Društveni vestnik. Kranjsko. Iz Ribnice. Po že objavljenem vzporedu napovedano zborovanje našega učiteljskega društva dne 7. pret. m. v Ribnici je bilc nepričakovano dobro obiskano (80% vseh članov), kar je društveni predsednik g. F. Gregorač v svojem presrčnem nagovoru z veseljem poudarjal. Izrekši iskreno zahvalo vsem sodelujočim pri lanskem izvrstno uspelem koncertu, prirejenem v čast našega g.nadzomika A. Jeršinoviča, zlasti pa tovarišema Pavčiču in Tomšiču, prvemu kot izbornemu dirigentu, pianistu in komponistu, drugemu kot slavnostnemu govorniku — pove nadalje, zakaj se ni moglo sklicati tekom lanskega leta še enega zborovanja. Glavna vzroka sta: epidemična bolezen v službenem okraju in rodbini njegovi v času, ugodnem za sklicanje, ter nove odredbe c. kr. dež. šol. sveta, ki so učiteljstvu vzele vse proste četrtke od septembra do aprila. Ko še zvemo od blagajničarice gospe Kobler-Fleš, da ima društvo 56 K 8 h naloženih, gotovine pa 4 K 87 h, torej imetja 60 K 95 h, nastopi tov. Jos. Zupančič kot predavatelj o praktičnem pouku po formalnih stopiyah ter merjenju in deljenju na nižji in srednji stopnji. Najprej pove, kaka živahnost je nastala v zadnjem času na ljudskošolskem polju, kako se bojujejo formalisti ia antiformalisti, našteva njih formalne, oziroma didaktične stopnje in izjavi, da so pred vsem le tri stopnje (priprava, razvijanje novega gradiva in uporaba) velike praktiižue vrednosti in da nče bi pri slehernem predmetu jahali na petih formalnih stopinjah, ne bi obdelali niti tretjine predpisane tvarine. Le kjer se nam zdi potrebno, razdelimo snov na več stopenj, ker se že tako zahteva". GoTorečemu na to podrobneje o vsaki stopnji posebej in pojasnjujočemu nazorno na Sol. tabli iz slovnice, spisja, nazornega nauka, pisanja in računstva, kaj in kako naj se obravnava pri posameznih stopnjab. — mu je sledilo učiteljstvo z veliko pozornostjo. Ne sicer dolgi, a toliko jedrnateje sestavljeni go?or je bil z živahno pohvalo sprejet. Iz tega kakor tudi iz poznejšega razgovora, zlaati pa, ko je bil tajnikov predlog, da se naj v juniju zopet snidemo, z veseljem sprejet — je bilo spoznati, kaka želja navdaja užite^jstvo po napredovanju in vglabljanju v svojo stroko. Dokaz temu je pa tudi izjava strokovnjaške osebe, ki je rekla, da je ponosna na alovensko učitejjstvo r tem okraju. In tako je prav. Delo bodi naše geslo! Kakor splošna civilizacija po širni zemlji naj se širi med teboj, slovensko učiteljstvo, zanimanje za vsa aktuvalna pedagoška in tudi druga javna ypra_anja s proučavanjem strokovnih knjig, z udeležbo vsakojakih shodov, s poseti razstav, s pridnim izposojevanjem knjig iz okr. učit. knjižnice itd., četudi te pri tem prešinja bridko čuvstvopreziranjaod odločilnih faktorjev, četudi ti sempatja veli vest: Preveč delaš za tako plačo — četudi se ti pri tem porosi oko, ali pa zaškrtneš z zobmi, kadar se domisliš absolutnega vladarja v klerikalni stranki in njegove za nas uničujoče izjave glede izboljšanja plač. Pokažimo, da imamo več srca za Ijudstvo, za katero delamo, kot imajo voditelji Ijudstva za nas. Delegatom k nZav." sta bila določena gg.F.Mlakar in St. Legat, njiju naraestnikom g. K. Engelman ml. Odbor je bil izvoljen stari, ki se je kasneje sestavil tako-le: Š t. Tomšič, predsednik (na željo dosed. predsednika), F. Gregorač, njega natnestnik* F. Štefančič, tajnik; gospa Kobler-Fleš, blagajničarica; A. Cvar, odbornik. -/- Belokranjsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 14. majnika 1903 v šolskih prostorih v Črnomlju. Predsednik pozdravi vse navzoče, posebno še c. kr. okr. šol. nadzornika g. Ant. Jeršinovica ter želi, da bi se v bodoče društveniki bolj zanimali za enaka zborovanja. Tajnik poroča, da so se v minolem Ietu vršila tri zborovanja, na katerih se je razen drugega najbolj pretresovala točka, kako dostojno proslaviti 4Oletnico neumorno delavnega našega nadzornika g. A. Jeršinoviča. Iz blagajnikovega poročila smo zvedeli, da je imelo društvo v minolem letu dohodkov K 294*20 in troškov K 258*45, torej prebitka K 3575. Račun se odobri in vzame na znanje. Društvena pravila so se preosnovala po pravilih za kranjski šolski okraj. Potrebno se je ustavilo, oziroma črtalo. Za ,,Zavezino"^zborovanje se volita delegatom: g. Leop. Morela in g. Franc Šetina."— Kot prispevek -Zavezi" se dopošlje po 40 h od 30 članov. — Volitev novega druŠtvenega odbora se preloži na uradno konferencijo, t. j. 15. julija 1903. Glede nabave nagrobnih spomenikov tovarišem predlaga gdč. Golob, naj bi se stavili primerno lepši kameuiti. Z odobravanjem sprejeto! Predsednik g. Setina omenja, naj bi okr. učit. knjižnica naročila kaka 2 ali 3 nemške pedagoške časopise, kateri naj bi krožili od šole do šole. Sprejeto. Končno se je izrazila še že^a, naj bi se zborovanja vršila pogosteje in naj bi bili društveniki bolj vneti za take blagodejne shode. Štajersko. Učit. društvo za celjski in laški okraj ima v ne- deljo, dne 7. junija t. 1. ob 11. v okoliški šoli celjski svoje redno zborovanje. Vzpored: 1. Zapisnik. 2. Petje. 3. Društvene zadeve in nasveti. 4. Poročanje o zadnjem glavnem zboru ,,Zaveze" v Brežicah. 5. Iz šolske prakse. — Gg. pevci naj se zbero pol ure pred zborovanjem k skušnji.j — K obilni udeležbi vljudno vabi v imenu odbora: Armin Gradišnik, t. č. predsednik. Učiteljsko društvo za gornjegrajski okraj je zborovalo dne 10. t. m. na prijaznem gričku Sv. Frančišek Ksaverij. Tako dobro obiskanega zbororanja že dolgo nismo imeli kot takrat. Neopravičena sta raanjkala samo dva člana. Razen članov je prisostvovalo našemu sestanku tudi nekaj gostov, in sicer učiteljske soproge gospe Burdian, Dedič, Kelc, Kocbek ter učiteljica žen. roč. del gospica Wudler in gospica Ida Weiksl iz Ljubljane. Po običajnem predsednikovem pozdravu, ki je bil poetično navdahnjen, se prečita zapisnik zadnjega zborovanja. 0 novem obrazcu zapisnika šolskih zarnud in obravnava istih. Poročal je nadučitelj g. Kocbek. Omenjal je nekaj splošnosti o sedanjih zapisnikih šol. zamud, ki provzročajo mnogo pisarij in sitnostij, pa ne nudijo nobenega pravega pregleda. Razkazoval natn je obrazeč, ki se rabi t mariborskem okrajnem glavarstvu in Istega priporočal. Pre2ital ter razložil je tudi tozadevni ukaz mariborskega okr. šol. sveta. Priporoeal je sledeče stavke, ki so se tudi feoglasno sprejeli: 1. Tiskovine zamud na šolah okr. glavarstva mariborskega imajo radi preglednosti in tnanj pisarenia prednost pred pri nas sedaj rabljenimi * zato naj bi se uvedle tudi na šolah celjskega okr. glavarstva. 2. Pri letošnji uradni konferenciji se stavi predlog V tem smislu. 3. Celjsko-laško in rogaško-šmarsko učiteljsko društvo se naprosi, da stavi enak predlog pri letošnji konferenciji omenjeaega okoliša. K tem trem stavkom še dostavi nadučitelj g. Praprotnik sledeci predlog, ki se tudi soglasno sprejme: Okrožni zdravuiki naj izdajajo za bolne otroke uradua izpričevala, oziroma brezplačna potrdila. Debata je bila kaj živahna, ker so se razne zadeve, tikajoče se obravnave zamud, razpravljale in je več zborovalcev poseglo v razpravo. Referat in debata je trajala črez dve uri. Nato je domači nadučitelj g. Terčak podaval: Domovinoslovna črtica o Sv. Frančišku. Z velikim zauimanjem so zborovalci sledili njegovim izvajanjem o nastanku kraja, zidanju cerkve in šole ter o nekdanji znameniti božji poti tukaj, kamor so hodili od blizu in daleč romat ne le nižji sloji ljudstva, ampak tudi aristokrati iz najvišjih rodovin — kar pričajo v cerkveni zakladnici shraujene dragocenosti in zlatnine. Kot tretje predavanje je bilo na vzporedu: Šolska Matica, njene letošnje knjige in razširjanje istih med nami. Poročevalec g. Šijanec je po splosnih opazkah o potrebi tega književnega drustva omenjal -Matični" letošnji knjižui dar ter na podlagi številk dokazal, kako malo je še -Šolska Matica" pri nas razširjena. — Končno se je predsednik zahvalil vsem govoraikom za jedrnata poročila. Delegatom za skupščino »Zaveze" se soglasao imenujeta gg. Kocbek in Šijanec. Vnel se je še — na predlog g. Praprotnika — razgovor o društvu ,,Samopomoč", in se je sklenilo delati na to, da pristopijo vsi člani našega društva ,,Samopomoči". Prihodnje zbortvanje je prvo nedeljo meseca juuija na Rečici. Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo je zborovalo t nedeljo, dne 10. majnika t. 1. popoldan v Šmarju ob izredno mnogoštevilni udeležbi. Kot gostje ao bili navzoči: gospe soprogi tovarišev Kurbusa in Sekirnika, gdč. Ida Šumrova, gdč. tovarišica Matkova od Sv. Petra ter tovariš g. Korban iz Žetal. — Društvu se je prijavil kot nov član tovariš Ivan Pilih, nadučitelj pri Sv. Štefanu. — Podavala sta tovariša Brinar in Ferlinc. Prvi o preosnovi prirodopisnega pouka 8 pridejano učno sliko o detlu po biološki inetodi, drugi pa o fizijologiji, utrujenosti in njenem pomenu za šolo in dom. (Opomba poročevalčeva. PodrobHosti o društvenih podavanjih naj bi se po mojem mnenju ne sprejemala v poročila za naš šolsko-politiški list. Pač pa naj bi se glavni stavki posameznih podavanj beležili v zborovanjske zapisnike ter naj bi se svoječasno pošiljali sestavljalcu tem in tez za -Pedagoški letnik".)Ą) — Društveni mešani zbor je tudi to pot nastopil ter vnovič poživil naše vesele nade, ki jih stavimo nanj. Ponavljale so se prejšnje pesmi ter vadili sta se dve novi. Le tako dalje, lepi uspehi se knialu pokažejo. — Letos ima društvo svojo tridesetletnico, ki se praznuje na slovesen način. 0 tej zadevi se posvetuje društveni odbor ter stavi o priliki prihodnjega zborovanja svoje nasvete. — Za letošnjo glavno skupščino ,,Zayeze" v Brežicah so se izvolili trije odposlanci in trije namestniki, katerih imena 80 se naznanila predsedništvu nZaveze". Vprašalna skrinjica: a) Zadnjič objavljeni odgovor glede na uvedenje Schreiner-H ubadove či- *) Naši poročevalci naj se blagovolijo ozirati na ta nasvet, ki se tudi mi striojamo z njim. Uredn. tanke, II. del, ni bil pravilen, ampak taista se ima uvesti samo na štirirazrednicah in več kot štirirazrednicah. b) Za šmarski okraj so uvedeni zvezki Kat. Sollner v Gradcu. c)^Ako trgovec gratis-zvezke vkljub opominom še nadalje prodaja, se je obrniti na založnika s prosnjo, da naj gratis-zvezke pošilja direktno dotičnemu šol. vodstvu. Ako bi se na to prošnjo ne hotelo ozirati, je storiti korake, da se uvedejo zvezki drugega založnika. č) Okrajni šolski nadzornik nima pravice od učitelja zahtevati, da se pri pouku v računstvu mora držati metode po Močnikovem navodu, ampak dozdaj je metoda še vedno prosta. Na veselo in sveže ter zopet prav mnogoštevilno svidenje o priliki prihodnjega zborovanja, ki se vrši prvo nedeljo julija pri Sv. Križu tik Slatine! Istra. Zborovanje ,,Slovenskega učit. društva za koprski okraj". Gospod urednik, gotovo bi ne vedeli v Vašem uredništvu, da še živimo učitelji v Istri, ako bi ne dobili tupatam kakšnega vabila tega ali onega učiteljskega društva k občnemu zboru. Mogoče, da mislite, da se nam godi predobro in da se zato držimo onega ne posebno poetičnega pregovora: nSita vrana pozabi na lačno". To ne drugo ni res, ker smo pokazali ob zborovanju našega društva na Kozini 14. maja, da še živimo. Bilo nas je mnogo, a vendar ne vsi. Dva imata v resnici do Kozine predaleč, a nekaterim je Bog pomagal, ker zjutraj je lil dež in sedaj imajo lep izgovor. No, pustimo to in oglejmo si zborovanje. Udeležba je bila povoljna, ker radosti je moralo poskakovati srce, ko si ugledal med nami starosto Weišelna iz Hrušice, ki je služboval še pod ^taro komando, ko so učitelji privezovali svečam razne cvetieke. 0 priliki nam lahko pojasni, kakšno službovanje je bilo tisti čas. V naši sredini smo videli tudi osivelega vzgojitelja učiteljev prof. Frankoviča in poleg njega mladega nadarjeneg-a prof. Jakca ter poleg teh vrlega c. k. potovalnega kmetijskega učitelja Sancina, a truda se ni strašil tudi tudi naš vztrajni Pfibil. Ko vidiš take može, da se zanimajo za učiteljske zadeve, da imajo srca za učiteljstvo, da z njim čutijo vse breme, ki ga teži, se čutiš tudi sam pokrepčanega in vnetega za svojo stvar. In res, pričeli in zvršili smo zborovanje z neko vnemo, z nekim mladeniškim navdušenjem. Premnogokrat se je opazilo pri našem društvu, da so posebno mlajši učitelji hoteli skoraj kloniti duhom, pasti v neki indiferentizem, da bi jim bilo kmalu enako, godi se tako ali tako, a ta dan je prišlo tudi to: zbudilo se je obče zanimanje. Tovariši, le tako naprej na delo, ker le v delu je naša rešitev. Še črviček se bori za svoj obstanek, in zakaj bi se ne ljudski učitelj ? Predaleč sem zašel, ker moja naloga ni, Vam odkrivati *svoje srce, pač pa poročati Vam o našem zborovanju. Dnevni red je bil dosti obširen, ker je obsegal 9 točk. Res je, da so bile točke naVadne ob rednih zborih, a pri vsaki se je razvila debata, ne, debata ne smem reči, pač pa je vsaka točka porodila mnogo predlogov, ki so bili večinoma enoglasno potrjeni. Pri čitanju zapisnika prošlega izvanrednega občnega zbora je prišlo do sklepov glede natanenosti zapisnika, in med drugim se je sklenilo, da sta zapisnikarja obenem poročevalca stanovskim listom, tako zveste tudi Vi kaj več o našem delovanju. Lepo nam je poročal predsednik o delovanju odbora, ki se je raztezalo na izvršitvi sklepa zadnjega rednega obŽnega zbora glede penzijskega zakona, na pospeševanje izvršitve § 24. dež. šol. zakona iz leta 1901 in na zadovoljnost vseh smo slišali, da se odbor ni hotel puščati v razpravo o ustanovitvi deželnega učitelj. društva, dokler ne uredijo nekatera drnštva svojih razmer do nZaveze", ker preživo čutimo njeno potrebo. To veselje nam je skazilo nekoliko naznanilo, ker ni dobil odbor odgovora na prošnjo do uredništva nEdinosti", s katero je prosil, naj bi nEdinost" prinašala poročila o sklepih našega dež. Sol. sveta. Vsi italijanski listi donašajo taka poročila, a mi še odgovora nismo vredni! Predsednik je po svojem poročilu pozdravil nove člane: Sancina, Seršona in Pečariča, kar nas je tudi razveselilo, ker dokler se bodo naše vrste množile, ne zamremo. Blagajnik nam je dokazal s svojimi natančnimi računi, da je imelo društvo v pretečenem upravnem letu 22-85 kroa prebitka, a izvoljeni pregledovalci Weišel, Bogatec in Debenjak so račune koj pregledali in odobrili. Odpadlo je znanstveno predavanje o sušici, ker ni bilo poročevalca c. k. okrajnega zdravnika, ia prešli smo k volitvi delegatov in odbora. Volitve so se vršile vse z vzklikom, ker zdelo se nara je škoda tratiti čas, saj smo bili vsi edini v misli, da nas naj pri nZavezi" v Brežicah zastopajo: Anžlovar, PFibil, Valeatič in Šiškovič, a društvene zadeve naj vodi odbor, obstoječ aledeče: predsednik: Miroslav Anžlovar, učitelj v Boljuncu, podpredsednik: Mijo Žagar, nadučitelj t Klancu, vtajnik: Anton Urbančič, učitelj v Borštu, blagajnik: Štefan Šiskovič, učitelj na Hrpeljah, pevovodja Jožef V alentič, učitelj v Ricmanjih. S tetn smo pogodili tudi to, da smo volili cel odbor ob železnični črti, kar jim olajšuje potovanja k sejam. Zamenjali smo nekatere odbornike, ne morem reči, z mlajšimi močmi, a upam, da smo jih nadoinestili z izskušenejšimi. Prešli smo na zadnjo točko k morebituim predlogom in in nasvetom. Tu se je pokazalo, kaj vsakega tovariša teži in sprejeli so se predlogi glede stanovanj in šolskih sob^ glede tiskovia in tudi glede sestave učiteljskega pravnika za istrske učitelje, katerega prosimo, da natn objavite v cenjenem nTovariša", ker bi se nam poseben natisk ne izplačal. *) Sklepov je mnogo in tehtnih, a krvavo potrebnih za. naš obstanek, in odbor bo moral pridno delati, ako bo hotel, da požene vse mu naloženo delo na določeno mesto. Tovariši, še enkrat rečem, ne strašite se dela, ne klonite duhom, ker le v delu je naša rešitev; zatorej bodi tovariš mlad bodi star, nastopi z mladeniško čilostjo in vsi za enega, a tudi eden za vse. Priborili si bomo tem potem spretnost, ugled iu samostojnost, da ne bomo pod jerobstvom, a gotovi bodemo, da si potem priborimo tudi boljše financijalno stanje. Pokažimo, da pri nas ni potreba klica: nVsi na krov", pa5 pa vsak naj zna, da smo vedno vsi na krovu. Predsednik je zaključil zborovanje s trikratnim nŽivio" pres. cesarju, na kar so se zborovalci navdušeno odzvali. In kaj bi se ne? Vsakemu je dobro znano, kakšen korak je naredilo šolstvo v napredku pod Njegovo vlado. Brzojavno smo še pozdravili ta dan zborujoči društvi T Jurdanjih in Batujah. Po končanem zborovanju je vsakdo spoznal, da mu nekaj manjka; oglašal se je sitni želodec, pa saj ni čuda: bila je že 2. ura popoldne. Mnogokrat bi bilo bolje, da bi bil ta sitnež bolj tih pri učiteljstvu, vsaj tako mislijo nekateri gospodje, mogoče bi potem imeli kaj več srca za nas. No, ta dan smo ga pošteno potolažili pri skupnem obedu v gogostilnici Ivana Šiškoviča. Gostilničarja moram pohvaliti, postregel nam je prav dobro z jedjo in pijačo in kar je še najbolje za naše jetične mošnjičke, ni hotel imeti premnogo denarja za to. Radovednež bi utegnil še vprašati, koliko zborovalcev se je izneverilo pri obedu, a naj mu kmalo povem, da noben. Skupaj smo delali, skupaj smo se pokrepčali in se razvedrili ob maogih napitaicah in lepem petju. Le prekmaln je prišla 6. ura, in večina se je morala podati na postajo, da jih odpelje železnica proti Trstu in dalje, da lahko drugi dan nadaljujejo svoje delo. Navdušenost se ni polegla tudi v vlaku, in le težko smo se ločili na postajah, ko se je kateri poslovil, a nekateri so ostali še na Kozini in upam, da so ukrenili še marsikatero pametno. *) Prav radi nstrežemo Vaši želji. Vredništvo..