5 UVODNIK Spoštovane bralke, spoštovani bralci, revija Vestnik za tuje jezike z letošnjo številko vstopa v drugo desetletje izhajanja po pre- kinitvi. Leta 2009 smo, po razpustitvi prejšnjega izdajatelja in prenehanju izhajanja, re- vijo obudili in postavili na novo. V desetih letih smo objavili 214 prispevkov v različnih jezikih, večinoma znanstvenih člankov, pa tudi nekaj strokovnih prispevkov in recenzij. Ponosni smo na to, da objavljamo članke v slovenščini in s tem širimo spoznanja v slo- venskem prostoru ter prispevamo k razvoju terminologije v našem jeziku, pa tudi na to, da objavljamo v drugih jezikih in smo tako dober primer večjezičnosti. Obletnica je tudi priložnost za spremembe. Z letošnjo številko ukinjamo razdelke, namenjene jezikoslovju, književnosti in didaktiki tujih jezikov. V zadnjih letih je namreč vedno več člankov, ki jih je težko razvrstiti, saj posegajo na več področij hkrati. Dobivamo tudi članke s področij, ki jih prej nismo imeli; v lanski številki na primer prispevka s po - dročja jezika stroke. Ukinitev razdelkov ne spreminja uredniške politike; še vedno bomo sprejemali članke z omenjenih področij, dobrodošle bodo vse teme, povezane z jeziki. Prvi prispevek letošnje številke je delo Nadje Dobnik, ki predstavlja težave mladih prevajalcev pri prevajanju strokovnih besedil in se osredotoča na primere napak v pre- vodih komercialnega besedila. Prispevek Jerneje Kavčič posega na področje klasičnih jezikov. Avtorica piše o izražanju časovnih razmerij v latinščini in stari grščini. Članek bo zlasti koristil učiteljem obeh jezikov. Blaž Istenič v svojem prispevku primerja trpni- ški vršilec dejanja v treh jezikih; slovenščini, francoščini in ruščini. Jonace Manyasa analizira napake, ki jih pri rabi spola v francoščini delajo tanzanijski študentje, Mirjana Kovač in Gloria Vickov pišeta o vplivu načrtovanja na govor v tujem jeziku; analizirali sta povezavo med načrtovanjem in hitrostjo govora ter prekinitvami govorne verige, na primeru hrvaških študentov angleščine. O povezavah med hrvaščino in angleščino pišeta tudi Leonarda Lovrović in Anita Pavić Pintarić, ki predstavljata vlogo transferja pri rabi prislovov za izražanje jakosti. Tema prispevka Anastazije Kirkove-Naskove z Uni- verze v Skopju so tehnike za poučevanje izgovorjave v tujem jeziku; članek bo koristil učiteljem angleščine in drugih tujih jezikov. Na področje izgovorjave posega tudi Edvin Dervišević, ki v svojem prispevku predstavlja fonološke težave slovenskih govorcev pri učenju portugalščine kot tujega jezika. Darko Matovac z Univerze v Zagrebu se sprašu- je, ali je potrebno pri pouku hrvaščine kot tujega jezika poučevati vrstni red pridevniških določil v sestavljenih samostalniških zvezah. DOI: 10.4312/vestnik.11.5-6 Vestnik za tuje jezike 2019 FINAL.indd 5 30.12.2019 8:33:12 6 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES Njegovemu članku sledijo trije prispevki v nemščini. Ajda Gabrič analizira napake slovenskih učencev nemščine v pisnih izdelkih na začetni stopnji učenja, Mojca Le- skovec razmišlja o lažnih prijateljih oziroma interferencah med nemščino in angleščino, Anja Ržišnik Martinec, učiteljica nemščine z Osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici, pa piše o prostem delu pri pouku nemščine na razredni stopnji osnovne šole. Literature o poučevanju jezikov na tej stopnji primanjkuje, zato smo članka zelo veseli, veseli pa nas tudi dejstvo, da pri reviji sodelujejo učitelji z različnih stopenj izobraževanja. Sledijo prispevki, pisani v francoščini. Zuzana Honová in Jan Lazar pišeta o quebeški francoščini in analizirata, kako se jo poučuje v češkem akademskem prostoru. Anne-Cécile Lamy-Joswiak predstavlja zanimivo raziskavo o tem, kako učenci spreje- majo učitelja - naravnega govorca tujega jezika. Monika Simon posega na medkultur- no področje, saj predstavlja reklamno kampanjo podjetja Air France in razmišlja o tem, kako bi jo lahko uporabili pri pouku tujega jezika. Christa Satzinger razmišlja o tem, kako poučevanje slovnice narediti bolj zanimivo in privlačno za učence. Tema prispevka Christopha Cusimanoja z Univerze v Brnu je pomenoslovna in prevodoslovna analiza pesmi The two old bachelors Edwarda Leara. V zadnjem delu revije objavljamo pet člankov s področja književnosti. Ekaterina Kazakova piše o podobi Moskve v potopisnih pripovedih sodobnih francoskih pisate- ljev. Katarina Marinčič primerja junakinji romanov Pierra de Marivauxa in Samuela Richardsona, natančneje, njun odnos do garderobe. Janko Trupej se posveča recepciji romanov Marka Twaina. Zadnja članka v tokratni številki sta pisana v nemščini; Matej Šetinc se ukvarja z iskanjem političnega v literaturi Sama Maanija, avstrijskega pisatelja iranskega porekla, Špela Virant pa analizira besedilo Skidoo švicarskega pisatelja Alexa Capusa. Tokratno številko zaključujemo s šestimi recenzijami: Luka Repanšek je pod drob- nogled vzel The Oxford Handbook of Endangered Languages. Mojca Leskovec pred- stavlja dva učbenika za pouk nemščine za otroke; Bruno und ich in Prima Los geht's. Anne-Cécile Lamy-Joswiak dva učbenika za odrasle na visokih stopnjah, Edito in Ten- dances, Meta Lah pa pišem o zagrebški monografiji Izazovi učenja stranoga jezika u osnovnoj školi. Kar se jezikov tiče, jih je tokrat zastopanih pet, precej enakovredno: po pet člankov je napisanih v slovenščini, angleščini, nemščini in francoščini, en članek pa je pisan v hrvaščini. Naj vam, drage bralke in dragi bralci, ob koncu – kot to storim vsako leto – zaželim prijetno in koristno branje. Veseli bomo, če nas boste brali, nas priporočali kolegom, veseli bomo tudi vaših prispevkov. Z revijo namreč vztrajamo zaradi vas. Meta Lah Glavna urednica Vestnik za tuje jezike 2019 FINAL.indd 6 30.12.2019 8:33:12