovsko podjetje v Bremen. Tu so pristajale
ladje z vsega sveta in spoznal je ljudi raznih narodnosti. Ker je bil
izredno nadarjen za jezike, se jih je v Bremenu z velikim zanimanjem
učil. Navduševal se je tudi za glasbo. Posebno je občudoval
Bethovnove simfonije. Prisluhnil je tudi bedi izkoriščanih delavcev.
Leta 1838 je izšel v ,,Nemškem telegrafu" njegov članek ,,Pisma iz
NVupperstala", ki ob.sojajo krivični družbeni red. Podpisal se je s
psevdonimom Friedrich Oswald.
Leta 1841 je Engels potoval po Švici in severni Italiji, nato pa
vstopil v topničarsko brigado v Berlinu. Kot sin bogataša, bi se lahko
odkupil od vojaške obveze, a tega ni hotel. Po prestanem vojaškem
roku je kot publicist zagovarjal ateizem.
Oče je hotel sina oddaljiti od nemirne Nemčije. Zato gaje poslal v
Manchester v pisarno bombažne predilnice Erment-Engels. Sem je
prispel konec leta 1842. Angleško je že dobro znal in je kmalu našel
znance in prijatelje med delovnimi Angleži. Po naključju je srečal tu
mlado delavko irskega rodu Mary Burns, nadarjeno in naprednega
duha in se vanjo zaljubil.
Ko se je avgusta 1944 napotil domov v Nemčijo, je odšel najprej k
Marxu v Pariz. Marx je zelo dobro ocenil Engelsova članka, ki so ju
natisnili v Nemškofrancoskem letopisu. Oba sta se ob srečanju v Parizu
odločila napisati odgovor Brunu Bauerju in drugim hegeljancem, ki so
napadli Engelsovo in Marxovo publicistično delo. Engels je v odgovo-
ru, ki ga je pisal med bivanjem v Parizu, napisal kar dvajset strani.
Odgovor je izšel v začetku leta 1845 z naslovom ,,Sveta družina ali
kritika kritične kritike proti Brunu Bauerju in somišljenikom". Delo
utemeljuje zgodovinski materializem.
Leto 1844 je bilo leto mnogih novih srečanj v Marxovem domu.
Poleg Heineja, ki je bil pogost gost v hiši, se je pri njem oglasil ruski
begunec in revolucionar Mihail Bakunin, po postavi mogočen mož,
nekdaj plemič, ki mu je ruski senat plemstvo odvzel zaradi naprednih
idej. Bil je štiri leta starejši od Marxa. V tem času je težil k
demokratični federaciji slovanskih dežel.
Marx je v pariškem obdobju svojega življenja navezal veliko
stikov s francoskimi delavci in rokodelci v pariških predmestjih. Pri
tem je spoznal njihovo bedno življenje. Stanovali so v slabih stano-
vanjih. Slabo oblečeni in hranjeni. Delovne razmere so bile neznosne.
Delovni prostori so bili nezdravi, delovni čas pa po 14 ur in več. V delo
so vključevali tudi otroke. Mezde so bile tako nizke, da so omogočile
delavcem le bedno životarjenje. Vlada Lauisa Philippa je preganjala
delavske voditelje. V ječi sta bila Auguste Blanqui in Barbes.
Marx je sodeloval v Parizu tudi pri listu ,,Naprej", ki je izhajal od
januarja 1844 dvakrat na teden. Namenjen je bil Nemcem v Franciji in
domovini, kot lastnik junkerskega patriotizma. Urejal ga je von
Bornstedt, upokojen pruski časnik. Marxa je povabil k sodelovanju.
Odzval se je, da bi listu pomagal k naprednosti.
Zaradi člankov proti nazadnjaškemu režimu v Prusiji je pričela
pruska vlada gonjo proti naprednim piscem ,,Napreja," posebno pa
proti Marxu. Predsednik francoske vlade, Guizot, je na zahtevo pruske
vlade izdal 16. januarja 1845 ukaz, naj Kari Marx zapusti Francijo kot
nevaren revolucionar, čigar članki so naperjeni proti pruski vladi.
Marxov sodelavec v uredništvu časnika Arnold Ruge ie ostal v Parizu
ker je prosil, naj ga ne preženejo, saj bo dokazal zvestobo pruskim
zakonom. Za Heineja pa se je zavzel sam predsednik francoske vlade,
ker gaje cenil kot pesnika. Zato ni bil izgnan.
Heine je v tem času prestajal hudo bolezen. Hodil je le s težavo,
leva roka je brezmočno visela ob telesu. Njegova znana šaljivost ga je
zapuščala. Živel je tudi v pomanjkanju.
Nadaljevanje sledi
Razstava Slovenjegoriške
Lackove čete
V počastitev 40. obletnice državnosti Slovenskega^ nar(xia in II.
zasedanju Avnoja bo v četrtek 24. 11. 1983 ob 17. uri svečana otvoritev
razstave Slovenjegoriška Lackova četa v razstavnem paviljonu Dušana
Kvedra, ki bo na ogled do 10. 12. 1983 vsak dan od 11 in 15 —17 ure,
v sobotah, nedeljah in praznikih od 10—12 ure. Na razstavi je prikazan
boj Slovenjegoriške Lackove čete od njene ustanovitve do zadnjega boja
pri Mostju 8. 8. 1942 in okupatorjeve represije nad njihovimi sodelavci,
svojci in simpatizerji.
Ustanovitev Slovenjegoriške ali po domače Lackove čete je bila sad
politične, propagandne in organizacijske priprave, ki sojo izvedli člani
KP pred in za časa okupacije. Na pobudo Pokrajinskega komiteja za
Štajersko so četo ustanoviH člani ptujskega okrožnega komiteja KP: Jože
Lacko, Franc Kramberger, Franc Osojnik in Mima Kovač-Barčka in to
prve dni aprila leta 1942 na domu Franca Osojnika v Desencih. Na
sestanku v hiši Franca Fuksa v Kicaiju dne 9.4.1942 pa so bile določene
tudi njene naloge. Že istega meseca so v četo stopili bratje Reši: Kostja,
Vinko in Mirko, Alojz Zavec, Janez Pukšič, Zvonko Sagadin in Ivan
Petrovič. Slednja sta že junija odšla iz čete v Haloze z namenom, da bi
pridobila nove postojanke. Julija seje četi pridružil Franc Osojnik, Janez
Čeh in Drago Stojko, občasno pa še brata Jože in Ivan Stanet, Ivan Kokol
in Jože Kocbek.
Prve postojanke je imela Slovenjegoriška Lackova četa v občinah:
Cerkvenjak, Destrnik, Trnovska vas in Vitomarcih. Ze maja, junija,
julija in v začetku avgusta je četa napadla Nemce v Štrossovi hišT, sedež
nemške občine v Vitomarcih, Šarnerjevo opekarno v Zabjaku in orož-
niško postajo v Vitomarcih.
5. 8. 1942 se je četi po priporočilu Jožeta Lacka pridružil Franc
Knez. Jože Lacko in Franc Kramberger pa sta se četi pridružila 7 8. Ko
je četa počivala v gozdičku pri Mostju, je Franc Knez 8. 8. sporočil ge-
stapu kraj partizanskega tabora. Okupatorje že istega dne ob 18. uri z
okrog osemdesetimi orožniki in gestapovci obkolil partizane. Zadnji boj
čete pri Mostju je trajal dve uri in pol. V tem neenakem boju so padfi
Franc Kramberger, Vinko in Kostja Reš in Alojz Zavec. Okupator pa je
ujel Janeza Pukšiča, Ivana Čeha in Draga Stojka, kije že naslednji dan
umrl. Iz bitke so se rešili Mirko Reš, Jože ;Lacko in Franc Osojnik. V
obupuje Mirko Reš naredil samomor na svoji domačiji, Jožeta Lacka so
po izdaji ujeli v Sp. Velovlaku, Franca Osojnika pa so po izdaji ubili v
Krčevini pri Vurbergu. Ujetega Jožeta Lacka so Nemci javno zasra-
movaji. Umrl je po zverinskem mučenju 18. 8. 1942.
Že za časa delovanja Slovenjegoriške Lackove čete kot tudi po
njenem zadnjem boju je okupator stresal in pošiljal v koncentracijska
taborišča njihove svojce, sodelavce in simpatizerje.
Od ustanovitve do konca je četa skozi svoje herojske podvige
zaživela med ljudmi, povzdigovala njihovo borbenost in oznanjevala boj
za nacionalno, politično in gospodarsko osvoboditev. Čepravje bila le-ta
vezana samo na del zahodnih slovenskih goric, je dajala varnost pre-
bivalcem pred nasiljem okupatorja. Slovenjegoriška Lackovačetaje bila
prva partizansko organizirana enota na ptujskem področju, kije bila za
časa svojega obstoja najaktivnejša in najuspešnejša enota na Štajerskem.
Takrat je bila tudi največja moralna opora narodno osvobodilnemu boju
na Slovenskem in je bila za naše območje v zgodovini boja za nacionalno,
politično in gospodarsko osvoboditev ena od najsvetlejših zgodovinskih
dogajanj. Od ustanovitve pa vse do zadnjega boja pri Mostju so za četo
skrbeli člani ptujskega okrožnega komiteja KP, ki sojo tudi aktivirali, v
njo vključevali svoj kader, mobilizirali borce, odkrivali izdajalce in
dvigovali borbeni duh prebivalcev ne glede na njihovo pohtično ali
versko pripadnost in prepričanje. Ustanovitev Slovenjegoriške Lackove
čete v času, ko je bil okupator na višku moči, ni samo izraz razpoloženja
prebivalcev, ampak je tudi odraz politične usmerjenosti z močnim
poudarkom do narodne pripadnosti.	Blagoj Jevremov
Naša zastava
v naši domovini ima vsaka republika svojo zastavo, vsi skupaj pa dr-
žavno zastavo SFRJ. Tudi naša družina v Bensheimu v ZRN ima državno
zastavo. Dobili smo jo po naključju. Neki Nemec je bil na dopustu v Jugo-
slaviji in je prinesel našo zastavo s seboj. Pokazal je zastavo moji mami in
dejal:
,,Prinesel sem zastavo s seboj, sedaj ne vem, kam s to cunjo, ampak za
čevlje čistiti bo dobra."
Moja mama je potegnila zastavo nesramnežu iz rok in oblile sojo sol-
ze. S tresočim glasom je dejala:
,,To je naša državna zastava in ne cunja za čiščenje čevljev. Pod to
zastavo sem bila rojena. Ta zastava mi daje pogum in vztrajnost v težkih
dneh v tujini."
Po nekaj letih je pogovor s tistim Nemcem spet nanesel na našo zasta-
vo. Nemec je dejal, da je on takrat s tisto izjavo hitel mojo mamo samo
preizkusiti, koliko narodne zavesti še ima.
Res, narodne zavesti'rie manjka moji mami!
Barbara Rutar, 5. razr. slov. dopisne šole Darmstadt ZRN
KULTURNA SKUPNOST OBČINE PTUJ
RAZPIS
za podelitev priznanj Kulturne skupnosti občine Ptuj za leto
1983. Priznanje se innenuje OLJENKA in je dvostopenjsko:
Velika oljenka in Oljenka.
1.	Priznanje se podeli
Temeljnim in drugim organizacijam združenega dela
Samoupravnim in interesnim skupnostim
Družbeno-političnim in drugim organizacijam
Društvom, skupinam in posameznikom
2.	Veliko oljenko, kot najvišje priznanje Kulturne skupnosti
občine Ptuj se podeli le izjemno, največ vsako leto po
eno, za izjemne zasluge na področju kulture ali izjemne
umetniške dosežke, ki so predstavili Ptuj in ptujsko občino
v širšem slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem
kulturnem prostoru In pomenili njegovo afirmacijo, za iz-
jemno življenjski delo na področju razvoja kulture v ptujski
občini.
3.	Oljenko, kot priznanje skupnosti občine Ptuj se podeli
vsako leto največ trem predlaganim za posebne zasluge
na kulturno-zgodovinskem, muzejskem, likovnem, knjiž-
nem, publicističnem, gledališkem, glasbenem področju, na
področju varstva kulturne dediščine in drugih kulturnih
področij za
— Organizacijsko delo na področju kulturnih dejavnosti v
občini Ptuj
— Za dosežke na drugih, za kulturni razvoj Ptuja posebno
pomembnih dejavnosti, za razvijanje revolucionarnih
tradicij NOB in njihovo prenašanje v kulturno življenje
Ptuja.
4.	Predloge, v skladu s pogoji razpisa, lahko pošljejo organi
skupščine Kulturne skupnosti občine Ptuj, organi družbe-
nopolitičnih skupnosti, družbeno-politične organizacije,
organi temeljnih in drugih organizacij združenega dela,
druge "samouoravne interesne in krajevne skupnosti ter
druge organizacije in društva.
5.	Pismene predloge z utemeljitvami sprejema Komisija za
podeljevanje priznanj Kulturne skupnosti občine Ptuj,
Raičeva 6 do 5. decembra 1983.
ODBOR ZA SPLOŠNE IN
tekoCe zadeve
' "	--I
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
že sama ugotovitev, da sta
božanski dvojici Libero in Libera
le rimska razlaga o nekdanjih
domorodnih božanstvih vina ka-
že, da je bilo uživanje te žlahtne
pijače na našem območju razšiije-
no že v prazgodovini.
S prihodom Rimljanov se v
naše kraje začne širiti tudi Bac-
chov kult. Bacchus je bil rimski
bog vina in vinogradništva. Njega	«
so častili tudi kot razrešitelja vseh človeških skrbi, vseh telesnih in
duševnih stisk. V njegovo čast so menade in bakantke (žene in deklet^^
v novembru in decembru plesale burleskne plese in mu pele himne,
s|x)mladi pa trosile cvetje in pele vesele pesmi. Ker so se večkrat take
slavnosti (bakanalije) spremenile v brezmejne razuzdanosti so jih
Rimljani prepovedali. Toda kljub prepovedi je bil Bacchov kult zelo
razširjen po celem imperiju. Njega so upodabljali na razne načine in
na raznih predmetih ter na pivskih in namiznih posodah. V muzeju
imamo kalup za medaljonaste keramične rehefne nalepke z upodobi-
tvijo Baccha, ki je obut, nosi krzno, v levi roki drži palico (thyrsos), v
desnici pa kantharos.
Na sliki je upodobitev Baccha iz omenjenega kalupa.
Bi. Jevremov
KONJ ALI KONJEV?
B. M. nam je poslal naslednje pismo: ,,V časopisih, knjigah, sploh pa
po televiziji in radiu slišim, kadar je beseda o konjih: Tekmovalo je več
konjev. Zabolijo me ušesa, verjetno ne samo mene, saj se po slovensko
lepo sliši: Tekmovalo je več konj. Prav bi bilo, če bi se lju<je učili
sklanjatve; posebno še napovedovalci na radiu ali televiziji".
S stališča večine predpisov imate prav. Novejše slovnice in pravopisi
navajajo za rodilnik množine, kot edino veljavno obliko konj. Samo
Slovar slovenskega knjižnega jezika poleg oblike konj z oznako ,,tudi"
dovoljuje še konjev. V jeziku namreč ne gre vedno obsojati novih
pojavov zgolj na podlagi starejšega predpisa, saj je treba zmeraj znova
ugotavljati, koliko je stari predpis v skladu z jezikovno rabo.
V slovenščini imajo skoraj vsi sansostalniki prve moške sklanjatve v
rodilniku množine končnico — ov oz. -ov. Izjema je — poleg
samostalnikov z množino -ovi, npr. sinovi — samo še nekaj drugih
samostalnikov: las, mož, voz, in konj (Slovenski pravopis 1962 navaja
še vol in penez). Tudi od teh ima samostalnik voz navadnejšo obliko na
-ov (vozov), obliki vol in penez pa sta povsem zastareli in se sedaiJa dva
samostalnika sklanjata čisto navadno (voli volov, penezi penezov)
Ker je torej v jeziku močna težnja po poenotenju končnic, seje začela
rabiti tudi oblika konjev, s pogostejšo rabo pa se je začela čutiti
sprejemljiva tudi za knjižni jezik (v marsikaterem narečju govorijo sploh
samo konjev, ne tudi konj)
Ne bi torej ravnali prav, če bi jo za knjižno rabo odsvetovali samo
zaradi dosedanjega predpisovanja, saj bi tako prišli v navzkrižje z
jezikovno stvarnostjo. Tudi knjižni jezik se ima pravico spreminjati.
Slovar slovenskega knjižnega jezika zato sicer daje prednost dosedanji
edini obliki konj, dopušča pa tudi novejšo obliko konjev.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni
rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška
konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
Prva premiera še
v tem letu
v minuh gledališki sezoni je ptujski ansambel dokaj uspešno začel
delo, kije nekaj let stagniralo. Taki sije s predstavo Vražji fant z zahodne
strani utri tudi pot na republiško srečanje, Mišo Damiš pa je dobil za
vlogo v tem delu posebno priznanje komisije za gledališko dejavnost pri
Zvezi kulturnih organizacij Slovenije., Vse to je nek^kr^ cnnHKnHnr.
delovalo na delo skupine in tudi na repertoarno politiko v sezoni
1983/84.
Že čez slab mesec bo prva letošnja premiera veselo-žalostne igre za
enega, katere avtorje Tone Partljič. Gre za delo NEKOČ IN DANES ah
ATOVA DOMAČA NALOGA s katerim se bo ptujskemu gledaUškemu
občinstvu predstavil Oto Mesarič. To bo tudi prva domača uprizoritev
neke monodrame, torej zvrsti, ki postaja vjugoslovanskem gledališkem
prostoru vse populamejša in po njej segajo tudi največja jugoslovanska
imlska imena. Partljičevo igro režira Branka Bezeljak-Glazer.
In kaj v tem času, sezona seje že v polni men začela, dela ostali del
gledališkega ansambla? V režiji Branke Bezeljak-Glazer pripravljajo
Cankarjevo Pohujšanje v dohni Šentflorjanski. Delo bo kot kaže nared
do slovenskega kulturnega praznika.
Mladinska skupina ptujskega gledališča pa je doslej imela že dva-
najst predstav pravljične igrice Mah strah Bav-Bav, kakih deset pa jih še
načrtujejo.
mš
Obvestilo
Pokrajinski muzej Ptuj obvešča, da bo svečana
otvoritev stalne zbirke ljudske revolucije v oddelku
na gradu, v četrtek, 24. novennbra ob 12. uri.
10 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
24. november 1983 - TEDNIK
INO GORUP: PTUJSKI SEJMI NEKOČ IN DANES
(Ob drugi obletnici
njegove tragične
smrti v prijazen
spomin)
Bilo je pred dvema letoma, 1.
decembra. 1981. Praznični dnevi 29.
novembra — dneva republike so se
iztekali. Praznovali smo jih sve-
čano in veselo, kot vsako leto.
Večina doma, mnogi pa so izkori-
stili proste dneve za obisk in ogled
tujine, te ali one države oziroma
mesta. Zadnji dan zvečer bi se mo-
rali vrniti v domovino. Takrat pa se
jc začela širiti grozljiva Vest, sprva
še negotova in nejasna, potem pa
vedno bolj določna in dokončna,
da se je ponesrečilo naše letalo, ki
je tega dne zjutraj odpeljalo iz
Ljubljane na Korziko številno
skupino praznično razpoloženih
rojakov. In ko smo zvečer sedeli
pred televizijskimi ekrani, smo
nemi in pretreseni prebirali z
dolgih seznamov priimke in imena
ponesrečenih. Preživel nesreče ni
nihče. Tudi Ptuju ni prizanesla.
Med nam znanimi smo po abesedi
pod črko G prebrali tudi: Gorup
Inoslav. Včeraj še živ, zdrav in ve-
sel se je kot uslužbenec mariborske-
ga Kompasa na hitro odločil za
obisk Korzike. Večera 1. decembra
in povratka domov ni več učakal.
Kako čudna in grozljiva so včasih
naša, človeška pota in usode.
Ino Gorup je bil rojen Ptujčan,
iz znane ptujske družine, matere
doktorice in profesorice nemškega
jezika in očeta inženirja. V Ptuju je
preživel svojo mladost, leta šolanja
na osnovni šoli in nato na ptujski
gimnaziji. Bil je vesel, sproščen
fant, živahen, razgiban, zanimalo
ga je marsikaj. Maturiral je junija
1968. leta, star 19 let, in se takoj
odločil za študij etnologije in
umetnostne zgodovine na ljubljan-
ski univerzi, saj je kot Ptujčan
vedel, koliko narodopisnega in
umetnostno zgodovinskega boga-
stva ima ravno Ptuj s svojo oko-
lico. In ko je pozneje, v času
svojega visokošolskega študija mo-
ral napisati seminarsko nalogo,
spet ni pozabil na Ptuj. Odločil se
je za temo: Sejmarstvo v Ptuju in
jo oddal 1976. leta. Ko je imel štu-
dij etnologije že za seboj, ni
dokončal še umetnostne zgodovine,
ponujala se mu je služba pri ma-
riborskem Kompasu. Ino ni bil tip
mirnega, sedečega študioznega člo-
veka, sprejel je prosto delovno me-
sto in ostal pri mariborskem Kom-
pasu do svoje usodne odločitve in
tragične smrd. To je bilo pravo me-
sto zanj, živo, pestro, razgibano
delo.
V svoji seminarski nalogi v
uvodu najprej ugotavlja, da pri nas
v Sloveniji ni še skoraj nič napisa-
nega o sejmih, zato se je tudi odlo-
čil za nalogo na to temo, za ptujske
sejme pa, ker živi v mestu z bogato
dediščino, ki je še danes poznano
po sejmih. Gradivo so mu posre-
dovali številni prodajalci in kupci iz
različnih krajev (najpomembnejše
informatoreje na koncu naloge tudi
našteje), na osnovi pripravljenih
vprašalnic in neposrednih vprašanj,
ko je obiskoval sejme in opazoval
njihov potek. Pravih zapisov o sej-
mih v Ptuju pa ni (razen kratkih
člankov oz. priložnostnih reportaž
v dnevnem časopisju v času sejma).
Nato v daljšem odstavku še razloži,
kaj sejem sploh je (ime samo in po-
jem sejma v zvezi z razvojem trgo-
vanja oz. trgovine). Sledi kratek
zgodovinski oris (o nastanku in raz-
voju Ptuja ter v zvezi s tem nje-
govih sejmov). Jedro naloge pa ima
naslov: Sejmi. Največ strani je
posvečenih trem tradicionalnim let-
nim (koledarskim oz. cerkvenim)
sejmom potrošnega blaga, to so:
Jurjevo (23. aprila), Ožbaltovo (5.
avgusta) in Katarinino (25. novem-
bra). Nastanek vseh treh je povezan
z velikimi cerkvenimi sejmi (ob
obletnici posvečenja cerkve ali pa
na dan njenega farnega patrona).
So različni po obsegu prostora in s
tem po številu prodajalcev, pa tudi
po vrsti blaga, ki se prodaja (glede
na različen letni čas). V obravnavi
jih razporedi po starosti, najstarejši
je Ožbaltov (iz L 1417 oz. 1446),
sledi Jurjev (iz 1. 1458) in končno
najmlajši — Katarinin (iz leta
1551).
Podrobno razpravlja nato že o
ptujski Tržnici in na koncu čisto na
kratko o tedenskih sejmih v Ptuju
(za živinske pa omenja v opombi,
da jih bo v posebni nalogi obdelal
Janez Kropej, njegov gimnazijski
in pozneje študijski kolega). V
opombi meni tudi, da bi njegova
naloga morala vsebovati veliko več
zgodovinskih podatkov o razvoju
sejmov, saj so na razvoj Ptuja v
veliki meri vplivali prav sejmi in to
predvsem v prejšnjih stoletjih, kajti
pozneje so začeli izgubljati'svoj po-
men. Sledi še: Sklep (kot se za vsa-
ko nalogo spodobi), ki govori
predvsem o sejmih danes in njiho-
vem pomenu za naš čas in rabo. Na
koncu je še seznam informatorjev
in uporabljene literature. Nalogi je
dodano tudi slikovno in fotograf-
sko gradivo (16 diapozitivov in
načrt mesta Ptuj).
V spomin na tragično preminule-
ga mladega raziskovalca ptujskih
sejmov, snovi, ki je pomembna in
zanimiva za slehernega Ptujčana in
okoličana (saj ga menda ni, ki ne bi
bil vsaj enkrat na Katarininem
sejmu, mnogi pa so njegovi stalni
obiskovalci, celo od daleč),
objavljamo iz naloge, v času Kata-
rininega sejma in druge obletnice
avtorjeve smrti, njeno jedro,
razpravo o vseh treh letnih (kole-
darskih) sejmih in še sklepni del o
pomenu ptujskih sejmov danes.
Ker gre za zgodovinsko-razvojno
obravnavo, je ohranjen tudi vrstni
red v nalogi (po starosti, sicer bi
obveljalo koledarsko zaporedje ali
pa bi na prvo mesto postavili Kata-
rinin sejem — kot najpomembnejši
in še glede na čas objave tudi zapi-
sa, ki z majhno razliko sovpada
tudi z datumom usodnega, tragič-
nega dogodka 1. decembra 1981).
Pripravil Ivo Arhar
OŽBALTOV
SEJEM
V PTUJU -
5. AVGUSTA
Najstarejši letni sejem je Ožbal-
tov sejem. Sejem se prvič omenja
leta 1417 in 1446 (der chirchtag
under s. Osvvalt). Pod cerkvijo je
bilo sejmišče, kjer so bila vsakole-
tna proščenja združena z velikimi
sejmi. Na samem sejmišču so imeli
mestni mesarji pravico do stalnih
lop, meščani in samostan (Domini-
kanski in Minoritski) pa do branja-
rij in stojnic.
Ptujski statut iz leta 1376 nam
pove, da je bil Ožbaltov sejem ob-
darjen z vsemi potrebnimi svobo-
ščinami (freiung). Med sejmom je
deloval poseben sejemski sodnik, ki
je posloval vsak večer, zadnji dan
sejma pa večkrat (člen 180). Ta je
prodajal hiše v mestu, polja v mest-
nem območju in stojnice na sej-
mišču, ki so jih prodajali med sej-
mom, ne pa deželni ali mestni sod-
nik, ki sta sicer opravljala to funk-
cijo (člen 71). Določeno je tudi
bilo, česa se meščanu ne sme
odvzeti v času sejma (člen 182).
Sejemski sodnik je sodil tudi
meščanom, hlapcem, deklam, po
mestnem pravu, sicer pa je to delal
mestni sodnik.
Sejem je bil na sejmišču pod cer-
kvijo, pa tudi v mestu, kjer so se
namestile posamezne obrti in
drobnejša trgovina. Čevljarji so
imeli stojnice v Pivski ulici na obeh
straneh hiš, peki in branjevci pod
mestnim stolpom in vzdolž
današnje Cankarjeve ulice, krama
pa se je prodajala na Cvet ko vem
trgu. Vsi pa so morali od svojih
prostorov plačevati primerne
pristojbine.
Sejem že dolgo nima več tak-
šnega pomena, kot ga je imel ne-
koč, in je najmanjši sejem po
obsegu, prostoru in po številu kup-
cev in prodajalcev, od vseh treh sej-
mov. Sejem poteka prav tako kot
nekoč pod cerkvijo sv. Ožbalta
vsako leto 5. avgusta. Prodaja se v
glavnem kič, ki ga prineso v večini
prodajalci iz raznih krajev sosednje
Hrvatske (Cakovec, Varaždin, Kra-
pina). Prodaja kiča se vrši v glav-
nem na štirih stojnicah, ki so oblo-
žene z vsemi mogočimi prstani iz
medenine, verižicami z raznimi
plastičnimi igračami itd.
Ptujski svečarji in medičarji pro-
dajajo na dveh stojnicah izdelke iz
lecta, sveče različnih velikosti in
barv, ki gredo najbolje v promet.
Ker je sejemski prostor omejen le
okrog cerkve, se prodajajo na sej-
mu tudi slike svetnikov, molitveni-
ki in podobno. Skratka, sejem iz-
gublja svoj pomen in postaja le
priložnost za nakupe manjših,
skoraj brezpomembnih stvari.
JURJEV SEJEM
V	PTUJU -
23. APRILA
Drugi najstarejši sejem je iz leta
1458 — nekoč sejem na dan Sv.
Erika, ki se je kasneje prestavil na
dan Sv. Jurija. Tudi za Jurjev se-
jem lahko rečemo, da izgublja svoj
pomen in da je sejemski prostor
omejen le na Titov trg, Murkovo
ulico, na Slovenski trg; prej pa je
bil razširjen po celotnem starem
delu mesta.	<•
Na sejmu prevladujejo predvsem
prodajalci lesenih izdelkov: sodi,
različni po velikosti in kakovosti,
lesena sita, grablje, preše za stis-
kanje sadja in grozdja, kuhalnice.
Izdelki gredo odlično v promet,
predvsem zaradi njihove vsakdanje
uporabe. Prodajajo jih le na Tito-
vem trgu, izdelke pa imajo nalo-
žene po tleh, le okusno izdelani
leseni izdelki so razstavljeni na stoj-
nici na Slovenskem trgu, ob spome-
niku Jožeta Lacka. To so pred-
vsem: kuhalnice, kljuke za perilo,
spominčki, izrezljani leseni
krožniki.
Zelo zanimiv je pogled po Mur-
kovi ulici, kjer imaš občutek, da vsi
le prodajajo, nihče pa ne kupuje.
Tukaj se prodajajo stara oblačila in
obutev, ki jih prodajalci ponujajo
po sorazmerno nizki ceni. Stojnic
ni — temveč prodajno blago leži po
tleh — torej so stojnice — pločniki.
Vse manj pa je opaziti lončarskih
izdelkov. Starejši meščani se
spominjajo, da je bil prej na
Slovenskem trgu urejen prostor,
kjer so se zbirali le lončarji. Letos
pa sta izdelke iz gline prodajala le
dva prodajalca: to so vrči za
.sesirjanje mleka, vrči za vino,
cvetlični lončki, vaze, igrače,
piščalke.
Prodajalcev sena in tako
imenovanih ,,špeharjev" pa na
današnjem Jurjevem sejmu ne
zaslediš več (pred vojno najmoč-
neje zastopani).
KATARININ
SEJEM
V	PTUJU -
25. NOVEMBRA
V 16. stoletju, točneje leta 1551,
je nastal sejem na dan Sv. Katarine.
Sejem se je ohranil vse do danes,
lahko bi celo rekli v vsem svojem
obsegu in še danes nadaljuje tradi-
cijo sejma v celoti.
Na dan sejma se zbere v Ptuju
nad 20.000 ljudi iz bližnje in daljnje
okolice, pa tudi iz zamejstva. Ne le
tisti, ki imajo željo, da bi videli se-
jem kot tak.
Ze dan pred sejmom je opaziti po
mestnih ulicah ljudi, ki željno
iščejo prostor, ki bi po njihovem
mnenju bil najbolj primeren za
uspešno prodajo. Postavljajo
stojnice, določajo cene svojemu
blagu. Skratka, Ptuj izgubi podobo
mirnega mesta že dan pred sej-
mom.
Zjutraj, to je na dan sejma, te
zbudi velik hrup iz ulic. Trgovanje
in mešetarjenje se prične že ob
petih zjutraj. Takrat so cene blaga
najvišje. Njegova cena polagoma
pada tja do 12. ure, ko so cene že
minimalne. Po 12. uri se večina
prodajalcev že razide, ostane le še
nekaj stojnic z manjšimi izdelki:
igrače, verižice, uhani, zapestnice,
ogledalca. Ti izdelki so narejeni iz
medenine in pobarvani z živopisa-
nimi barvami, ki s tem svojim
zunanjim videzom vsekakor
vplivajo na povpraševanje —
seveda le na določeno strukturo lju-
di.
Veliko je tudi ljudi, ki se bavijo s
prekupčevanjem. Najprej kupijo
blago, potem pa se sami vživijo v
vlogo prodajalca in isto blago
prodajajo drugemu. Nekaterim je
to v veselje, drugi pa imajo željo
po dobičku. Predvsem se taki
primeri pojavljajo pri rabljenih
oblačilih, po katerih Katarinin se-
jem tudi najbolj slovi.
Murkova ulica, Prešernova ulica.
Muzejski trg so na sejemski dan
kakor muzej starih oblačil, starega
pohištva, obutve, orodja, televizij-
skih aparatov, otroških vozičkov,
starih peči. Blago se prodaja na
tleh, to je kar na pločniku, pa tudi
na cesti. Nekateri uporabijo za
stojnice svoje avtomobile, pa tudi
okenske police. Zanimivo je poslu-
šati prodajalce, ki si prizadevajo,
da bi čimveč prodali. Blago
ponujajo z uporabo najrazličnejših
izrazov, narečnih besed. Vsi kri-
čijo, vsak hoče preglasiti svojega
soseda. Marsikdo se posluži
zvočnika in s tem preglasi vse osta-
le prodajalce. Skratka, vsi iščejo
najprimernejši način, kako bi
pritegnili čimveč kupcev.
Ljudje hočejo prodati stvari, ki
so še za rabo, hočejo se znebiti
nepotrebne ,,navlake". Marsiko-
mu pa pomeni ta dan edini up, da
bi dobil ,,nove" čevlje ali zimsko
obleko.
Nova oblačila se prodajajo v
Bezjakovi ulici in na Titovem trgu.
Prodajalci so iz sosednje Hrvat
ske, v glavnem iz Medimurja
(Cakovec, Nedelišče, Mursko
Središče). Blago imajo razstavljeno
na osmih stojnicah, poslužujejo pa
se tudi avtomobilov, nekateri pa
razložijo svoje blago kar po tleh.
Prodajajo blago, ki je kupljeno v
Italiji in blago, ki ga izdelujejo sa-
mi To so puloverji, jope in
nogavice iz domače volne, krila,
hlače, rokavice.
Na stojnicah ob ograji v Bez-
jakovi ulici lahko kupiš čevlje iz
doma ustrojenega svinjskega
usnja, kar predstavlja vsekakor
konkurenco ptujskim čevljarjem.
Mislim, da je ta dan vsakomur
zadoščeno, tako kupcem, kajti
mesto je založeno z najrazličnejšim
blagom, kakor prodajalcem, ker
ljudje ta dan kupujejo stvari, ki jih
ne potrebujejo le ta dan, ampak
vse leto. Predvsem mislim s tem na
izdelke iz lesa, kot so vinski sodi,
škafi, sita, ki jih lahko kupiš pri
edinem ptujskem izdelovalcu les-
nih izdelkov na Srbskem trgu. Ta
dan imajo svoje izdelke razstavlje-
ne tudi na stojnici pred svojo trgo-
vino. Tukaj lahko kupiš ,,rasohe",
to so neke vrste vil za sušenje sena,
ročaje za grablje, motike, lopate,
metle iz sirka, škafe za tiinke. V
Muršičevi ulici pa prodajajo te
izdelke prodajalci iz Krapine, Lud-
brega in Koprivnice.
Marsikatera gospodinja si priskr-
bi lepo izdelane gospodinjske
pripomočke: kuhlje, lesene krožni-
ke, ščipalke za perila, obešalnike,
majhna sita, cekarje, košare. Te
lahko kupi na dveh stojnicah
prodajalcev iz Dolenjske v Lackovi
ulici, ki so vsakoletni prodajalci na
Katarininem sejmu.
Tri stojnice ob proštijski cerkvi
na Slovenskem trgu so bogato
založene s podobami svetnikov,
molitveniki, z ogledali, glavniki, ki
jih ponujajo po zelo nizki ceni: 10
glavnikov po 9.— dinarjev. Lahko
si kupiš palmo v miniaturni obliki,
značke jugoslovanskih nogometnih
klubov, kičaste prstane itd. Na
sosednji stojnici je prodajal proda-
jalec iz Rač živopisane rute, plete,
halje, jope, prtičke. Očitno s tem
blagom prekupčuje, prtički iz
bombaža pa so-delo njegove žene,
ki jih je kljub mrazu delala kar ob
stojnici in hkrati pomagala možu
pri prodaji.
Ptujski lectar Puž ima svojo
stojnico na začetku Cankarjeve
ulice. Prodaja tudi sveče vseh
velikosti in oblik, ki so poslikane s
cerkvenimi podobicami ter name-
njene za cerkvene obrede (krst,
birma).
Na Titovem trgu pa prodaja svo-
je medičarske in svečarske izdelke
tudi ptujski lectar Krajnc.
Na koncu Prešernove ulice
prodaja kotlarske izdelke edini še
preostali kotlar v Ptuju SOllOsi. To
so predvsem kotli iz bakra za ku-
hanje žganja.
Pred Orfejevim spomenikom na
Slovenskem trgu prodajajo
prodajalci iz Zagorja, predvsem iz
okolice Krapine, izdelke iz ličja,
.r>^o'c, šibja: cckaije — t. i.
,,hrvaški cekarji", ki so namenjeni
za nošenje luka, košare za sejanje,
cekarje. Izdelki so lepo izdelani in
dobre kvalitete ter gredo zaradi te-
ga dobro v promet.
Opaziš lahko, da kupujejo stara
oblačila predvsem ljudje iz Sloven-
skih goric in Haloz, torej iz krajev,
kjer je socialna struktura pre-
bivalstva bistveno drugačna od
prebivalstva Ptuja in ožje okolice.
Tem ljudem je sejem edina
možnost, da si po minimalni ceni
priskrbijo potrebna oblačila zase
in za svoje družine. Seveda pa ne
smemo posploševati, kajti tudi
drugi kupujejo to blago, čeprav
morda ne zase. Marsikdo ne kupu-
je na sejmu, ker se je uveljavilo
mnenje, da kupujejo na sejmih le
ljudje, ki nimajo dovolj material-
nih sredstev za nakup v trgovini. S
tem se pojavljajo razlike med ljud-
mi, vendar to ne bi smelo obvelja-
ti.
Popoldan, ko se sejemski vrvež
poleže, dobi mesto žalostno podo-
bo. Povsod so smeti, marsikdo pu-
sti kakšno stvar, ki je ni mogel
prodati, kar na tleh. Spet drugi si
še morda prizadeva, da bi prodal
blago po minimalni ceni. Tudi
gostinski lokali se popoldne iz-
praznijo in marsikdo si reče ,,pa j.e
za nami" in že prične misliti na
prihodnji Katarinin sejem.
Vsekakor, vredno je obiskati ta
sejem, ki je obdržal svojo prvotno
obliko in pomen vse do danes.
IN PTUJSKI
SEJMI
DANES?
Danes pa? Sejmi izgubljajo svoj
pomen, kajti za današnji čas je
značilno, da postaja kategorija
,,čas" fenomen svoje vrste. Tek-
mujemo s časom, ki si prizadeva-
mo, da nas konkurenca ne prehiti,
ko uvajamo nov proizvod, ko
planiramo. Stranke oziroma kupci
žele, da so postreženi pravočasno.
Skratka, vsem se mudi. Ljudem
pomeni izguba časa, če bi hodili
kupovat na sejme.
Zadovoljili smo se z industrijsko
serijsko proizvodnjo, ki avtomat-
sko grmadi najrazličnejši potrošni-
ški material, izdelke kot so tekstil,
pohištvo, keramika, steklarski
izdelki. Industrijski tekoči trak je
mehanizirano — šablonski stroj
— izvrže karkoli in končni izdelek
je pač takšen, kakršen je bil
osnovni načrt, kakršna je bila
zamisel načrtovalca oziroma
u-stvarjalca, ta pa je lahko
kakovostno estetska ali pa neokus-
na, kičasta.
Obrtniški izdelki izginjajo. Na
sejmih je opaziti zmeraj manj
prodajalcev, ki ponujajo kakšen
izviren izdelek. Na stojnicah je na
žalost opaziti vse preveč kiča, ki
sicer posnema zunanjo obliko, ne
da pa izdelku notranjega izraza in
vsebine.
Ostane ti samo, da opazuješ,
kakšno muzejsko zbirko, da se
zastrmiš in občuduješ preprosto
lepoto kmečkega pohištva, orodja,
keramike, oblike posode in orodja
so funkcionalno logične in prav
zato nas pritegne oblikovna lepota
teh predmetov, ki jih je kmečki
človek oblikoval in uporabljal v
vsakdanjem življenju.
Ugotovimo torej lahko, da sejmi
izgubljajo svoj pomen, svojo
funkcijo zaradi razvoja trgovine in
nastajanja modernih konzumov ter
Ja stara oblika skoraj izginja, ta-
ko v trgovskem kakor v družbe-
nem smislu. Minila so stoletja, sej-
mi pa so ostali. Ponekod v prvotni
obliki, drugod pa so se po oblikmn
vsebini nekoliko spremenili in
izgubili svoj nekdanji pomen. V
gospodarsko razvitih deželah pa so
se po zgledu nekdanjih sejmov
razvili velesejmi.
Murkova ulica in del Slovenskega trga na Katarinin sejem
Foto: I. Ciani
Ino Gorup
TEDNIK - 24. november 1983
NAŠI DOPISNIKI - 11
Stran „Gremo na delo" pripravlja in ureja Center za obveščanje In propagando
pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj, vodja Irena Hunjet, člani Valja Aleksič, Branko
Beranič. Robert Kodrič, Anita Peklar, Franc Planinšek, Franc Prelog, Srečko
Sirovnik, Sergeja šorii in Zalika Vogrinec.
NASE DELO V OBDOBJU
NOVEMBER 83 - NOVEMBER 84
Usnova za naše delo v nasled-
njem letu so Ključne usmeritve 11.
kongresa ZSMS in podrobneje ses-
tavljen program svetov (za družbe-
nopolitični sistem, za družbeno-
ekonomske odnose, za vzgojo in
izobraževanje) ter centrov in komi-
sij pri predsedstvu OK ZSMS l'tuj,
pa tudi sklepi problemske konfe-
rence-OK ZSMS Ptuj, mladih o
delegatskem sistemu iz meseca
februarja. Kljub vsemu ' velja
povdariti nekatere naše osnovne
naloge v naslednjem letii, ki jih mo-
ramo uresničiti, če želimo, da bodo
mladi v vseh sredinah pridobili
večje zaupanje v svojo organiza-
cijo.
Te naloge so sledeče:
1. Boj za frontno ZSMS —
pomeni uveljavljanje interesov
mladih pri delu v društvih, druž-
benih organizacijah. Klubu mladih.
Klubu brigadirjev, klubih OZN,
marksističnih krožkih, novinarskih
in drugih krožkih, v SZDL,
samoupravnih organih in povsod
drugod, kjer so mladi zainteresirani
za delo. Pomeni tudi uveljavljanje
privlačnejših oblik in inetod dela v
različnih srfdinah, ki bodo
pritegnile mlade k delu v naši orga-
nizaciji (npr., glej program dela
komisije za idejnopolitično
delo, . .).
2.	Boj proti brezposelnosti —
poskus oživiti delo mladih pro-
dukcijskih enot (kooperativ).
Uresničevanje naloge smo si
z.amislili v okviru Kluba mladih,
kjer bi ustanovili produkcijsko
enoto za izdelovanje najrazličnejših
spominkov (glede na razvoj
turizma v občini) in še nekatere
druge (smo v dogovarjanju).
Pričakujemo tudi vaše ideje.
Zaradi večjega števila brezposel-
nih to ne bo dovolj, zato ostaja
osnovna naloga OO ZSMS v
organizacijah združenega dela še
naprej aktivno sodelovanje pri
sestavi in analizi pravilnikov s po-
dročja delovnih razmerij, vplivanje
na temelje plana organizacij
združenega dela, razpise štipendij,
kadrovske plane . . .
3.	Reševarije stanovanjskega
vprašanja — gre za tvorno sodelo-
vanje OO ZSMS v organizacijah
združenega dela pri pripravi in
analizi samoupravnih aktov, ki ure-
jajo odnose na področju pridobiva-
nja stanovanj. Preko SIS za stano-
vanjsko gospodarstvo v občini seje
nujno zavzeti za ugodnejše kreditne
pogoje pri pridobivanju .stanovanj
za mlade.
4.	V okviru OK ZSMS bomo an-
gažirali strokovnjaka, ki bo
pripravljen mladim nuditi konkre-
tno pomoč (strokovno, svetovalno,
družbeno in drugo) in to prosto-
voljno (ali za minimalni honorar).
Ce je možno, to obliko
mladinske samopomoči ali mladin-
ske solidarnosti organizirajte tudi v
večjih organizacijah združenega
dela, krajevnih skupnostih. Klubu
mladih, . . .
5.	Uveljavljanje humanejših in
pravičnejših odnosov med učenci in
učitelji, izboljšanje kvalitet vzgoj-
noizobraževalnega procesa, pes-
trejše interesne dejavnosti. Ob večji
iznajdljivosti in povezovanju v
okolju obstaja osnovna naloga
mladih v vzgoji in izobraževanju.
6.	Izboljšanje obrambnega
usposabljanja in vzgoje mladih je
potrebno doseči v okviru vseh enot
TO (delujejo aktivi ZSMS), NZ,
CZ, JLA, predvsem pa v sred-
nješolskem centru ob zagotavljanju
strokovnega kadra in s posodablja-
njem pouka (kabinetni pouk, delo
na terenu, . . .). Diana Bohak
PERO UREDNICE
V minulih tednih so v številnih osnovnih organizacijah ZSMS potekale
volilno-programske konference, na katerih so mladi spregovorili in
kritično ocenili delo v preteklem enoletnem obdobju ter si zadali nove
naloge. Volilno programska seja je potekala tudi na nivoju občinske
konference ZSMS Ptuj, in sicer minuli četrtek. Poleg razprave in
sprejema novih pravil o organiziranju in delovanju OK ZSMS Ptuj so bila
podana tudi poročila o delu organov OK ZSMS in predlogi programov za
naslednje enoletno obdobje, izvedene pa so bile tudi nadomestne volitve
članov predstxlstva OK ZSMS Ptuj. O aktivnosti posameznih organov
OK ste nekaj lahko prebrali že v prejšnji številki, nekaj pa boste lahko v
današnji.
Da v glasilu pogrešamo članke, ki bi jih napisali mladi iz osnovnih
sredin, smo zapisali že nekajkrat, a brez uspeha. Upamo, da bo novo
delovno obdobje, ki je pred nami, prineslo vidnejše rezultate.
Irena Hunjet
VSEBINA DELA ZSMS
Ce hočemo govoriti o vsebini dela ZSMS, programu oz. kako pri-
tegniti k delu čim več mladih in tako zagotoviti množičnost MO, to pa je
temeljni pogo^ za uspešnejše reševanje vseh problemov v naši družbi,
moramo imeti v vidu, da v OO dela peščica mladinskih aktivistov, tudi brez
podpre članov ZK, predvsem komunistov mladincev v MO. To pomeni, da
mora ta majhna skupina mladinskih aktivistov sestavljati jedro O ZSMS
ter s svojim delom skrbeti za vključevanje preostale mladine v delo OO
ZSMS.
Kako? Smernice dela so bile dane že velikokrat, tako na kongresu
ZSMS in ZSMJ, kot tudi na naši februarski seji OK ZSMS Ptuj. Prva in
najvažnejša naloga ZSMS kot DPO in vzgojne organizacije je, da mlado
generacijo vključi v delegatski sistem, da se problemi izna.šajo in rešujejo v
okviru KK SZDL (njenih sekcij in komisij) ter sindikata v OZD. Obliko-
vana stališča in sklepe SZDL oz. sindikata pa ne more obiti noben samou-
pravni organ KS ali TOZD. Z vključevanjem mladih v delegatski sistem
opravljamo tudi drugo funkcijo — vzgajamo mlade za samoupravno
dogovarjanje in reševanje nastalih problemov pomembnih tako za mlado
generacijo in širšo družbo. To nalogo bomo mladi uspešno opravili, če
bomo tudi v OO ZSMS delovali tako, da bomo neštetokrat zapisano,
samoupravno demokracijo omogočili in krepili.
Samoupravno reševanje nastalih problemov narekuje izoblikovana
stališča in predloge za delegate, ki jih imamo v KK SZDL in sindikate ter
drugih samoupravnih organov. Zato so se zadolžila predsedstva OO ZSMS
na februarski seji OK. Prav tako so se predsedstva oz. pred.sedniki
zadolžili, da ugotovijo, v kolikor ne vedo, kdo so njihovi delegati, da jih
vabijo na svoje seje, seznanijo s stališči ZSMS in ga opozorijo oz.
zalucvajo, da jim prenese povratno informacijo in da neaktivne delegate
odpokličejo ter zamenjajo ali predlagajo organu konkretnega delegata, da
ga zamenjajo. Vse to smo se dogovorili na februarski seji OK ZSMS Ptuj
vendar je očitno ria sprciete sklepe in stališča padel debeli sloj prahu. Kaj
nc predsednik o6 ZSMS? Mar nismo za tako stanje kot je v mladinskih
vrstah veliko sami krivi?
Mislim, da smo. Kajti vsebine dela ni potrebno iskati in tudi ne
proučevati kaki so ti interesi, ki bi mlade združevali. Menim, da smo
mladim premalo predstavili ZSMS. Kot organizacijo mladih, kajti človek
posameznik se vse skozi organizira, ker organiziran lažje uresničuje svoje
in širše driižbe;ie probleme.
To bi mladim moralo biti osnovno vodilo delovanja v mladinskih
vrstah, seveda pa različnih interesnih področjih. Mladinec — mladinka s
tvojimi predlogi v OO ZSMS tudi ti lahko daš svoj prispevek k hitrcjšeitiu
razvoju naše družbe.	Milan Kuri
AKllVNOST
OC K OZN
Delo OC K OZN je bilo dovolj
pestro, vrstile so se razne aktual-
nosti in dejavnosti tako na OC K
OZN kot v klubih OZN po os-
novnih šolah. Proti koncu šolskega
leta pa naša aktivnost ni bila
takšna, da bi, jo lahko pozitivno
ocenili. Vzrokov za to je več, pred-
vsem pa bi to lahko popravili z
boljšo kadrovsko sestavo in večjo
zagnanostjo pri delu.
V	šolskem letu 1982/83 smo do-
bro pripravili proslavo za dan OZN
(24. oktober). V tem času so bile
razne aktivnosti po OO (radijske
oddaje, okrogle mize, razstave, . .)
prav tako pa tudi na OC K OZN
Ptuj. Pripravili smo mirovno mani-
festacijo ter razstavo v Klubu
mladih, kjer so se predatavili s
svojimi literarnimi in likovnimi
izdelki mladi iz klubov OZN. Za
uspešno delo smo prejeli tudi
priznanje RK K OZN.
Udeležili smo se tudi kviza, ki g •
vsako leto pripravlja RK K OZN,
kjer so se klubi OZN po osnovnih
in srednjih šolah dobro odzvali.
Zelo usf>ešna je bila predvsem 0§
Franc Osojnik, ki je med osnov-
nimi šolami osvojila prvo mesto.
Pripravili smo tudi dve okrogli
mizi skupaj s komisijo za IPD in
OC MK. Obe okrogli mizi sta bili
dobro obiskani, v čemer se kaže
zainteresiranost za tovrstno
dejavnost in bi jo mogli v bodoče
veliko bolj razviti in kvalitetneje
pripraviti.
Imeli smo sejo OC K OZN, men-
torske komisije in seje sekretariata.
Predvsem bi morali izboljšati delo-
vanje mentorske komisije in
komisije za mednarodne odnose, ki
bi morali biti ključni komisiji vOC
K OZN. Izboljšati pa bi morali tudi
informiranje, ki pa je zelo slabo,
saj smo se veliko premalo
posluževali recimo radia, Ptujskega
tednika in ostalih sredstev za
informiranje.
V	juliju in avgustu je pripravila
RK K OZN mladinsko politično
šolo K OZN na Debelem rtiču,
katere so se udeležili mentorji in
člani OC K OZN.
Andreja Capuder
MLADI V KRAJEVNI SKUPNOSTI
Konterenca mladih v krajevnih skupnostih je v
skladu z vlogo SZDL usmerjala in aktivno
vključevala svoje člane v celotno družbenopolitično
življenje in zagotavlja vpliv mladih na sprejemanja
družbenopolitičnih stališč o vseh vprašanjih
družbenega razvoja. Zlasti tistih, ki neposredno
zadevajo ekonomski, socialni in politični položaj
mladih ljudi v posameznih krajevnih skupnostih.
Se posebej je bila naša aktivnost usmerjena v ak-
cijo, ki smo jih realizirali v okviru SZDL in ki so
neposredno zadevale mlade.
V okviru KMKS smo organizirali tekmovanje za
izbor najboljše OO ZSMS.
Prav tako smo v okviru KMKS organizirali
posvete predsednikov OO ZSMS na katerih smo se
dogovarjali o predvidenih akcijah in poskušali
reševati probleme, ki so se porajali pri delu
posameznih OO.
Osnovna naloga KMKS, ki smo jo zadovoljivo
opravili je, da povezuje in usklajuje delo OO ZSMS
v KS in s tem zagotavlja idejno in akcijsko usmeritev
pri reševanju problemov skupnega pomena.
Idejnopolitično delo:
V začetku leta smo v okviru KMKS organizirali
seminar za predsednike in sekretarje OO ZSMS. Ta
seminar je predstavljal osnovno obliko
idejnopolitičnega izobraževanja najodgovornejših
aktivistov v OO ZSMS. Pomembna oblika
idejnopolitičnega izobraževanja je tudi sodelovanje
na kvizu „TITO-REVOLUCIJA-MIR", ter ostalih
kvizih, ki so jih organizirale OO ZSMS, kjer se mladi
seznanjajo z novejšo zgodovino narodov Jugoslavije
ter z razvojem delavskega gibanja pri nas.
Mladinsko prostovoljno delo:
Ugotavljamo lahko, da je bila v preteklem letu
velika aktivnost mladih v KS na področju mladin-
skega prostovoljnega dela, saj skoraj ni bilo OO, ki v
tem času ni organizirala nekaj eno ali več dnevnih
delovnih akcij.
Kultura:
Kulturna dejavnost je v večini OO ZSMS zelo
razvita . . . OO ZSMS skoraj v vseh KS aktivno
delujejo pri prireditvah proslav ob državnih,
republiških ali krajevnih praznikih.
Šport:
Aktivnost mladih na tem področju vsekakor ne
zaostaja, saj so se OO ZSMS uspešno vključile v
športna tekmovanja v počastitev mesecu mladosti, ki
jih je organizirala OK ZSMS Ptuj.
Ohranjanje revolucionarnih tradicg NOB:
Mladi iz OO ZSMS v KS so se množično vključili
na pohod v Mostje in pa razne pohodniške akcije, ki
so jih organizirali sami. OO ZSMS redno urejajo
spominska obeležja NOB.
Delo s pionirji:
OO ZSMS iz KS so pripravile svečan sprejem
pionirjev v ZSMS. Pionirji redno vključujejo v svoje
delo, pripravljajo sestanke, kjer jih seznanjajo z
delom OO ZSMS, stike s pionirji vzdržujejo preko
osnovnih šol. Prav tako vključujejo pionirje v
lokalne MDB.
SLO in DS:
Komisija ^a SLO in DS pri OO ZSMS se uspešno
vključujejo v priprave in izvedbo akcij NNNP. Prav
tako se OO ZSMS vključujejo v obrambne priprave v
KS. OO ZSMS redno evidentirajo mlade v šole za
vojaške poklice.	Ivan Cebek
PODROČNA KONFERENCA MLADIH V
ZDRUŽENEM DELU (OKTOBER 1982 —
OKTOBER 1983)
Področna konferenca mladine v
združenem delu še je od oktobra
1982 do oktobra 1983 srečevala s
kopico problemov, ki jih je zaradi
velikega števila neaktivnih OO
ZSMS dosti težje reševala kot bi
jih sicer in bila torej manj uspešna
pri realizaciji nalog, zadanih v
programu dela KMD in tudi pri
tekočih, sprotnih nalogah. Ker je
takšno stanje bilo za pričakovati,
smo se v začetku mandata dogovo-
rili, da si bo 7 članov predsedstva
razdelilo vse OO v združenem de-
lu, ki bi naj skrbeli za aktivnosti v
OO, za pomoč pri delu, za stike z
OK . . . Toda že člani predsedstva
KMD so delo vzeli dokaj neresno.
Zalo smo izvedli zamenjavo, ki pa
ni rodila sadov oz. Z zamenjavo se
v predsedstvu glede aktivnosti ni
nič izboljšalo. Tako, da je večina
(X) spet ostala brez mentorstva oz.
brez kontrole, kakor si kdo želi
razlagati.
S strani OO pa posebnih želja za
pomoč ni bilo, saj so lahko ,,žive-
li" v pasovnosti.
Kljub vsemu pa so v določenih
OO potekale aktivnosti zadovolji-
vo. Na novo je bila ustanovljena
OO v Zobni ambulanti, kjer delo
ziienkrat poteka še zadovoljivo.
Aktivnosti so potekale tudi v OO
Delta, TAM — Obrat zavor. Za-
vod dr. Marjana Borštnarja v
Dornavi, Konus Majšperk, KK —
larma prašičev. Motel Petrel
Podlehnik, Gorenje TOZD
Ilektronika i^tuj, CD TOZD
Vzdrževanje voz Ptuj.
Kot posebno aktivnost mladih pa
moramo obravnavati OO v TGA
Kidričevo, ki so se v tem mandatu
oz. v tem letu srečevale z najtežjo
problematiko. Tudi s strani OK
oz. predsedstva KMD, je bilo za
razreševanje teh problemov in s
tem za politično akcijo, ki jo je bi-
lo, treba voditi med mladimi v
TGA, precej storjenega. Med le-
tom so poleg obravnav po
zaključnem računu za leto 1982 in
po periodičnih obračunov poteka-
le tudr javna razprava o zakonu o
invalidskem in pokojninskem
zjivarovanju, spremembah zakona
o delovnih razmerjih, o nalogah
ziidanih na II. kongresu ZSMS in
/SMJ, o ukrepih ZIS ter o nalo-
gah naloženih s strani predsedstva
OK. Tudi letos ugotavljamo, da je
zii mlade v združenem delu precej
premalo izobraževalnih oblik dela,
saj je tudi izobraženost eden od
pomembnih faktorjev uspešne
aktivnosti v OO ZSMS. Dva semi-
narja, ki sta bila izvedena za
predsednike in sekretarje OO sta
več kot premalo.
Glede na to, da se mladi v
združenem delu srečujemo s
pomembno problematiko za
družbeni in .ekonomski položaj
vseh mladih bi morale glavne
aktivnosti potekati predvsem v teh
mladinskih vrstah. Vprašanje pa
je, zakaj prav v združenem delu
taka apatičnost do vseh dogajanj v
našem gospodarstvu, samouprav-
nem sistemu, nasploh v družbi.
Mogoče je bila delni krivec za to
tudi dosedanja organiziranost mla-
dih, na kar se v bodoče ne bo več
možno izgovarjati, saj bo z novo
organiziranostjo vsaka OO direkt-
no vezana na OK in ne preko
koordinacijskih svetov, konferenc
delegacij ij^., kot je bilo do sedaj.
l očenost mladih in s tem delno
zapiranje po področjih v
področnih konferencah ne bo več
možna v toliki meri, saj bodo sve-
ti, ki jih predvideva nova orga-
niziranost obravnavali problemati-
ko vseh mladih in ne samo z enega
področja. Tako bodo mladi v
združenem delu bolje poznali tudi
problematiko mladih v izobraževa-
nju, KS ter obratno. S tem bo tudi
povezanost» združenega dela in
izobraževanja boljša, kar pa smo
pri sedanji organiziranosti pogre-
šali.	Darinka Kelenc
RAZPRAVA O PRAVILIH
IN ORGANIZIRANJU OK ZSMS PTUJ
Na ziičcikii mojega uvoda bi želel opozoriti, da ob
s|iKicm;mju pravil o organiziranju in delovanju OK
nc bi potrošili vse energije in časa, ker ga rabimo zii
i)bKi\navo pomembnejših nalog — predvsem vsebine
dcl;i. Vendar se s sprejemanjem pravil OK
cl(iuo\arj;Miio, sporazimievamo kako se bomo
orii;iMi/ir;ili, da bomo lahko uresničevali zastavljene
eilje. Niličc pa si ne dela iilvar, da bomo samo s temi
pra\ili zagotovili boljše in učinkovitejše delo OO in
aldlne OK ZSMS.
Ob pripravaii na oba kongresa ZSM je bila izve-
dena eekn iia anali/a na kateri smo ugotovili:
— da s(i mlatli organizirani v OO premalo učin-
kiniii /a reševanje problemov mladih.
Kje s(i v/idki neučinkos ilosii?
1.	nei/obiikcnana stališča, sklepi,
2.	v kolikor sn la stališča izoblikov^Hia se ne
prenašajo v KK S/DI. ali sindikat kajti mladina v KS
ni povezana, ni povezave celotne mlade generacije v
KS /a reševanje vseh problemov KS preko KK SZDL.
Sedaj se pojavlja, da samo OO v eentrii KS prenašajo
svoja stališča v KK SZDL in preko nje v samoupravne
oryane KS. fudi premalo članov OO ZSMS.
Taka oruaniziianost preprečuje vključevanje mla-
dil) v delegatski sistem in s tem sodelovanje pri odlo-
čanju o najpomembnejših zadevah v KS. Tudi
učinkovita ne mote biti, saj ni množičnosti, kar pa je
po;joj /a spreminjanje obstoječih odnosov, stanja v
našj di u/bi, saj je premalo članov OO ZSMS.
In lako se vriimo v začaranem krogu, kar pomeni
da naša neučinkov iiost z:iradi teh vzrokov pušča za
|x->sledieo ne/ainieresiranost mladih za delo v mladin-
ski oigani/aciji.
Podobna situacija je v DO, s tem, da so vzroki"
neučinkov itosii drugačni. Tukaj pa ostaja želja po
eeniraiizaei.ii, po forumskem delu, saj so sredina, kjer
bi na vsak način želeli imeti še neki organ, ki bi diktiral
OO ZSMS. To pa mislim, da jc za OO nesprejemljivo,
kajii moremo ločevali kaj so temeljneživljenskc in de-
lov ne sredine, da so to temeljne celice odločanja o
vseh najvažnejših, najpomembnejših vprašanjih
človekovega svobodnega razvoja. Vedeti pa moramo
_ tudi to, da je mladinska organizacija specifična DPO,
tla lo ni ZK niti sindikat in zato moramo iskati tako
organiziranost, ki bo popolnoma ustrezala vlogi in
delu mlade generacije in da nam za lo ni potrebno
nobeno kopiranje organiziranosti drugih DPO.
Mislim, da moramo I udi v tem primeru pokazati neko
sanioslojnosi in i/virnosl.
V |-)redlo!.'u pravil OK smo poskušali opredeliti
delovanje ZSMS v temeljnih samoupravnih delovnih
in življenskih sredinah (lOZfJ in KS) — (Člen statuta
9) in s tem omog(*čili orgatiiziranje mladih tako, da
hodo sotlelovali pri naslajanju in spreminjanju odlo-
čiiev in to vseh mladih v osnovnih samoupravnih
sieilinah in ne preko foriuuov, temveč z resničnim'
fionlnim delovanjem v vseh sekcijah SZDL in preko
delegatov (mladincev) v samoupravnih organih.
/alo smo v predlog pravil OK ZSMS Ptuj zapisali,
da se v teiiieljnih delovnih in življenskih sredinah
(1 OZD in KS) ustanovi ena OO ZSMS. Kjer pa pogoji
dela oz. oddaljenost vasi onemogoča učinkovitost dela
00	se lahko uslatu)vijo aktivi ZSMS, ki tvorijo OO
ZSMS. Njihov najvišji organ pa je konfcrcnca OO
ZSMS, katero sestavljajo delegati aktivov. Tudi v OO
poskušamo s temi pravili zagotavljati koordinacijo
med OO ZSMS in s posveti predsednikov.
Spremembe organiziranosti OK so tudi v organih
OK, prav zaradi preprečevanja forumskega dela in
obravnavanje problemov na posameznih področjih.
Zato predlagamo namesto dosedanjih področnih
konferenc, ki zagotavljajo obravnavo problemov v.seh
sirukturam ZSMS. Zato smo tudi predlagali razrešitev
števila članov predsedstva OK od 15 na 21 članov.
Na koncu bi šc enkrat želel povdariti, da sc v
piedsedstvu OK zavedamo, da smo z reorganizacijo,
spreminjanjem oblike organiziranja ne bo MO to kar
bi vsi skupaj radi in daje potrebno vsebino dela ZSMS
spi emeniti. Venctar pa so ta pravila podlaga, smerokaz
1	udi za v sebinsko delo v ZSMS.
Milan Kuri
MLADI V TGA KIDRIČEVO TOZD
PREDELAVA ALUMINIJA
Novo vodstvo OO ZSMS v
TOZD Predelava aluminija je
prispevalo velik koi^ak naprej pri
delovanju mladih. Ket je povedal
mladinec iz OO ZSMS TOZD Pre-
delava aluminija so resnično z
novim vodstvom mladine za-
dovoljni. Ciani novega vodstva so:
predsednik Liponik Janez, blagaj-
nik Cestnik, namestnik predsedni-
ka Levanič Dušan, ter člani pred-
sedstva mladine.
Zakaj so tako zadovoljni? Sedaj
sp postali pravzaprav mladina in to
tista mladina, ki jo potrebuje
današnje življenje mladih v vsaki
TOZD. V TOZD Predelava
aluminija, ki je sestavni del DO
TGA Kidričevo je mladincev okoli
60. To pa je številka, ki je resnično
pravi pokazatelj uspešnega delova-
nja. Seveda, če pa v samem vodstvu
ni posluha za uspešno delovanje, ne
moremo pričakovati od ostalih
mladincev dobrega ali zavidljivega
uspeha. To pa resnično ni bilo v
prejšnjem vodstvu mladih, saj se
predsednik ali namestnik predsed-
nika sploh nista udeleževala
sestankov KS DO TGA Kidričevo,
še manj pa sta se izkazala z delom v
OO ZSM. V tem kratkem času od
iAolitve novega vodstva pa do da-
nes so mladi veliko prispe-
vali v sami TOZD in sicer z delovno
akcijo, katera je bila dobro obiska-
na. Čistili so okolje obrata stare li-
varne, saj se zavedajo, da mladi s
svojim prostovoljnim delom delajo
z željo in voljo za boljši jutrišnji
dan.
V sklopu DO TGA so se udeležili
ekskurzije v Železarno Ravne na
Koroškem in dvodnevnega izleta na
Plitvička jezera. Zavedajo se tudi,
da današnji čas m tako brezbrižen,
kot so bili tisti dobri stari časi
izpred nekaj let. Saj se srečujejo z
raznimi težavami, ki pa jih do sedaj
uspešno premagujejo.
In kaj naj' dodam na Koncu
tega prispevka? Samo to, da bodo z
dobrim delom in boljšim razume-
vanjem skupaj z ostalo mladino v
TGA našli pravo pot do uspeha in
boljšega spoštovanja med seboj.
?.clim jim še veliko delovnih
uspehov v prihodnosti, da pre-
brodimo čase, ki resnično niso rož-
nati. Saj Titovih besed ,,mladina
v vas je bodočnost" ne smemo
nikoli pozabiti! Srečko Sirovnik
12 - NAŠI DOPISNIKI
24. november 1983 —
TEDNIK
ŽIVIM!
Velikokrat slišimo ljudi potamati kako so utrujeni, koliko morajo
delati, kako naporen je niihov poklic. Pa se potem nehote vprašamo, kdo
in kakšni so li ljudje. Kakšno delo opravljajo. Kaj je njihovo veselje, kje
njihov cilj.
Pa se spet srečamo z ljudmi, ki skrbijo za naše"zdravje, dobro počutje
in nam vračajo smisel življenja. Njihov poklic nikakor ni lahak, nočna
služba, nedelje in prazniki pa kot priboljšek k že napornemu delu. Pa
kljub temu radi in zvesto opravljajo svoje delo, saj je to njihovo veselje
in njihov cilj. Bdijo nad človeškimi življenji, vračajo zdravje bolnim.
Med takšne ljudi spadajo tudi doktor Arko in doktor Babič iz
ptujske splošne bolni,šnice, katerima pomagajo zveste sestre na oddelku
intenzivne nege, ter sestri Irena Galun in Martina Korže. Lahko bi
človek še našteval imena, vendar velja vsem enak — hvala. Mnogo ur —
noči in dnevov je bilo prebitih ob moji postelji, ko smo že pomislili,<da ni
več rešitve. Toda izkazalo se je, da velika skrb in znanje naredita svoje,
tako sem se lahko ponovno vrnila domov k svoji mladi družinici in
staršem. Še enkrat naj rečem samo — HVALA VAM'
Hvaležna pacientka Ida MARČlC
in mama Martina EBERL
BILI SMO V ARANDJELOVCU
Zgodaj zjutraj, 7. oktobra 1983 smo krenih
proti Arandjelovcu, zaradi podpisovanja listi-
ne o prijateljstvu in sodelovanju gasilskega
centra Videm pri Ptuju (CiD: Videm, Leokovec,
Podlehnik, Sela, Tržeč in Zetale) in prosto-
voljnega industrijskega gasilskega društva
»hlektroporceian« iz Arandjelovca.
Tej svečanosti so prisostvovali z naše strani
predstavniki GZ Ptuj — podpredsednik Franc
Simeonov, poveljnik Ciril Murko in prestavnik
Požarne skupnosti Ptuj — Štefan Viciovič.
Podpisovanje je bilo v dvorani »Kneževa« v
Arandjelovcu 8. oktobra 1983 ob 18. uri in 30
minut.
Kako veliki pomen pripisujejo temu podpi-
sovanju in vsebini te listine v Arandjelovcu je
razvidno iz sestave predstavnikov: predsednik
opštinskog Veča sindikata Vasic Radovan.
predsednik IzvršnogsavetaskupštineStarčevič
Momčilo. inšpektor SUP-a za protiv požamu
zaštitu Vilotijevič .Miloš, komandir vatrogasne
jedinice grada Jovanovič Dušan, potpredsed-
nik regionalnog saveza Šumadije i Pomoravlja
Miletič Jovan. predsednik opštinskog vatro-
psnog saveza Pantič Vladimir, oredstavnik
ID V >>Samot« ArandjelovacZubovič Branislav,
direktor radne organizacije Industrije elektro-
pt)rcelana i elektroproizvoda Filipovič Rado-
van, direktori OOUR-a Milovančevič Milisav i
Petrovič Miodrag, predsednik Akcione kon-
ferencije sindikata Durdevič Radivoje, pred-
-sednik Radničke skupštine Raičevič Ratomir.
Višek srečanja je bil dosežen s svečanim
pt)dpi.sovanjem listine o prijateljstvu in sode-
lovanju centra Videm (Franc Drevenšek, Ivan
Medved, Franc Toplak, Alojz Muzek, Matevž
Šibila in Stanko Vogrinc) in predsednika
IDVD fabrike »Elektroporcelan« Arandjelo-
vac (Milan Jokič). Temu je sledilo pravo to-
vari.ško srečanje ob zabavnem programu.
Splošno znano je, da sta občini Ptuj in
Arandjelovac pobrateni že izleta 1972. To
pomembno srečanje v Arandjelovcu, pa smo še
izkoristili za širjenje splošne razgledanosti in
spoznavanje širše domovine z ogledom: Hiša
cvetja v Beogradu. Spominski park v Kragu-
jevcu in Oplenac. Žal nam je za ogled Jase-
novca zmanjkalo časa.
Spominski park v Kragujevcu je potrdil
potrebo po enotnosti. Le če bomo enotni, se
medsebojno spoznavali bomo podobna zve-
rinstva Kragujevca, Jasenovca ... preprečili.
Vsi smo imeli solzne oči! Čustvaso pomembna,
žal prehitro vse pozabljamo.
Namen in pomen podpisane listin je v vse-
stranskem .sodelovanju, predvsem pa na po-
dročju strokovno-operativnega in vzgojno-
izobraževalnega dela v gasilstvu, kar nas vodi h
krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene
samozapčite.	Lado Štumberger
Zgodilo se je pred
štiridesetimi leti
žalostna zgodba z območja Haloz ob takratni meji z NDH. Na
kratko jo bom opisal. Prizadeta ženska še danes živi, vendar ni želela, da
bi jo imenoval s polnim imenom, zato naj bo samo A. Č.
Ljubila je fanta, zavednega Slovenca in se nameravala z njim
poročiti, vendar poroke ni bilo, izvoljenec je .omahnil pod kroglami
okupatorjevega žandarja ...
Fant F. T. je prišel v ta kraj od drugod, delal je kot delovodja na
državnem posestvu. Med delavci, sodelavci in prebivalci kraja je bil zelo
priljubljen. Bilje zaveden Slovenec, vendar ni vedel, da ga zaradi tega
zasleduje nemška policija. Zadeva pa je postala še bolj zapletena, ko se
je zaljubil v dekle A. Č., ki jo je hotel imeti zase tudi eden od nemških
žandarjev.
Med fantom in dekletom se je vnela resnična ljubezen m dogo-
varjala sta se o poroki. Nemški žandar je poskušal razne zvij^ače, da bi
razdrl to zvezo. Delal je, da bi fanta čimprej poslali na fronto, po drugi
strani pa je dosegel, da je dekle dobilo poziv, da mora delati na žan-
darmerijski postaji. Pozivu seje morala odvzati, hodila je kuhat, čistit in
pospravljat na postajo, kjer jo je žandar vse bolj nadlegoval. Zahteval je,
da mora biti njegova in nobenega drugega. Dekle A. C. gaje odklanjala
in doma to povedala fantu F. T. Fant ji je svetoval, da naj enostavno več
ne gre na orožniško postajo pa naj se zgodi karkoli.
Ker tako naslednji dan dekleta ni bilo na delo, jo je prišla iskat
orožniška patrulja. Ko prideta žandarja na dekletov dom, so bih ravno
pri kosilu. Ljubosumni žandar, vodja patrulje, je vprašal dekle, zakaj ni
prišla na delo. Namesto nje je odgovoril fant F. T.: »Jaz je nisem pustil
in je ne pustim!«. Tedaj je odjeknil strel. F. T. je bil smrtno zadet. Umrl
je v naročju svojega dekleta.
Namesto kosila je imela obe roki prepojeni s krvjo svojega ljub-
ljenega. Ostala mu je še naprej zvesta in ni se poročila. Na grobu je dejala:
>)Še po smrti te ljubim« in te obljube ni prelomila.
Stane Krajnc, Kidričevo
w
Častna pionirska
Pionirji na osnovni šoli Vehka Nedelja se trudimo, da bi bil rojstni
dan naše domovine čimbolj prazničen, posebno za naše cicibane, ki
bodo sprejeti v ZPJ.
Starejši pionirji se z njimi sestajamo enkrat tedensko. Beremo jim
zgodbe o pionirjih — kurirjih med vojno, o tovarišu Titu, našem
največjem prijatelju, ki ga ni več med nami, ostala pa narn je njegova
pot, po kateri hočemo stopati in jo dograjevati. Pripovedujemo jim o
svojem delu v krožkih in društvih, učimo jih kakšen mora biti pionir,
skratka seznanjamo jih z mnogimi drobnimi pionirskimi dejavnostmi.
Na pano smo pritrdili »njihove glavice« iz kartona — tam čakajo,
da bodo dobile pionirske rutice in kape. Da bo dan za cicibane še lepši,
jim pionirji pripravljamo majhna spominska darilca, ki jim jih bomo
podarili na slovesni zakuski.
Prepričani smo, da bodo poštah pravi pionirji, ki bodo izpolnjeva-
li naloge in dolžnosti vsakega pridnega in poštenega pionirja.
Predsednica PO »Karel Destovnik-Kajuh«
OŠ Velika Nedelja
Lidija Meško
Pričeli s preventivnim
cepljenjem proti gripi
v minulem tednu je pričela ptujska enota zavoda za zdravstveno
varstvo Maribor s preventivnim cepljenjem proti gripi. Ponudbe so
poslali vsem OZD in delovnim skupnostim v ptujski in ormoški občini,
vendar opažajo, da ni dovoljnega odziva.
V	Ptuju opravljajo cepljenje vsako sredo in petek od 7. do 9 ure v
prostorih enote zavoda. Jadranska 6, v zgradbi KS Ptuj.
V	Ormožu pa je celjenje vsak torek od 8. do 9. ure v Zdravstvenem
domu v Ormožu.
Cepljenje proti gripi sicer ni obvezno, vendar je priporočljivo
zlasti za starejše občane, bolnikom s kroničnimi obolenji srca, dihal,
diaBetfkom itd. pa tudi mlajšim, saj je cepljenje marsikoga re^io
nevšečnosti, kijih prinaša gripa. Stroški za dvakratno cepljenje znašajo
155 din.
Zlatko Novak
TEDNIK - 24. novenAer 1983
DRUŽBA IN GOSPODARSTVO - 13
Zakaj šepa oskrba
z gramozom
l^jstvoje, da naše cste vse bolj
občutijo pomanjkanje gramoza,'
graditelji pa peska in mivke. Za
odpravo tega pa nismo dovolj
naredili, čudežev pa ni, zato se
sam od sebe ludi ne odpre kam-
nolom v Dobrini pri Želalah in
tudi drobilec tam ne zaropoče.
Prav zaradi tega so nekatere
naše krajevne ceste v Halozah v
stanju, ki ga nima smisla opiso-
vali. Če bi odprli omenjeni kam-
nolom, bi pridobili nasipni mate-
rial, pa tudi nekaj delavcev z
območja KS Želale in Podlehnik
bi dobilo zaposlitev.
Nekateri odgovorni za to po-
dročje pravijo, da ni denarja.
Toda treba jih je vprašati, če so ga
poskušaH na kak način kje ludi
izvrtati. Morda bi bilo za odprtje
kamnoloma zainteresirano še
kakodrugo podjetje, morda bi kaj
primaknile KS iz samoprispevka
ali dodatnega prispevka po po-
gixibah in podobno. Ljudje bi
prav gotovo z razumevanjem
priskočili na pomoč, saj morajo
sedaj vozili lomljenec in pesek iz
Lepoglave v SRH in jih stane s
prevozom vred okoli 10 novih ti-
sočakov. Če bi bil kamnolom v
Žetalah. bi bil prevoz trikrat ce-
nejši. Res je čudno, da na Hrvaš-
kem znajo izkoristili naravno da-
nost, mi pa raje kupujemo kame-
nje od njih, namesto da bi doma
cxlprli kamnoloni.
Po drugI stranT.se je treba ludi
vprašali, kje je logika. Po eni
šfranl nam primanjkuje nafte,
zanjo delimo bone, po drugi strani
pa to dragoceno surovino trošimo
za prevoz kamenja, ki bi ga lahko
pridobivali doma.
Ob takih razmišljanjih se člo-
veku nehote zastavlja vprašanje,
a|i ni pri nas preveč raznih pa-
pirnatih dogovarjanj in sedenja
na sejah pri mlačvi že premlačene
slame, pri delu pa vleče vsak na
svojo stran in v svojo korist. Po-
trebno bi bilo več poostrene kon-
trole in nadzora nad izvajanjem
dogovorjenega. Ker tega ni, smo
pač zašli v težave, v kakršnih smo.
Da bomo odprli kamnolom v
Žetalah, smo zapisali v plan, sedaj
pa pravijo, da se to ne izplača. Le
kako se jim je to nekoč, ko še ni
bilo prave mehanizacije izplača-
Franc Drobnič
»Katalog obrtnih dejavnosti"
Vse večje povpraševanje po proizvodih in uslugah obrtnih dejav-
nosti. ki jih na območju občine Slovenska Bistrica opravljajo zasebni
obrtniki, je Obrtno združenje Slov. Bistrica spodbudilo, da je začelo
pripravljali za izdajo poseben »katalog obrtnih dejavnosti«. Z imajo tega
kataloga si obrtniki bistriške občine obetajo še širši razvoj, saj bo odpiral
možnosti večjega povezovanja v slovenskem prostoru med obrtniki in
združenim delom.	. , . . , , . , ,
Pri občinskem obrtnem združenju pričakujejo, da bodo lahko v
katalogu predstavili prav vse zasebne obrti in s tem dali celovit prikaz
proizvodov in storitev. V katalogu bi naj bilo prikazanih nad tisoč
različnih izdelkov, ki so plod dela rok čez tisoč obrtnikov in tistih, ki pri
njih združujejo delo na območju občine.	Viktor Horvat
Drobno gospodarstvo
v zasebnem sektorju
v občini Slovenska Bistrica ugotavljajo, da seje drobno gospodar-
stvo razvilo predvsem pri zasebnikih. Samo v letu 1982 je bilo na tem
n«.)droqu zaposlenih okoli 1100 delavcev, ki so ustvarili "kar 14 odstot-
kov celotnega družbenega proizvoda v občini.
Na območju bistriške občine prevladuje predvsem drobna obrt v
predelavi kovin, avtoprevozništvo in gostinstvo. V teh dejavnostih je
trenutno okoli 380 zasebnih obrtnikov in pride na tisoč prebivalcev
deset zasebnih delavnic.
Kljub temu pa v obdini ugotavljajo, daje razvoj drobnega jgospo-
daretva še vedno preveo stihijski. Predvsem primanjkuje storitvenih
dejavnosti. Kljub dobremu zaledju in pogojem pa je tudi premalo
sodelovanja zasebnih obrtnikov z družbenim sektorjem gospodarstva.
Prav pri slednjem je premalo zanimanja in ludi zaupanja, da bi drob-
nemu gospodarstvu v zasebnem sekto^u zaupali mnoge, za široko
potrošnjo pomembne, a za večjo industrijo nepomembne proizvode.
V občini Slovenska Bistrica menijo, da l>odo morali posvetiti več
skrbi hitrejšemu razvoju drobnega gospodarstva. Ob tem bo treba
cxlslranjevali ludi nekatere ovire, med nje spadajo tudi visoke dajatve
za interesne skupnosti, neustrezna odmera davkov, pa tudi pomanjka-
nje potrebnih prostorov za obrtne lokale v krajih, ki bi bili ugodni za
posamezne dejavnosti. Potrebno je urediti tudi problem zagotavljanja
surovin in tudi prodajo obrtnih izdelkov na ustreznih tržiščm.
Večja delitev dela med industrijsko proizvodnjo in drobnim
gospxxlarstvom bo morala dobiti ustrezno mesto tudi v planiranju te
dejavnosti, če hočemo resnično pospešiti njen razvoj v občini.
Viktor Horvat
14 - OGLASI IN OBJAVE
24. november 1983 - XEDNIK
TEDNIK ~ november 1983
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 15
Šesta seja skupščine telesnokulturne skupnosti
Med prazniki bodo imeli delegati za šesto se-
jo skupščine telesnokulturne skupnosti občine
Ptuj kaj delati. Seja je namreč sklicana za petek,
2. decembra zjutraj v dvorani Narodnega doma,
vsebina pa bo zanimiva. To še posebej velja za
Šesto točko, osnutek pravilnika o razvrstitvi
športnih panog v občini Ptuj in osnove za finan-
ciranje tekmovalnega športa. To je novost, ki
smo jo dolgo pričakovali.
Gremo po vrsti.
Po predlogu poslovnika za delo skupščine te-
lesnokulturne skupnosti (velja si ga prebrati!) bo
na vrsti poročilo o uresničevanju programa TKS
za obdobje januar—september 1983 in realizaci-
ja finančnega načrta v tem obdobju. V poročilu
o delu je zapisano, da nosilci sprejete naloge iz-
vajajo, tako na področju množičnosti in rekrea-
cije, tekmovalnega športa in samoupravne orga-
niziranosti. Ker pa sezona Se ni končana, bo bolj
zanimivo letno poročilo z natančnimi podatki o
naši aktivnosti na tem družbenem področju. Fi-
nančni podatki za omenjeno časovno obdobje
kažejo, da je telesna kultura prejela več denarja
kot pa je z letnim planom določeno. Zato je bilo
potrebno sproti zniževati prispevno stopnjo (za-
čeli so z 0,27 % od bruto osebnih dohodkov, se-
daj pa je samo Se 0,16 %). Treba je veded, da
ima telesnokulturno področje bdooren znesek,
ki ga ne sme preseči, znaša pa 14,700.000 din. Ta
sredstva bodo zbrali iz osebnih dohodkov po pri-
spevni stopnji. In ker so se osebni dohodki pove-
čali bolj kot so načrtovali, se mora stopnja zni-
ževati, da skupni znesek ostane isti. To smo vam
za boljše razumevanje zapisali bolj poenostavlje-
no. V tem obdobju je bilo porabljenih toliko
sredstev kot je bilo planirano. Bistvenih odsto-
panj ni.
Vendar pa se razmere med letom nekoliko
spreminjajo. Tako je skupna poraba (sem sodi
tudi telesnokulturno področje) dobila nekoliko
več denarja, saj so se ntaterialni stroški, osebni
dohodki, povečali prek planiranega, i o vsoto pa
je potrebno razdeliti s takoimenovanim reba-
lansom finančnega programa. Po njem bo teles-
na kukura letos porabila 15,161.000 din. Zato
bodo delegati obravnavali in sprejemali tudi
predlog razdelitve razlike. Največ tega denarja
bo šlo za vzdrževanje objektov, nekaj več de-
narja pa bo tudi za dejavnost.
S finanTJnim načrtom so bila predvidena tudi
sredstva za nagrajevanje nepredvidenih uspehov
za klube, ki so dosegli boljše rezultate in uvrstit-
ve kot pa so planirali. Blizu 170.000 din je tako
razdeljenih med NTK Petovia, košarkarski klub
Ptuj, aeroklub Ptuj, atletski klub, TVD Partizan
— sekcija boks, občinsko strelsko zvezo in
šahovsko društvo MIP.
Precej živahno razpravo lahko pričakujemo
ob obravnavi osnutka pravilnika o razvrstitvi
športnih panog v občini Ptuj in osnov za finan-
ciranje tekmovalnega športa. Posamezne teles-
nokulturne dejavnosti bi v področje tekmovalne-
ga športa ali področje športne rekreacije razvr-
ščali na osnovi naslednjih kriterijev: tradicija pa-
noge v občini, objekti za razvijanje športne pa-
noge v občini, množičnost, strokovni kadri,
uspešnost športne panoge v SFRJ, ekipni ali in-
dividualni šport, moški ali ženski šport, rang
tekmovanja, oblika tekmovanja in možnost fi-
nanciranja. V pravilniku so kriteriji opredeljeni
in razčlenjeni s točkovnim sistemom. Osnutek je
na osnovi pobud in ob sodelovanju ZTKO pri-
pravil odbor za samoupravne, organizacijske in
kadrovske zadeve. Gre pa za znano dejstvo, da
imamo v občini preveliko število športnih panog
za naše možnosti. Osnutek predvideva, da iz
združenih sredstev zagotavljamo za športno re-
kreacijo le pogoje (objekte in kadre), za izvedbo
programa pa bi sredstva zagotavljali udeleženci
sami. Nivo tekmovanja v športni rekreaciji je
krajevna skupnost, občina, za občinskega prva-
ka pa lahko tudi regija, če je to tekmovanje
organizirano. Osnutek opredeljuje tudi nove po-
goje za športne panoge v rednih tekmovalnih si-
stemih in opredeljuje pogoje, po katerih je posa-
mezna panoga udeležena pri financiranju. Po
osnutku je najvišji rang tekmovanja pri ko-
lektivnih panogah medrepubliška liga, v posami-
čnih (individualnih) pa tudi zvezna tekmovanja.
Po osnutku bi naj bila razvrstitev Športnih
panog naslednja: tekmovalni (kolektivni — no-
gomet, rokomet, košarka; individualni — atleti-
ka, namizni tenis, judo; tehnični — strelstvo, le-
talstvo, motošport; šah), rekreacija in množi-
čnost (kegljanje, plavanje, smučanje, tenis, in-
validski šport, taborništvo, planinstvo, TVD
Partizan — gimnastika in medobčinske zveze —
nogomet, rokomet). Tu ni bistvene razlike razen
te, da bi TVD Partizan dobivala sredstva (pogo-
je) le, če se ukvarjajo z gimnastiko.
Velika novost so osnove za financiranje de-
javnosti tekmovalnega športa. Po osnutku bi
vsak klub, društvo oziroma panoga prejelo del
sredstev enako kot vsi, drugi del pa bo odvisen
od ranga tekmovanja, pri individualnih panogah
pa le za prva tri mesta na republiškem ali držav-
nem prvenstvu. Predlagan je tudi posebni to-
čkovni sistem za izračunavanje sredstev za posa-
mezne panoge.
Predlagani osnutek pravilnika je nekaj nove-
ga za ptujsko občino. Ne gre pa ga takoj sprejeti
ali raztrgati. Odbor pričakuje, da ga bo razprava
v delegacijah dopolnila ali spremenila in da na
takšen način pridemo do res primernih in korist-
nih rešitev. Na dlani je, da bo prav ta osnutek
vzbudil največ razprave in pozornosti.
1. kotar
STRELSTVO
Prvo kolo občinske lige
v nedeljo je bilo v strelišču dvorane Mladika prvo kolo letošnje občinskelige
v .streljanju s serijsko zračno pu.^ko. Nastopilo je 20 ekip z 80 strelci in strelkami.
Vrstni red po prvem kolu; — ekipno: I. Agis I 1035 krogov, 2. Jože Lacko 1023, 3.
Kidričevo I 1022. 4. Železničar 1018. 5. Draženci 1 1014, 6. Turnišče 1 1013, 7.
Turnišče 11 1012, 8. Agis II 1000, 9. MIP 1 989, 10. MIP II 982 iid.
—	ptisamezniki: 1. Ludvik Pšajd(J. Lacko)277,2. JožePerko(Draženci)266,
3. Miran Ivanuša (Gradnk) it itd.
—	posameznice; 1. Zdenka Matjašič (Turnišče) 266, 2. Tina Perko 261, 3.
Lidija Krriičar 255 (obe Draženci) itd.
Drugo kolo bo na sporedu 16. decembra, pričakujemo pa spremembe v
vrstnem redu.	K. A.
XI. Lackov strelski turnir
Strelska družina Jože Lacko Ptuj organizira 11. Lackov turnir v streljanju s
standardno zračno pištolo in puško. Turnir se bo odvijal na novem strelišču OSZ
Ptuj pri hali Mladika v sredo, 30. novembra s pričetkom ob 8. uri in 30 minut.
Turnirje posvečen praznovanju Dneva republike, s katerirn se tudi strelci
vključujejo v praznovanje. Navedeni turnir bi se moral po tradiciji odvijati v Ba-
bosekrvi grapi, kjer bi se streljalo z NK pištolo Drulov. V tem letU so se strelci S.
D. Jože Lacko odločili, da turnir organizirajo-tudi v streljanju z zračnim orožjem.
Seveda pa tradicije niso v vsem spremenili, saj se tudi na tem strelja s pištolo, kot
na dosedanjih desetih. Pri tem so uvedli novost tako, da se turnirja lahko udeležijo
strelci s standarno puško.
S. D. ne bo pozabila tudi na nagrade. Najboljšemu posamezniku v streljanju
s pištolo in puško bo podelila pokal, za ostale strelce pa so pripravljene dipiome.
Torej letos Lackovega turnirja ne bo oviralo morebitno slabo vreme. Strelci,
udeležite .se tega odprtega strelskega turnirja in prvega tekmovanja s standardnim
zračnim orožjem v občini Ptuj.	Z. B.
Druga plat glede strelišča
v Babosekovi grabi
o strelišču Babosekovi grabi je bil v Tedniku št. 43 z dne 4.
novembra letos objavljen članek. V njem je med drugim zapisana
trditev, da strelišče ne ogroža nikogar m da doslej še m pri.šlo do
poškodb. Pisec pa ob tem ni upošteval, da so tam okrog njive m travni-
ki. Takrat, ko na strelišču vadijo, lastniki enostavno ne morejo na svoje
njive in travnike. Streljanje pa opravliajo navadno ob lepem vremenu,
takrat pa je tudi delo na polju. So bili primeri, da zaradi strelskih vaj
okoliški lastniki niso mogli pravočasno odpeljati suhe krme, drugi dan
pa JO je zmočil dež. To je p'', tista druga plat, zakaj ni še prišlo do
kakšne nesreče.
V teku je akcija, da se strelišče tam opusti, saj se družbena stano-
vanjska gradnja vse bolj bliža Babosekovi grabi. Nekaj časa je bilo tam
celo že opuščeno ali prepovedano streljanje. Upajmo, da bo to tudi
dokončno.	Prizadeti lastniki
Ekipa Ptuja peta
Na republiškem prvenstvu slepih in slabovidnih, ki je bilo v Zagorju
ob Savi je nastopila tudi ekipa Ptuja. Sestavljali so jo tekmovalci
Trstenjak, Vuk, Hrenko in Furjan. Ptujčani so nastopili v predtekmo-
vanju v IL skupini in žal s precej smole tesno izgubili proti ekipi Celja z
2:1, premagali ekipo Centra iz Škofje Loke z 2:1 in izgubih proti Murski
Soboti s 4:0.
V finalnem delu tekmovanja za uvrstitev od 5. — 8. mesta pa so še
premagali Maribor s 3:1. Gole za Ptuj so dali Hrenko.3, Furjan 2, Vuk 1.
Končni vrstni red je naslednji: Kranj, Murska Sobota, Ljubljana, Celje,
Ptuj, Maribor in Skofja Loka.	-anc
OBVESTILO
Obveščamo, da Do letošnji Katarinin sejem v peiek 25. 11.
1983 v naslednjih ulicah:
Krempljeva, Trg MDB, Miklošičeva, Titov trg, Bezjakova,
Slovenski trg. Murkova. Prešernova.
Istočasno Do na sejmišču sejem plemenske živine.
V	zvezi z izvajanjem sejma, prosimo vse ot)čane, da v petek
ne parkirajo vozil v navedenih ulicah.
V	dopoldanskih urah bo onemogočena tudi dostava blaga v
navedenih uiicah, zato naj DO upoštevajo odredbe o sejmih v
občili Ptuj fJr. vestnik občine Ormož in Ptuj'
Komunala, gradbeništvo in promet
TOZD KOMUNALNI SERVISI
Z-"'daričpvo nabrežje 3, Ptuj
ALUMINIJ-OLIMPIJA
Vesela vest za ljubitelje nogometa! Danes popoldan znova
gostovanje prvoligaša na našem območju. V Kidričevem bo
namreč prijateljsko nogometno srečanje med ljubljansko Olimpijo
in domačim Aluminijem, in sicer v počastitev tovarniškega praz-
nika TGA Boris Kidrič. Srečanje se bo za sedanje vremenske
razmere začelo dokaj pozno. Vendar drugače ne gre, saj je sreča-
nje namenjeno delavcem, pa tudi drugim ljubiteljem nogometa, ki
morajo prej opraviti svoje delovne obveznosti. Olimpija je zago-
tovila, da bo nastopila v najmočnejši postavi, tor^j z moštvom, ki
se je v nedeljo zelo dobro držalo na Marakani. Tako bodo na-
stopili bivši in sedanji državni reprezentanti Vili Ameršek, Mihajlo
Petrovič, Srečko'Katanec, Komočar. Vstopnina ne bo visoka, saj
je pokroviteljstvo nad srečanjem prevzel kolektiv TGA, Ljubljan-
čani pa posebnih denarnih zahtev niso postavili. Ce vas teži
bencinski problem, avtobusne zveze so zelo ugodne!	1. k.
Nafta-Aluminij3:4(1:4)
* Nogometaši Aluminija so v zadnjem nastopu v svoji skupini Hgaškega
pokala NZS gostovali v Lendavi in zmagali zasluženo ter prevzeli vodstvo
pred Mariborom. Srečanje so v zelo hladnem vremenu odigrali z mlado po-
stavo z nekaj izkušenimi starejšimi igralci. Med temi se je z dobro igro in
zadetki odhkoval Vindiš. Posebej so si gledalci zapomnili drugi zadetek, ki
ga je dosegel neposredno iz kota. Vindiš je dal dva gola, po enega pa sta
prispevala Suen in Koren.
ALUMINIJ: Simonič, Rihtarič, Petek, Hristov, Kokot, Zupanič, Vin-
diš, Skaza, Suen, Koren, Fruk, Skrget in Banko.
Drava bo svoji srečanji z Muro in Mariborom odigrala spomladi.
1. k.
Turnir v malem nogometu
Nogometni klub Drava bo čez praznike znova izvedel veliki turnir v malem
nogometu v počastitev Dneva republike. Trajal bo dva dneva in sicer 29. in 30.
novembra v športni dvorani Mladika v Ptuju. Za razliko od prejšnjih tokrat ng.
bodo prijav sprejemali pred turnirjem, temveč do 8.30 prvega dne, ko je potrebno
plačati ludi prijavnino (1200 dinarjev). Pravila malega nogometa so nekoliko
prilagojena dvorani Mladika, kije nižja, ožja in krajša od pravih športnih dvoran,
ekipa pa v igri šteje štiri igralce in vratarja.	\ k
Odlično v drugem polčasu
članice košarkarskega kluba
Ptuj so v soboto gostovale v
Kamniku in domačo ekipo pre-
magale z vi.soko razliko, ki so jo
dosegle v drugem polčasu. V so-
boto, 3. decembra se b(xio v gos-
teh ptjmerile z Logom. PTUJ:
Komik 9, Vogrinec 5, Kukovec
10. Jane 3. Jelka Širec 2. Kmičar 2,
Pajenk 21. Majda Širec 8, Golob.
Rr./inan, Horvat.
l.k.
Članice KK Ptuj v tej sezoni
poskušajo doseči uvrstitev v
1. SKL (foto B. Rode)
Ptujski karateisti ne
mirujejo
v zadnji številki Tednika smo poročali o udeležbi naših karateistov
na svetovnem prvenstvu v Londonu in kot smo poročali, jim športna
sreča ni bila najbolj naklonjena, delno tudi zaradi pristranskega sojenja.
Karateisti pa seveda ne bi bili športniki, če bi vrgli, ko: tcm|^Tavimo,
puško v koruzo. Sedaj s treningi pa tudi tekmovanji nadalj
Pred kratkim .st) se udeležili 3 kola republiškega prvenstva v pol-
kontaktnem karateju v Ljubljani. Tekmovanje seje odvijalo v dvorani
študentskega naselja.
Na tem tekmovanju so nastopili trije Ptujčani in se odlično odrezali,
saj so SI pnbt)rili dve prvi, eno drugo in eno tretje mesto. V kot. do 57 kg
je Stanko Satler prepričljivo premagal svojega nasprotnika v Doju za
prvo mesto in se tako na rang listi najboljših povzpel v Sloveniji že na
drugo mesto. V kat, do 63 kg sta nastopila Alojz Vidovič, kije prav tako
zasedel prvo mesto in si s tem ze skorajda zagotovil naslov republiškega
prvaka, medtem ko je Branko Breg osvojil 3 mesto.
V poltežki kategoriji do 84 kg je tekmoval Edi Štegar, kije po lepih
zmagah v predtekmovanjih v finalu žal nesrečno izgubil in tako pristal
na drugem mestu. Pri tem pa velja zapisati, daje Edi kljub porazu pristal
v skupni uvrstitvi na prvem mestu takoj za Martinom Gokrbom, ki pa na
tem turnirju ni nastopil.
Tekmovanje je bilo nadvse kvalitetno, dobra organizacija, saj je
nastopilo o.sem ekip iz vse Slovenije. Naslednji nastop Ptujčanov bo v
soboto. 26 novembra 1983 v Zagorju, kjer domačini organizirajo v
počastitev dneva republike 2 tradicionalno odprto prvenstvo SR Slo-
venije v fK)lkontaktnem karateju	FranjaHovnik
Sejem športne opreme -
zima-šport '83
Letošnji sejem rabljene in nove športne opreme za zimske športe bo v
športni dvorani MLADIKA v Ptuju v soboto in nedeljo — 3. in 4.
decembra od 9. pa do 18. ure.
Smučarski klub Ptuj bo organiziral komisijsko prodajo rabljene
opreme — vaditelji bodo pregledali opremo in ocenili, svetovali pa bodo
tudi pri nakupu. Smučarska oprema je postala zelo draga, zato si jo ne
morejo privoščiti otroci vsako leto novo, zato je sejem nedvomno po-
memben in koristen.
Na sejmu bodo sodelovali tudi OZD Alpina, Mip, Peko, Emona-
Merkur, Labod-Delta in Elan. Deloval bo tudi Elanov servis za montažo
smuči, prikazovali bodo tudi smučarske filme, v prodaji pa bo tudi smu-
čarski koledar za 1984.
S turistično ponudbo bosta nastopila Kom. podjetje — agencija
Petovia in Certus, ki bosta obiskovalcem nudila vse vrste informacij.
Smučarski klub Ptuj bo ob tej priliki izdal poseben Bilten, v katerem
bodo podatki za letošnje zimovanje v zimskem središču na Voglu in na
Platku nad Opatijo v času zimskih počitnic.	-anc
OdloČila je borbenost
člani KK Ptuj so v soboto zvečer v Mladiki pred 100 gledalci dosegli
tretjo zaporedno zmago in obdržali visoko peto mesto. Ptuj je v skupini
petih moštev, ki so zbrala po šest točk, v vodstvu pa je Comet iz Slovenskih
Konjic s štirimi zmagami.
Sobotno srečanje, ki sta ga vodila Vračko in Krasnik iz Maribora, je
za domačine začela peterka Damiš, Kotnik, Beranič, Cobelj in Dobriievič.
Takoj je povedla in si do polovice polčasa priigrala deset točk prednosti
(22:12). Ko pa so ji začele pešati moči, je trener Kravina poskusil z menja-
vami. ki oa niso dale nraveca usoeha. Zato so Eostie. ki Ptuičane prekašajo
v višini, močno pa za njimi zaostajajo pri bekih (organizatorjih igre), razli-
ko odpravili in prvi del odločili v svojo konst. Kazalo je, da bodo domačmi
uspeli le s težavo. Tega so se igralci dobro zavedli in drugi polčas začeli zelo
agresivno in uspešno, prešli v vodstvo in ga obdržali do konca. Srečanje sta
odločila velika borbenost in boljša igra domačih bekov. Značilnost pa je
veliko napak v napadu, kar se pozna pri majhnem številu doseženih košev.
Obrambi sta bili torej boljši del ekip.
PTUJ: Vlah 12, Damiš 9, Volmajer 6, Reš, Marčič 2, Kotnik 10, Bera-
nič 10, Cobelj 8, Purič, Dobrijevič 10, Vučinič.
KOPER: Stojkovič, Radin, Cvetičanin 8, Periša, Pekica, Bursič 19,
Krašovec 9, Zaro 14, Mask 1, Segš 10, Katonar.
V prihodnjem kolu (3. decembra) bodo Ptujčani gostovali v Mariboru
in se pomerili z domačim Branikom — Jeklotehno.	1. kotar
Programi za zdomce
Ob koncu meseca septembra letos je bilo v ptujski občini 517 rednih in 195
popoldanskih obrtnikov. Pričakovati pa je, da se bo število obrtnikov v letu 1984
še ptivečalo glede na to. daje vedno več delavcev na začasnem delu v tujini odloča
za vrnitev v domovino. Zdomci se pogosto oglašajo na obrtnem združenju in se
zanimajo za možnosti razvoja obrtnih dejavnosti. Da bi jim ob letošnjih obiskih
lahko ustregli, so se pri združenju odločijo, da s pomočjo združenega dela v občini
pridejo do atraktivnih programov, seveda tistih, ki so zanimivi za obrt. V ta namen
so predstavniki obrtnega združenja že obiskali več ptujskih delovnih organizacij,
v katerih so jim obljubili vso pomoč.
Obrtno združenje ima v tem obdobju največ dela zaradi cenikov, predvsem,
ker u niso usklajeni z zadnjimi podražitvami električne energije in stalnimi
zviševanji cen reprodukcijskega materiala. Prizadete so vse dejavnosti obrti.
Pri združenju so obravnavali tudi že izhodišče davčne politike za leto 1984 o
oziroma osnutek dogovora o uskladitvi davčne politike v letu 1984. Na osnutek
izvršilni odbor z.druženja ni imel pripomb. Prinaša pa davčna pohtika za leto 1984
nekatere olajšave, predvsem za obrtnike izvoznike in gostince. Velja pa omeniti, da
se davčne osnove in davčne stopnje niso spreminjale od leta 1979.
MG
Izvršni svet skupščine občine Ptuj na osnovi 16. člena Dogo-
vora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohod-
ka v letu 1983 (Ur. list SRS št. 3/83) objavlja
PODATKE
o rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu
občine Ptuj v obdobju januar—september ter oceno o rasti
osebnih dohodkov za leto 1983.
1.	Izvršni svet SO Ptuj ugotavlja, da je bila rast sredstev za
osebne dohodke v gospodarstvu občine Ptuj v obdobju
od 1/1 do 30/9-1983 v primerjavi s 3/4 sredstev za osebne
dohodke, razporejenih v letu 1982, 18,5 %.
2.	Rast razporejenih sredstev za osebne dohodke na delavca
v gospodarstvu je bila v obdobju januar—september 1983
v primerjavi s povprečnimi osebnimi dohodki na delavca
v letu 1982 17.5 %.
3.	Izvršni svet ocenjuje, da bo rast sredstev za osebne do-
hodke v gospodarstvu občine Ptuj v letu "5983 okrog 28
Številka: 30-3/83-2	Predsednik
Datum: 17/11-1983	Izvršnega sveta SO Ptuj
Janko Beziak v r.
16 - NAŠI DOPISNIKI
24. november 1983 - TEDNIK
JKSFNSKI KROS
Občinsko tekmovanje v krosu.
Tudi letos smo se zbrali v Ptujskih
toplicah, zato smo stari tekmovalci
progo že poznali. V meni sta se '
borila strah in trema ... Ne
vem, kaj mi je bilo, saj me še nikoli
ni bilo tako strah. Morda zato, ker
sem vedela, da se bodo prvi trije
udeležili krosa v Ljubljani. Pred
startom smo se še ogreli. Tekmova-
nje se je začelo. Kmalu smo prišli
na vrsto tudi mi. Počil je strel in
stekli smo proti cilju. Borila sem se
vso progo in na koncu pristala na
tretjem mestu za prijateljico Kristi-
no. Po končanem krosu in podelit-
vi priznanj smo dobili napotke o
treningih v Ptuju. Nato smo se
veseli vrnili domov. Bili smo pono-
sni, da se bomo lahko udeležili kro-
sov v Ljubljani. Ves teden smo pri-
dno trenirali.
V nedeljo zjutraj nas je pet
učencev naše šole čakalo na postaji,
da pride po nas komhi, ki nas bo
odpelial v Ptuj. Ni nam bilo treOi.
dolgo čakati. Nato smo se v Ptuju
pridružili Še ostalim tekmovalcem
in skupno nadaljevali pot proti
Ljubljani. Vožnja ni bila preveč
vesela, saj smo bili še zaspani pa tu-
di poznali se še nismo med seboj. V
Ljubljano smo hitro prispeli. Ni me
bilo preveč strah, saj sem vedela,
da tukai nimam nobenih možnosti.
Na startu je bila gneča. Ob znaku
smo stekli. Toda že po dveh metrih
teka je bil nekdo tako prijazen, da
me je potisnil, zato sem padla. Hi-
tro sem se pobrala in stekla dalje.
Po krosu smo odšli na kosilo, po-
tem pa domov. Vožnja je bila zelo
vesela. Tisti, ki smo bili prvič na
republiškem tekmovanju, smo bili
deležni tudi tako imenovanega kr-
sta. Cas je hitro minil in še zavedali
se nismo, da smo že v Ptuju. Po-
slovili smo se in se razšli z lepimi,
nekateri pa tudi z manj prijetnimi
spomini na to tekmovanje.
Stanka Belšak, 7/a,
uS Videm pn Ptuju
med vojno
Našo domovino so pred mnogo leti napadli sovražniki. Partizani so
se jim uprli. Mnogo ljudi so odpeljali v taborišča, ker se niso hoteli
podrediti sovražnikom. Po nekaj letih so partizani osvobodili domovino,
sovražnike so pregrt&li. LepK) je živeti v svobodni domovini.
Mihelca
Med vojno so ljudje težko živeli. Trpeli so mnogo pomanjkanja.
Ljudi so mučili, jih zapirah in streljali. Srečni in veseh so bili, ko je bilo
konec vojne.
Jože
Stara mama mi je pripovedovala, kako je bilo med vojno. Takratje
delala v tovarni. Nenadoma so priletela letala, ki so odvrgla bombe nad
tovarno. Vsi so hiteli iz tovarne. Ko je tekla v zaklonišče, jo je zasipalo.
Reši! jo je delavec, kije tudi pritekel mimo. Še danes mu je zelo hvaležna,
da ji je rešil življenje.
Janja
Sovražniki so zasedli našo domovino. Požigali so domove in ubijali
na5e ljudi. Partizani so živeli v gozdovih. Bili so hrabri. Večkrat so bili
lačni, utrujeni in bolni. Babice in matere so skrbele za njih. Pletle so jim
nogavice. Kuriiji so prenašali pošto. Partizani so pregnali fašiste in zato
danes mi živimo svobodno in srečno.
Stanko
Nemci so zasedli našo domovino. Takratje mnogo mladih fantov
odšlo v partizane. Borili so se proti sovražnikom. Veliko partizanov je
med vojno umrlo. Borili so se hrabro in na koncu premagali sovražnike.
Srečni smo, da živimo v svobodni domovini.
Tina
Babica mi je pripovedovala, da so med vojno težko živeli. Moški so
odšli v partizane, žene pa so obdelovale zemljo in pletle oblačila.za
partizane. Sovražniki so požigali vasi, ljudi pa so odpeljali v taborišča.
Hrabri so bili pionirji, ki so kot kurirji prenašali pošto. Želim si, da se časi
vojne ne bi nikoli vrnili.	,	Suzana
vsi pionirji 2. a
OŠ Ivan Spolenjak
Ptuj
nabirali smo kostanje
Pn razredni uri smo se pogovarjali, kaj vse bomo delali v tem
šolskem letu. Zbralo seje veliko predlogov. Med njimi pa je bil predlog,
da bi nabirali kostanje in jih prodali zadrugi. S predlogom smo se vsi
striniali iiLie tisti dan smo začeli z akcijo
Zmenili smo se, da se popoldne dobimo pri cesti, ki vodi v Haloze. Ko
smo se zoran, smo šli navkreber. Med potjo smo se spraševali, p^ kaieri
kostanj bi šli najprej. Prišli smo do prvega, kije bil prazen. Sli smo do
drugega. Tudi ppd drugim je le tu in tam ležal kakšen droben kostanj. Sli
smo do tretjega kostanja. Bilje zelo skril v trnju, da smo ga komaj opazili.
Poiskali smo si pot do njega in začeli nabirati. Ta kostanj je imel zelo
debele plodove. Nabirali smo in nabirali, dokler nismo imeli polnih
vrečk. Veseli smo se vračali domov. Ker smo bili zelo žejni, smo se
ustavili pri neki hišf in poprosili za vodo. Napili smo se in nadaljevali pot
Drugo jutro sem prišel v šolo, kjer je bilo že veliko šoišolcev in
sošolk, ki §0 prinesli kostanje. Ko smo vse vsuh skupaj, smo videli, da smo
nabrali poino vrečo teh gozdnih sadežev. Ko je prišla tovarišica raz-
redničarka, smo kostanje nesli v zadrugo, kjer smojih prodali. Prodajalec
je natehta} kar sedemdeset kilogramov, za kar smo dobili lepo vsoto
denaija. Bih smo veseli^ da je akcija uspela. Zmenili smo se, da bomo s
podobnimi akcijami nadaljevali in tako privarčevali nekaj denaija za
■šolski izlet. S takšnimi in podobnimi akcijami pa nedvomno koristimo
tudi naši družbi.	Gorazd Cernila, 6. b
OŠ Videm pri Ptuju
imaš kulturni dan
V	soboto, 5. novembra smo irh'eli kulturni dan. Namenili smo ga
ogledu muzeja, kjer hranijo izkopanine. V šoli smo se pri pouku spoz-
navanja narave in družbe učili o Rimljanih, zato smo si ta tudi ogledali.
Videh smo toliko vsega, da bi bilo pre^več, če bi našteval. Pritegnilo me
je orožje: oklepi, ščiti, kopja. Videl seih peči, kjer so žgali glino. Okrog je
bilo polno spomenikov, na tleh mozaiki. Čudil sem se, da so znalLŽe
Rimljani m Slovani izdelati tobico lepih m uporabnih predmetov.
Zanimivi so bili stari kovanci. O vsem nam je pripovedovala tovarišica
iz muzeja.
V	šoli smo se potem še pogovaijali o tem, kar smo videli in hoteli Se
kaj zvedeti. Vse nas zelo zanima, kako so živeli v preteklosti.
Darko Hercog, 3. a
OŠ Ivan Spolen^
na razstavi ptic
Bih smo zelo veseli, ko nas je tovarišica vprašala, če bi šh na razstavo
ptic. V šolo smo prišli eno uro prej. Na cesti je bil velik promet. Zato smo
morali zelo paziti na prehodu za pešce. Vsi vozniki- ne ustavljajo radi.
Pri veliL trgovini Merkator smo si ogledah načrt Ptuja. Malo dalje
je bila razstava ptic. Bilo jih je veliko in vsak^ od njih je bila lepa in
zanimiva. Prepevale so, nekatere pa so se mi zdele tudi žalostne. Morda
zato, ker so bile v kletki?
Največ je bilo kanarčkov in papig. Tudi ptice, ki živijo v naravi
okrog nas, smo videli in spoznali njihova imena.
V	drugi sobi so bile razstavljene risbice ptic, ki so jih risali učenci
osnovnih šol, pa tudi cicibani iz vrtcev. Med risbicami je bila tudi ena, ki
jo je narisala učenka naše šole. Zanjo je dobila nagrado, tako lepa je bila.
Ko smo si ViC ogledali, smo se vrnili po Isti p)oti nazaj v šolo. Veliko
smo se pogovarjali o ptičkih. Zvrgoleli smo kot oni. Videli smo vsakega,
danes bolj kot kdaj prej. Največ vrabčkov. Sedaj, ko je poslalo hladneje,
vidim vsako jutro mnogo ptičkov. Iščejo hrano. Pomagala jim bom.
Pndno jim bom prinašala zdroba v krmilnico, kije postavljena v parku.
Tudi doma pri meni ne bodo lačni
Karmen Hebar, 3. a
OŠ Ivan Spolenjak PTUJ
MOJ BRAT
Imam še majhnega brata. Ime
mu je Andrej. Star je sedemnajst
mesecev. Ze dolgo hodi, govori pa
še ne. Ko odidem v šolo, me zelo
pogreša in komaj čaka, da se vr-
nem. Ko si delam nalogo, mi rad
nagaja. Vseeno gi imam zelo rada.
Marjana Lovrenčič,
OŠ Vitomarci
MOJA SESTRA
Imam sestro, ki je stara šest let.
Ime ji je Marta. Sedaj hodi v malo
šolo. Vsako jutro mora vstati že ob
pol sedmih, da greva skupaj v šolo.
Ima rjave oči. Tudi njeni lasje so
rjavi. Najrajši se igra s punčko.
Tudi s kolesom se rada vozi. Svojo
sestrico imam rada in je ne bi nik-
dar nikomur dala.
Ivanka Petrovič,
0§ Vitomarci
RADA PLEŠEM
Ze takrat, ko sem obiskovala
malo šolo, je tovarišica Silva Kola-
riu izbrala nekaj učencev in učenk,
da bi ustanovila oionirsko folklorno
skupino. Bih smo še majhni in razi-
grani, zato je tovarišica porabila
veliko časa, da smo se naučili
štajerske plese. Najbolj veseli smo
bili, če smo lahko zaplesali na kaki
prireditvi. Ko sem bila drugošolka,
sem že plesala na Smotri foklore v
Zagrebu. Na tej veliki mednarodni
foklorni prireditvi smo sodelovali
tudi naslednje leto.
Ciani pionirske folklorne skupi-
ne imamo vaje enkrat na teden.
Zdaj predvsem utrjujemo svoje
znanje in se kot prej vseselimo vsa-
kega nastopa.
Stanko Muršec,
OS Msarkovci
JESEN PRI NA«
Končno je po dolgem in nestrp-
nem čakanju prispela k nam jesen.
Ta letni čas je zame najlepši. Res
je, da je precej dela, ampak vseeno
je živahno in prijetno.
Najraje opazujem ^ozd. Listje
ni več zeleno, ampak pisano kot
mavrica. Večrkat grem v gozd po
gobe. Takrat komaj vidim, da je
res jesen. Veverice nabirajo lešnike
in orehe. Ne vidim samo veveric,
ampak še mnogo drugih živali.
Včasih je bilo tudi lepo poslušati
ptičje petje, toda sedaj se že: zbira-
jo v jate, da se bodo odselile na jug.
Ljudje pospravljajo poljske pri-
delke. Na vseh krajih se sliši tudi
podiranje dreves za zimo. Ob
večerih, , kadar ličkajo, si zapoje-
jejo kakšno pesem.
Res lepa je jesen in upam, da bi
bilo še mnogo tako lepih in bogatih
jeseni.
Darinka Zebec,
0§ Maksa Bračiča, Cirkulane
KAKO BEREM KNJIGO
Knjiga je najboljša človekova
prijateljica. Ob pustih dnevih, ko
je človek brez dela, ti marsikdaj
zaide v roke. Z njo preganjamo
dolgčas, z njo se veselimo ob vese-
lih dogodkih, ki se dogajajo v
zgodbah. A človek lahko knjigo
tudi zanemari. Največkrat se knji-
ge znajdejo na podstrešjih, kjer jih
kmalu prekrije pajčevina in prah.
Tudi jaz imam doma knjige.
Nekatere so zelo zanimive, ob
nekaterih pa se dolgočasim. Vse
knjige berem z zanimanjem. Ce je
zelo zanimiva, se včasih tudi sama
odpravim z glavnim junakom^ v
svet domišljije. Rada berem knjige
o mladostnikih, ki imajo težave v
življenju. Pri babici si večkrat
sposodim razne knjige in jih
preberem. Z njimi ravnam lepo,
saj vem, da so knjige del človeko-
vega življenja, če se le-ta zanima
zanje.
Knjige moramo čuvati in jih z
velikim zanimanjem brati, saj le,
če knjigo bereš z zanimanjem in ne
z odporom, jo vzljubiš. To mora
spoznati vsak učenec. Vsi se trudi-
mo, da bi osvojili bralne značke in
snoznali nove priiatelie in knjiee.
Matere se trudijo z nami, da bi se
zanimali za knjige in ko spoznajo,
da so otroci srečni pri prebiranju
knjig, se jim oči svetijo kot zaha-
jajoče sonce, ki spušča zadnji svet-
li žarek na našo zemljo književni-
kov, pesnikov, mladih bralcev in
ljudi.
Vesna Cerček, 7/a,
0§ Franc Belšak, Gorišnica
SMEH, NI GREH!
Bilo je v šestem razredu. Ura je
bila namenjena za pripravo prosla-
ve. Najprej smo napravili naše delo
nato pa nam je ostal čas že za
pogovarjanje. Pogovarjali smo se
in tekmovali kdo bo povedal boljšo
šalo. Takrat si je tovarišica Boža
spomnila na resničen dogodek, kiji
je ga povedala mama.
Bilo je tako, razlaga tovarišica
Boža: ,,V bližini porodniškega
oddelka je bila mrtvaška veža.
Vrata mrtvaške veže so bila
pokvarjena, zato je prosila mamo,
če bi si delavca ogledala vrata.
Mama je ta delavca poznala in
vedela, da se spoznata na to delo.
Delavca sta se veselo lotila dela.
Eden je popravljal, drugi pa mu je
dajal primerno orodje. Ko je zopet
pograbil za neko orodje je pogledal
po vrfi, takrat je videl, da se nekai
premika na mrliški mizi, venaar si
je zmezil oči in delal naprej. Posto-
ji, strah ga je, drugič pogleda bolje
in vidi. da mrtvec že vstaja.
Vščipnil je svojega tovariša, vendar
se je ta hudo razjezil na njega, da
mu gredo same oslarije po glavi.
Ko pa se je le preprič^j^ je bil takoj
pri vratih. Oba sta rinila skozi vra-
ta, ki so bila preozka za oba in od
strahu sploh zakričali nisla mogla.
Hilro sta se zedinlla in prišla skoz
vrata.
V	bolnišnici je bila zmeda, a
izvedeli so, da je bila to živa žen-
ska, ki je prespala tu, ker ni imela
denarja za prenočiščše, morala pa
je vsak dan prihajati v bolnišnico,
da je nahranila svojega bolnega
otroka. Ko smo delavca ob pijači
vprašali če sta si opomogla, sta
odgovorila, da že, vendar ju motijo
polulane in pokakane hlače.
V	razredu se je razširil smeh. In
ko se še nismo prav nasmejali, je
zazvonil šolski zvonec. No, če
pomislimo, delavca se že ne bi sme-
jala, tudi mi* v tistem strahu ne,
vendar ko poslušaš se moraš smeja-
ti. Pa saj smeh ni greh!
Sonja Janžekovič, 8/b,
novinarski krožek,
OS Markovci
UH, KAKO SEM SE BAL
Sem zajec in živim v gozdu. Tudi
spadam med plašne živali. Prestraši
me vsak šum. Bojim se svojih
sovražnikov, najbolj pa lovcev.
Imam hitre noge in dolga ušesa in
dobro slišim. Najrajši jem zelje,
repo, korenje. Letošnja zima je
zelo mrzla. Zjutraj sem bil zelo la-
čen, zato sem šel v vas, na kmetijo.
Smuknil sem v klet. Tam sem se do
sitega najedel. Ko sem se vračal, me
je drugi strel zadel v nogo. Hitro
sem poskakoval po treh tačkah do
bližnjega gozda. Poklical sem
prijatelje, da so mi obvezali nogo.
Zanesli so me v zavetje. Tam sem si
odpočil in spet ozdravel.
Zvonko Krajnc,
OŠ Trnovska vas, 5. razred
KNJIGA, KI Ml JE RANILA SR-
CE
Knjiga, ki mi je ranila srce, je
knjiga z naslovom KOCA STRI-
CA TOMA. Zakaj me je prav ta
knjiga tako prevzela? Mislim, da
zato, ker je na preprost način
razkrila kruto resnico življenja
črncev. Sprašujem se. zakaj nismo
bili vsi ljudje enaki, zakaj so bili
eni sužnji, drugi pa gospodarji, le
zakaj? Na svet smo prišli vsi enaki,
a vendar .smo bili različni. Vsi smo
bili majhni, tudi črnci. Od rojstva
so bili delovna živina, a vendar so
bili le ljudje. Res so bili črne bar-
ve, ampak to ni razlog, da bi bili
vse življenje podložniki belim lju-
dem. Kajti vsi imamo le eno življe-
nje in nihče se ne rodi dvakrat.
Njihovo življenje je bila le trnjeva
pol, po kateri so hodili bosi ter
puščali krvave sledi. Nikdar niso
slišali pohvale ali lepe besede, sli-
šali so le psovke in bič, ki je na
niihovi oznoieni koži zarisa'
neizbrisne sleaove njihovih krutih
gospodarjev. Oni res niso vedeli,
kaj pomenijo besede ljubezen,
svoboda, življenje . . .
Po licu mi je polzela solza žalosti
in srce je tiho razbijalo. Res, ta
knjiga mi je ranila srce. A kljub
vsem storjenim krivicam je seda-
njost mnogo lepša, vsi ljudje smo
končno enaki.
Sirruma Teodorovič, 7/a,
OS Kidričevo
1. NOVEMBER — DAN MRT
VIH V KSMARKOVCIH
Ob letošnjem dnevu mrtvih so se
po vsej Sloveniji zvrstile številne
spominske slovesnosti, na katerih
smo se spomnili padlih borcev,
talcev ter drugih žrtev iz pretekle
vojne. Spomnili pa smo se tudi na-
šega dragega Tita, ki ga ni več med
nami. Tako je tudi pri nas v Mar-
kovcih bila krajša slovestnost, ki
smo jo namenili padlim borcem, ki
so pokopani na našem pokopali-
šču. Začetek te komemoracije je bil
ob 8.45. Zbrali smo se pred
spominsko ploščo pri zadružnem
domu.
Tam je naš mladinski in otroški
f>evski zbor zapel nekaj pesmi.
Nato je krenila povorka proti
pokopališču.
V tej povorki so sodelovali: pi-
halni orkester, moški pevski zbor,
društvo lovcev, učenci osnovne šole
Markovci, učitelji, preživeli borci
in NOB ter mladina in krajani iz
našega okoliša.
Ko smo prišli na pokopališče, je
sledil govor. Po govoru je moški
pevski zbor zapel nekaj pesmi, tako
tudi mladinski in otroški, sledila je
recitacija, učenec, ki je igral na
trobento je zaigral žalostinko,
novo, enako tudi pihalni orkester.
Tako se je komemoracija tudi kon-
čala. Čeprav program na naši
slovesnosti ni bil zelo obširen, je bil
pester, ker je v njem bilo zajeto
prav tisto, kar ne smemo nikoli
pozabiti.
Ce smo si svobodo priborili s
krvjo, se zanjo tudi žrtvujmo.
Čeprav Tita ni več med nami, se ga
vedno znova spominjamo in hodi-
mo po poti, ki nam jo je on začrtal
— po poti resnice, bratstva in lju-
bezni.
Ne smemo dovoliti, da bfhaša
zemlja kadarkoli padla tujcu v ro-
ke. moramo io čuvati in spoštovati.
Snica Kostanievec, 77b,
OS Markovci
RADA POMAGAM PRI DELU
DOMA
Doma imamo majhno kmetijo.
Na tej kmetiji nas živi kar devet.
Ker je ata zaposlen v Ptuju, odha-
ja zgodaj zjutraj od doma, vrača
pa se pozno zvečer. Zato moram
tudi večkrat prijeti za delo. Rada
pometam, nanosim drva. Naj-
večkrat pa pazim na svojega brata,
z njim se zelo dobro razumeva.
Vsako delo naredim z veseljem,
ker vem, da s tem storim mami
veliko veselja.
Darinka Pšajd,
0§ Tone Žnidarič,
Trnovska vas
RAZMIŠLJANJE OB SPOME-
NIKU
Zakaj so sploh na svetu vojne?
Zato, ker nekateri ljudje hočejo
imeti druge v oblasti, ali pa zato,
da ljudje po nepotrebnem umirajo.
Zakaj ljudje ne morejo živeti v mi-
ru?
Na to vprašanje ne more nihče
odgovoriti. Tudi pri nas je bila
vojna. Nemci so nas hoteli ponem-
čiti, hoteli so naše ozemlje. Mnogo
ljudi je padlo v boju za svojo zem-
ljo. Mnogo mater je zastonj čakalo
na svoje sinove, ki so bili v par-
tizanih, in mnoge žene so zastonj
čakale svoje može. V voini ni bilo
nobenim pnzaneseno. Fašisti so
pobijali vse, od najmlajšega otro-
ka, pa do najstarejšega moža.
l^ožigali so hiše, zato je mnogo
družin ostalo brez strehe nad gla-
vo. Nekatere ljudi so odseljevali v
Srbijo, ali pa jih odpeljali v
taborišče, kjef so jih uničili in na
koncu ustrelili.
Kaj ne bi bilo lepo, če bi se vsi
narodi sveta združili, in vse države
bi bile samo ena država! In potem
ne bi bilo več vojn, in vsi ljudje bi
živeli v miru, bratstvu . . .
Tanja Krivec, 8. razred,
0§ Leskovec
ZAME JE KNJIGA MOZAIK TI-
SOČERIH SKRIVNOSTI
Pred menoj leži knjiga. Kako so
v zmoti tisti, ki mislijo, da je to
samo_papir in koš nepotrebnih ilu-
zij. Papir, ki ga lahko odpihne
vsaka sapica in' besede, na katere
nasede vsaka naivna deklica. Zame
je knjiga živa. Kakor listje je, ki bi
se rado razvpilo, a je obsojeno na
molk.
Počasi prodiramo v njeno notra-
njost. Zelo bogato notranjost. Z
vsako stranjo se mi odgrne nova
tančica. Knjiga pa je odeta v tanči-
ce tisočerih skrivnosti. Tudi mrke
črte in včasih nerazumljive slike
sestavljajo ta mozaik. Da, mozaik.
Ko ga sestaviš pa dobiš še lepšo,
večjo skrivnost.
Knjiga je polna skrivnosti. Zdi se
mi, da vseh skrivnosti ne bomo
nikoli zajeli. Kakor ne bomo zajeli
vsakega vala našega širnega morja
ali vsakega delca naše bogate zem-
lje. Preveč naveliko čofotamo v
morju in prehitro se veselimo sa-
dov naše zemlje.
Suzana Kosi, 7/b, OS Kidričevo
SOLSKA TORBA PRIPOVEDU-
•lE
Ime mi jc Igor in hodim v 7.
razred osnovne šole Cirkovce.
Torba, ki jo nosim v šolo, je zelo
težka. Narejena je iz kavbojk, mo-
ram priznati, da z njo ne ravnam
preveč lepo.
Nekega dne. ko sedim v sobi in
delam nalogo, naenkrat zaslišim
glas: ,,Ti bom že pokazala, grdoba
ti." Ozrem se po sobi in gledam,
od kod je prišel glas. Gledam in
gledam, a nič ne^ zagledam, mislil
sem si, da se mi je nekaj zazdelo.
Vsedem se na stol in ga potegnem
k mizi, ko naenkrat nekaj zaropo-
ta. Bila je torba, mislim jo dati
nazaj na stol, ko se oglasi: ,,Pusti
me pri miru." Začudeno pogledam
in vprašam: ,,Kdo pa si ti?" —
„Torba, čisto navadna torba, ki
zna govonti!" je rekla. Vprašam
jo, kako ji je ime. Rekla je, da je
Kavbojka. Povedala mi je, kako jo
jc bolelo,ko sem grdo ravnal z njo.
Obljubil sem ji, da bom odslej
lepo ravnal z njo. Vprašal sem jo
tudi, če bi hotela, da postaneva
prijatelja. Bila je za to, da bi
postala prijateTja.
Ko sem se vozil v šolo, sem se
pogovarjal z njo. Nekega dne pa
mi je padla pod avto. Avto Je
zapeljal prek moje torbe. Hitro jo
poberem In se odpeljem domov.
Doma sem se hotel pogovarjati z
njo, pa ni odgovorila. Od žalosti
sem kar zaspal. Naenkrat me nekaj
kresne po glavi in vpije: ,,Na! Na!
Tako, da si boš zapomnil, kdaj si
me vrgel pod avto!" Ves omotičen
vstanem, zagledam Kavbojko in
veselo vzkliknem: ,,Ali si to res
ti?" — ,,Da jaz sem," mi odgo-
vori. Povedal sem ji, da je nisem
nalašč vrgel pod avto. Oprostila mi
jc. Rekel sem ji, če greva igrat
nogomet. Zmagala je Kavboj ka z
10:3. Bila je zelo vesela. Tako sva
se igrala dneve in dneve, bila sva
navezana drug na drugega; skratka
drug brez drugega ne bi mogla
živeti.
Zbudim se in pogledam skozi ok-
no, sonce je že bilo vi.soko. Pogle-
dam po sobi in na stolu zagledam
torbo. ,,Kavbojka!" zavpijem.
Nihče se mi ne oglasi, stresem jo,
še zmeraj nič. Sele tedaj se
spomnim, da se mi je vse to le
sanjalo.	Igor Lah, 7/b,
OŠ Cirkovce
RUŠILI SO STARO ŠOLO
Pri nas v Veliki Nedelji so pričeli
graditi novo šolo, zato so morali
staro porušiti. Rušil jo je buldo-
žer. Še uporabno opeko so si ljud-
je odpeljali, ostalo pa je na kupu.
V	staro šolo je hodila že moja
praprababica.
Sandi Rajšp, 2/a,
OŠ Velika Nedelja
GOREL JE GRAD
V	ponedeljek zjutraj ob treh so
začele zavijati sirene. Dedek je sli-
šal in hitro vključil sireno v našem
kraju. Zagledal je, da se je v Veliki
Nedelji valil črn dim. Zbrali so se
gasilci in šli gasit. Ko je prišel ata
domov, je povedal, da je gorel
grad.
Ko smo prišli v šolo, smo šli gle-
dat, kaj je zgorelo. Zgorele so
drvarnice polne drv in premoga.
Tudi kokoši niso ostale žive. Vse je
bilo mokro in blatno, ker je deže-
valo.
Otroci se ne smemo igrati z
vžigalicami, ker lahko povzročimo
požar.
Anita Šohar in Miran Hergula,
2/a,
OŠ Velika Nedelja
TRGALI SMO KORUZO
Ob robu gozda živita dva star-
čka. Oba sta bolehna in ne zmore-
ta več opraviti vsega dela na polju.
Učenci 3/a in 3/b razreda smo se
odločili, da jima bomo pomagali
potrgati koruzo.
Ko smo prišli, je ženica rekla, da
smo premajhni in da ne bomo
mogli trgati. Prepričali smo jo, da
to za nas ni težko. Po dva učenca
sta trgala v eni vrsti. Njiva je bila
precej dolga. Koruzo smo metali
na kup, nato pa smo jo znosili ob
rob njive. Tovarišici sta tudi
pomagali. Delali smo pridno in bili
hitro gotovi. Ko smo končali, smo
se v sadovnjaku najedli hrušk.
Poslovili smo se in obljubili, da
bomo še prišli pomagat. Starčka
sta bila vesela, da smo jima potr-
gali koruzo, mi pa zadovoljni v sr-
cu, saj smo opravili koristno delo.
Učenci 3/a,
OŠ Velika Nedelja
PRAZNIK NAŠE ŠOLE
Naša šola se imenuje po borki
Olgi Meglič. Svoj praznik ima 25.
novembra. Na ta dan bomo
sprejeli pionirje iz pobratene šole
Koprivnica. Peljali jih bomo po
Ptuju. Imeli bomo proslavo, na
njej bomo nastopali mi in učenci iz
osnovne šole Koprivnica.
Andreja Crcšnjevec, 2/c,
OŠ Olga Meghč Ptuj
TSIONIK - november 1983
ZA RAZVEDRILO - 17
18 - ZA RAZVEDRILO
24. november 1983 - TEDNIK
TEDNIK ~ november 1983
OGLASI IN OBJAVE - 19
ZA VEČJO VARNOST PEŠCEV V PROMETU!
Naslednji sestavek smo namenili varnosti v
cestnem prometu, točneje pešcem, kot najbolj
pgroženi kategoriji udeležencev v prometu.
Veliko preventivnih akcij je bilo že izvedenih za
večjo varnost pešcev, še posebej otrok, zato
smo se najprej odpravili na svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu pri So Ptuj, kjer so v
sodelovanju z društvi, AMD in ZSAM ter
miličniki postaje milice Ptuj izvedli največ teh
akcij. Tajnik občinskega sveta Franc Jerenko je
o tem povedal:
,,Pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu smo že sredi poletja navezali stike z
vodstvi osnovnih šol in vrtcev, saj se zavedamo,
da je s prometno vzgojo potrebno začeti že pri
najmlajših. Tako smo po dogovorih izvedli že
več akcij na temo pešec v prometu. V
sodelovanju s postajo milice, ZŠAM in AMD
Ptuj ter Kidričevo smo izvedli več preventivnih
predavanj. Tudi mentorji za prometno vzgojo,
ki so po osnovnih šolah zadolženi za to
aktivnost so dobro odigrali svojo vlogo. Sedaj
poteka v Srednješolskem centru akcija
preventivnih predavanj o varnosti v prometu za
prve letnike. Omejili smo se na predavanja:
vpliv alkohola na voznika, naloge pešcev in
kolesarjev v prometu, ter voznikov koles z
motorjem. Več preventivnih predavanj smo v
sodelovanju z društvi izvedli tudi po krajevnih
skupnostih. Te akcije bodo prišle do izjaza
predvsem sedaj v zimskem času, izvedli pa jo
bomo v vseh KS na območju občine. Zal iz
dosedanje prakse ugotavljamo, da se občani teh
predavanj ne udeležujejo v zadovoljivem
številu, zato ponovno vabimo KS in občane, da
storijo vse za večji obisk."
Med osnovnošolci je bila popularna tudi ak-
cija nošenja kresničk oziroma odsevnih telesc,
kakšni so rezultad?
,,Res je. Na pobudo republiškega sveta za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu smo
tudi letos izvedli akcijo nošenja rumene rutice
in odsevnih teles — torej kresničk. Lani in letos
smo razdelili kresničke za učence od prvih do
osmih razredov, delno tudi s sofinanciranjem
staršev. Opažamo, da otroci radi nosijo te
kresničke, žal pa redno le nekje do četrtega
razreda. Do osmega razreda pa učenci že
zanemarjajo nošenje kresničk. Menim, da je
tudi naloga staršev opozarjati otroke na redno
nošenje kresničk, ne pa, da se trudijo le
mentorji za prometno vzgojo in učitelji po
šolah. Vedeti je treba, da je nošenje kresničk
obvezno. Ne samo zaradi tega, ker je tako
zapisano v zakonu o varnosti v cestnem
prometu, ampak predvsem zaradi varnosti
tistih, ki kresničke nosijo. Ob zmanjšani
vidljivosti vozniki težko opazijo otroke ob vesti,
če pa ti nosijo kresničke jih je opaziti že na
razdalji od 100 do 150 m."
Ne bo odveč, če opozorimo na pravilno hojo
pešcev v prometu. Kaj je o tem zapisano v
zakonu?
,,Zakon med drugim obvezuje pešce, da
morajo hoditi na cestah izven naseljenih krajev
po levi strani v smeri hoje. To je zaradi tega,
ker lahko tako tudi pešec opazi nasproti vozeče
vozilo in se ob morebitni nevarnosti lahko tudi
sam umakne. Ce pa gre za hojo v gosto
naseljenem kraju, potem mora pešec hoditi po
tisti strani, ki je zanj najbolj varna, v vsakem
primeru pa po pločniku ali površini, ki je
posebej namenjena pešcem."
Kako se tega držijo pešci iz našega območja?
,,Zelo slabo. Izvedli smo že več preventivnih
akcij z namenom ugotoviti in opozarjati pešce,
ki so prečkali cesto kjerkoli izven zaz-
namovanega prehod, hodili pa so tudi kar po
cestišču, ne po pločnikih. Precej problematična
je hoja pešcev od avtobusne postaje do in-
dustrijske cone ob Rogozniški in Ormoški cesti.
Nekaj tisoč delavcev vsak dan hodi izven
prehodov za pešce čez Osojnikovo cesto in kar
je še huje, večina jih hodi kar prek tirov in ne
prek prelaza, ki je za to namenjen. Kakšne
po.sledice lahko ima takšna hoja, tega se ne
zavedajo. Zal se bodo začeli resneje zavedati
verjetno šele, ko bo prišlo do kakšne tragedije.
Prizadevamo si uredid podhod ali najti kakšno
drugo rešitev za varno prečkanje železniških
tirov na tem nevarnem mestu, vendar še ni
konkretnih možnosti. Težave imamo tudi zaradi
preobremenjenosti prehoda čez Potrčevo cesto
proti Srednješolskemu centru. To križišče bomo
verjetno v kratkem opremili vsaj z rumeno
utripajočo lučjo, saj trenutno še ni denarja za
kompletno semaforizacijo, ali morda podhod."
V preventivne akcije za večjo varnost v
cestnem prometu so se redno vključevali tudi
miličniki postaje milice Ptuj. O njihovem deležu
pri tem je namestnik komandirja postaje milice,
Aleksander Majdič, povedal:
,,Ze dalj časa ugotavljamo, da so pešci tista
kategorija udeležencev v prometu, ki je najbolj
izpostavljena, kjer v nesrečah evidentiramo
največ telesnih poškodb, predvsem hujših. .
Zaradi tega smo tudi letos izvedli več
preventivnih akcij. Zal ugotavljamo, da so pešci
tudi najbolj nedisciplinirana kategorija
udeležencev v prometu, ki ne spoštuje prometne
signalizacije, ter oznak na cestiščih. Kljub temu
smo tudi letos zabeležili precej prometnih
nezgod na samih prehodih za pešce. Zakon
zavezuje pešce, da prečkajo vozišče takrat, ko
je prehod prost. Ce pa so vozila v koloni,
morajo svoj namen o prečkanju naznaniti z
dvigom roke. Ko se vozilo ustavi, lahko to
storijo varno, v nasprotnem primeru pa kršijo
določila. Zaradi nepoznavanja ali morda bolje
rečeno nerazumevanja predpisov prihaja
večkrat do pravih komičnih zapletov. Seveda
morajo tudi vozniki spremljati dogajanja ob
prehodih za pešce in opazovati namen pešcev."
Na katerih prehodih v Ptuju je bilo do sedaj
največ nesreč z udeleženimi pešci?
,,Kot črna točka je v tem primeru kar
celotna Potrčeva cesta, delno pa tudi Trsten-
jakova ulica pred lekarno. Na prehodih v teh
uhcah imamo največ prometnih nesreč z
udeleženimi pešci. Kljub takšnemu stanju pa
lahko ugotovim tudi to, da v letošnjem šolskem
letu še ni bilo v nesreči poškodovanega šolarja,
na poti v šolo ali domov. To je med drugim
verjetno tudi rezultat večletnega preventivnega
dela na tem področju. Tudi pred pričetkom
letošnjega šolskega leta in še do sedaj so se vsi
dejavniki, ki so odgovorni za varnost šolarjev, z
vso resnostjo vključili v naša skupna
prizadevanja. Tudi narodna zaščita po KS se je
pri tem dobro izkazala in pionirji-prometniki
prav tako."
Za storjen prekršek lahko miličnik kaznujejo
tudi pešce. Kakšen je razpon predvidenih
mandatnih kazni zanje?
,,Do lanskega leta v Ptuju nismo kaznovali
pešcev. Ker pa smo opazili vse pogostejše
prekrške in ugotovili, da to ne vodi nikamor, da
gredo vsa opozorila v prazno, pa smo se lotili
tudi izvajanja represivnih ukrepov za pešce. To
pomeni, da so miličniki pričeli izrekati denarne
kazni na kraju storjenega prekrška. Kot primer
lahko navedem, da je predvidena denarna kazen
za prečkanje ceste izven prehoda v višini 100
din. Tudi ostale kazni za pešce so razmeroma
nizke. Sicer pa ni glavni namen kaznovati
ampak s tem dejanjem opozoriti na resnejše
razmišljanje o prekršku. Glede na posledice
prometnih nesreč z udeleženimi pešci, so vse te
kazni pravgotovo prenizke."	M. Ozmec
OK ZSMS PTUJ
Nove naloge po programsko
volilni seji mladih
Ključne usmeritve zadnjih kongresov slovenske in jugoslovanske
^ntr^.KH podale jasna izhodišča za delo in aktivnosti mladih v priho-
dnjem obdobju. Po občmskih konferencah mladih so v skladu s tem
pri^pravih ustrezne programe dela in z njihovo realizacijo pričeli že v
začetku tega leta.	^
Ttidi volilno programska seja občinske konference ZSMS Ptuj ki je
potekala v četrtek, 17. novembra popoldne v dvorani Narodnega doma v
I tuju, je po vsebini pomenila v glavnem nadaljevanje sprejetega progra-
ma dela m nalog, ki izhajajo iz 11. kongresa ZSMS. Bistveno vsebinsko
spremembo pomenijo vsekakor nova pravila o organiziranju in delovanju
občinske konference ZSMS Ptuj, ki so jih na programsko volilni seji
sprejeli brez pripomb. Sicer pa je razprava o novih pravilih potekala po
vseh osnovnih organizacijah, na osnutek pravil pa niso prejeli nobene pis-
ne pripombe Nekaj ustnih pripomb je bilo sicer podanih na sami seji,
vetidar so bile te zavrnjene kot neutemeljene. Vse osnovne organizacije
bodo prejele še dodatna navodila s konkretnimi nalogami, ki izhajajo iz
novih pravil po potrebi pa bodo člani predsedstva dajali po osnovnih or-
ganizacijah dodatna pojasnila.
Ppročilo o delu občinske konference ZSMS in njenih organov v
obdobju oktober 82—83, je bilo poslano delegatom že z gradivom, tako
da so ga v razpravi le dopolnjevali. Tudi razprava o predlogu programa
dela a naslednie enoletno obdobje je bila kratka, saj so delegati gradivo
že dobro poznali.
Drugo bistveno spremembo v nadaljnem delovanju občinske konfe-
rence in njenih organov, naj bi po mnenju nekaterih članov predsedstva
pomenila razrešenica nekaterim dosedanjim članom predsedstva OK in
volitve novih članov. Za podpredsednico občinske konference so izvolili
m adinko Dragico Kostanjevec iz OO Jože Lacko v Rogoznici za
sekretarja občinske konference pa so izvolili Emila Mesariča iz KS Ivan
Spolenjak v Ptuju. Razxn tega pa so zaradi neaktivnosti razrešili dolžnosti
nekaterih članov predsedstva, samo predsedstvo pa razširili od 11 na 21
članov.
Od gostov so se seje udeležili Janez Janša in Milisav Jankovič oba
dana pr^sedstva republiške konference ZSMS, ter predstavniki družbeno
političnih organizacij in SO Ptui.	lu n^m^.^
Slovesno ob dnevu
republike
Številnim prireditvam in proslavam v počastitev dneva republike se
bodo pnključih tudi v KS Budina—Brstje, kjer se bodo to soboto, 26.
novembra ob 19. uri sestali na slavnostni seji vodstev družbeno političnih
organizacij in krajevne skupnosti, tokrat prvič v novem domu občanov v
Belšakovi ulici.
Pozdravni nagovor bo imel predsednik krajevne konference SZDL
Milenko Rosič, po krajšem kulturnem programu, v katerem bodo
nastopili člani moškega komornega pevskega zbora Ptuj in domači mla-
dinci pa bo imel slavnostni govor Franc Lašič. predsednik skupščipe kra-
jevne skupnosti. Po jlavnostni seji bo tovariško srečanje občanov. — OM
Nastop ljudskih pevcev,
godcev in plesalcev
Folklorno društvo Ptuj — sekcija Anton Strafela iz Markovec sta
v počastitev 45 letnice sekcije in 15 letnega delovanja društva, priredila
v soboto 19. novembra v avli Srednješolskega centra nastop ljudskih
pevcev, godcev in plesalcev.
Po krajšem, uvodnem nastopu godca iz Brstja, je še dokaj številno
občinstvo in nastopajoče pozdravil predsednik Foklornega društva
Ptuj Jože Štrafela. predsednik ptujske ZKO Stane Stanič pa je zatem
podelil troje zlatih odličij Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Dobili
so jih: Janko Gajšek. vodja folklorne skupine iz Podlehnika za več kot
25-letno delo. Stanko Sitar, vodja folklorne skupine iz Lancove vasi za
več kol 40-letno delo in Ivan Koletnik iz Pobrežja. Zveza kulturnih
organizacij Slovenije je odličja letos prvič podelila.
Nato .so nastopili ljudski pevci in pevke iz Zabovec, Nove vasi,
Markovec. Stojnc. Podlehnika. Bukovec, Sobetinc. Borovec in Prvenec
ter plesalci iz Markovec, Cirkovc in Zabovec.	I. C.
Tudi razstava malih
živali dobro obiskana
Društvo gojiteljev malih živali iz Ptuja je minuli teden od petka, 18
do vključno nedelje, 20. novembra v domu občanov KS Ivan Spolenjak
na Bregu, uspešno pripravila iradicionalnno društveno razstavo pasem-
skih rnahh živali, golobov, kuncev in okrasne perutnine. Tako kot na
minuh razstavi ptic je bil tudi obisk na tej zanimivi razstavi izredno do-
ber. Največ je bilo mladih obiskovalcev, med novostmi pa je treba omeni-
ti družino nutrije.	poto: M. Ozmec
Danes in jutri slovesnosti
v OŠ Olga Meglič
Tudi letošnji Dan republike bo minil v znamenju sprejemov
cicibanov v pionirsko organizacijo. Tako bodo po vseh osnovnih šolah
ze ob koncu tep tedna pripravili proslave in slavnostne sprejeme s
praSa'"'"^'	i" krajšimi nagovori o pomenu
Iz osnovne šole Olge Meglič so nas obvestili, daje tak slavnostni
sprejem cicibanov med pionirje napovedan že danes ob 10 uri s
sodelovanjem otrok iz ptujske vzgojnovarstvene organizacije in osnov-
tie sole dr. Ljudevita Pivka. Slovesnost bo v šolski telovadnici Popol-
dne ob 17. uri pa bo slavnostna seja samoupravnih organov šole na
kateri bo sodelovala tudi delegacija III. osnovne šole Koprivnica in OŠ
Dr. Ljudevita Pivka iz Ptuja. S proslavljanjem Dneva šole in Dneva
republike pa bodo nadaljevali še jutri, ko bo zjutraj ob 8.30 osrednja
svečanost z nastopom učencev 111. OŠ iz Koprivnice. Sledila bo gleda-
liška predstava m popoldne še družabno srečanje pionirjev obeh
pobratenih šol.	j « j ^^
Izvoljeno novo vodstvo KK
SZDL Heroja Lacka Rogoznica
cih, Rogoznici Spodn em Velovlaku in v Žabjaku, so v nedeho 20
novembra 1983 opravil, programsko-voolilno konferenco s3stične
Rogoznica. Obravnavali in
sprejeli so oceno politične m samoupravne aktivnosti v lei kraievni
skupnosu ter umerit ve za bodoče delo. Izvolili so novo 17-člansko Pred-
^^	pr^sednika KK SZDL je bil izvohen Jože
^hlROVIC IZ Pacinj, za podpredsedmka Mardn POTOČNIK iz
f ..sekretarja Maks MENONI iz Zabjaka. IzvoliU so tudi
rnp?k.nH H	koordinacijski^^ odborov. Soglasno so podprli pred-
loge kandidatov za novo vodstvo Občinske konference SZDL Ptui
Konlererica je podelila posebno priznanje dolgoletnemu in uslužne-
mu predsedmku vaške organizaciie SZDL v Kicar%. AnToni TO^
TU, upokojenemu delavcu ptujskih železniških delavnic	"»^^VA
Republiški konferenci SZDL Slovenije je konferenca poslala posebno
sporocifo ob prejemu DIPLOME SAMOUPRAVLjAn^ S fe k^e
vm skupnosti Heroja Lacka Rogoznica podelila Zvezna konferenca soci-
S eznlt^f	Jugoslavije, v znak priznanja za doseže-
tpr nnc3	samoupravljan a, humanizaciji življenja in dela
^r pospeševanje družbenega standarda v krajevni skupnosti v okviru tek
movanja „Program akcij krajevnih skupnosti 1981-1985"
SR	^rai^ni skupnosti Banja v pobrateni občini Arandjelovac
vvTro-	.poslali pozdravno pismo, v katerem poudarjajo, da bodo
vztrajno gradili most sodelovanja, tovarištva in prijateljstva s krajani Ba-
SirodnoTmiT'?orjVo"tT^ "
Na ozjem območju ptujske občine so miličniki postaje milice Ptuj in
oddelkov v tednu od 15 do 22. novembra posredovali v štirih prometnih
nesrečah. Pn tem so zabeležili eno smrtno žrtev, ena oseba je bila huje štiri
pa lazje telesno poškodovane. Vzroki nesreč so bili nenadno prečkanje ce-
ste neprimerna hitrost in vinjenost voznika. Na vozilih je tokrat za okoli
42 tisočakov materialne škode.
Potrčeva cesta vse bolj črna
v ponedeljek, 21. novembra ob 18.45 je prišlo do zelo hude nezgode
na Potrčevi cesti, kjer zadnje čase beležijo vse več težjih nesreč z udeleženi-
mi pešci.
Do nesreče je prišlo, ko je voznik osebnega avtomobUa Stanko Kore-
njak peljal IZ rogozdiške smeri proti Ptuju. Na prehodu za pešce pred trgo-
vino Zivila je Z voznikove leve strani cesto nenadoma prečkal pešec Ivan
Golob IZ Ptuja. Prišlo je do trčenja, v katerem je Korenjakovo vozilo zbUo
pešca na levo stran, na nasprotni vozni pas, po katerem je v tistem trenutku
IZ smeri Ptuja pripeljal voznik osebnega avtomobila Alojz Muršič iz Pod-
vinc. Ta je pešca še enkrat zadel in odpeljal naprej. Zaradi hudih posledic
je Golob umrl med prevozom v bolnišnico.	_ oM
Rodile so:
Greta Galun, Sloperce 65 —
Zlatka; Angela Jelen, Ložina 3 —
deklico; Marija Lešnik, Jiršovci 13
—	Dušana; Majda Kramberger,
Grajenščak 3 — dečka; Ida Vod-
nik, Prešernova 18 — dečka;
Marta Fridl, Zg. Hajdina 69 —
deklico; Ivanka Petek, Mezgovci
39 — Polonco: Silva Feguš, Pod-
lehnik 3/c — Mateja; Marjana
Lovrenko, Zabovci 91 — deklico;
Sonja Rojko, C. kurirjev NOV 36
—	deklico; Milica Kmetec —
Selinšek, Mariborska 50 — de-
klico; Jelka Fištravec, Senešci 23.
—	Tea; Mirjana Bogovič, Kve-
drova 1 — Nenada; Najda Spilak,
Juršinci 32 — deklico; Dragica
Skec, Cvetkov trg 3 — Sergeja;
Valentina Murko, Pobrežje 125 —
deklico; Antonija Požar, Sela 35
—	dečka; Jerica Standeker,
Lahonci 1 — Martino; Darja Za-
dravec, Janežovci 9 — Marka;
Alenka Kolednik, Paradiž 42 —
Suzano; Ljudmila Steiner, Gerečja
vas 35 — deklico; Slavica Smid,
Podvinci 55 — dečka; Marija
Kosec Borovci 8 — deklico; Da-
nica Kostanjevec, Bukovci 119/a
—	deklico; Adelajda Šuler,
Gregorčičev dr. 4 — Anjo; Eliza-
beta Cuš, Hlaponci 23 — Goraz-
da; Angela Zupanič, Gorišnica 51
— Milja.
Poroke:
Bojan Rus, Bezjakova 3 in Ma-
rija Sagadin, Seslrže 31; Štefan
Arnuš, Desternik 44/b in Silva
Arnuš, Desternik 44/b; Franc
Simonič, Gabernik 3 in Dragica
Vesenjak, Gradiščak 7.
Umrli so:
Silva Šare, Gregorčičev dr. 7,
roj. 1918, umria 12. novembra
1983; Jožef Marin, Bresnica 69,
roj. 1922, umrl 14. novembra
1983; Anton Cvikl, Sp. Hajdina
91, roj. 1905, umri 15. novembra
1983: Marija Vindiš, Gradišče 29,
roj. 1911, umria 14. novembra
1983; Janez Breznik, Biš 63, roj.
1917, umrl 15. novembra 1983;
Ivan Pučko, Zagrebška 36, roj!
1901, umrl 16. novembra 1983;
Konrad Korošec, Spuhlja 122, roj!
1912, umri 11. novembra 1983.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in radij-
sko dejavnost RADIO-TEDNIK
62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki
ga sestavljajo vsi novinarji zavoda,
direktor in glavni urednik FRANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERSEK, tehnični ure-
dnik ŠTEFAN PUŠNIK, noVinarji:
Jože Bračič, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin
Ozmec in Marjan Šneberger. Ure-
dništvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna Daročrioa znaša 450 di-
narjev, za tujino 1.125 dinar-
lev. Žiro račun SDK Ruj
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in stori-
tev v prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od prometa
proizvodov.