Posamezna številka 1 K. šlev, jo. Poštnina plačana v gotovini. v LjoMM v nedelio dne 27. marca 192L Leifi BJDL »SLOVENEC« Telja po lošti u vse strani Jugoslavije u * Ljubljani: ca oelo 63. končnosti in omejenosti, stremi za tem, da se udejstvi najpopolnejše, da večnost zameni časovnost, da se za vselej premagajo tvarne sile, ki tvorijo le, da zopet uničijo. Le omejeno samozadovoljstvo čisto po-tvarjcncga človeka more v Vstajenju videti zgolj simbol neprestanega prerajanja narave, ki je sama nepopolna in rodi le zato, da spet pogubi. Nerazumna priroda je zapisana smrti, goli človeški razum, veda, gmotni napredek, civilizacija, je niso premagali, premagal jo je Bog - Človek, ki je bil najpopolnejša etična osebnost, ki ni poznal meja svoji duhovni sili in je mogel reči, da kdor živi v Njem in On z njim, ta ne bo videl vekomaj smrti. Te zmage je deležno vse človeštvo, ki tvori njegovo tajinstveno telo na zemlji, vera v to zmago je dala duhu največji polet in otvorila v človeški zgodovini novo stran, s katero se začenja krščanska kultura. In vendar! Kako globoko je danes padla kultura tega človeštva, ki se še vedno imenuje krščansko! Kakor da ni krščanstva, kakor da ni bilo vstajenja. Mnogim je, kadar so sami s seboj ali kadar gre za manifestacijo nazunaj, ki nič ne stane, še vedno Bog — Kristus, ko pa gre za dejansko uveljavljenje načel v socialnem, političnem, gospodarskem življenju, je njihov Bog — Interes, Moč, lastni Jaz in Mamon. Kaj je tem vstajenje! Oni ga ne razumejo, čeprav ga nekateri še z ustmi izpovedujejo, ker jim ni za rabo: saj imajo dosti svojih procentov in profiLov. Rodovna aristokracija po vojski izginja, zato pa se je raz-plodil čisto nov sloj črez noč na goljufiv način obogatelih ljudi, ki s svojo kričavo zunanjost o, barbarskimi toaletami in brez-stidnimi manirami žalijo fini okus, kjer ga je še nekaj ostalo. Kakšen pomen naj bi za te imelo podunovljenje telesa, zmaga večne ljubezni nad sebičnimi nagoni tvari, vstajenje? Drugim je Bog človeštvo, njega popolno socialno blagostanje, proletarska kultura bodočnosti kot nekaj čisto novega na mesto preživele buržoaziske. Kam bi dospelo človeštvo, če bi se imele uresničiti sanje o njega bodečem splošnem blagostanju brez vere v nadnaravne vrednote in dobrine, vidimo na zgledu v Rusiji. V kolikor se da v tem nepopolnem vesoljstvu doseči socialna gmotna blaginja, je bistveno odvisna od nravstvene kulture, ta je pa brez religiozne utemeljitve dejansko nemogoča, kaj še, da bi mogla zgolj naravna clika doseči kdaj tisti višek, ki ja vielešen v Krislu in Njegovi cerkvi. Kjer krščanske nravstvene kulture ni, tam bodo, kakor piše italijanski socialist Turati v svoji pravkar obelodanjeni brošuri o sovjetski Rusiji, »šibkejši vedno podlegli in zviti ter nepošteni se bodo dvignili na račun mase, da si ustvarijo položaj privilegiranih in vla- dajočih« (»La Russia com' e.«) Ti socialni reformatorji so izšli iz ravno tiste pokvarjene srede, ki si je po tej vojski na račun krvi in trpljenja milijonov priverižila mili-ardska premoženja. Kaj je tem vstajenje? Tretja vrsta ljudi išče zveličanja v vedi, Velik del teh tvorijo oni, ki ne verujejo zato, ker ne čutijo nobene srčne potrebe po nečem takem kakor Bog, izveličanje duše, vstajenje telesa. Oni ne želi o, da bi to bilo resnično, in zato se sklicujejo na vedo, ki da ničesar ne ve o teh stvareh, torej niso. So pa tudi taki, ki so odkritosrčni nasprotniki materializma, ki ne zaupajo brezpogojno vedi, katerim je ta nezadostna in nekompetentna, da rešuje najvišja vprašanja življenja. Te primerja veliki Solov'ev v nekem članku iz leta 1897. Tomažu, ki v vstalega Krista ni veroval, ne zato, ker bi bil menil, da je resnično le fo, kar se da dognati z eksperimentom, ampak zato, ker je v svoji gorečnosti hotel, da bi se resnica čimpreje, takoj, realno in z vso svojo močjo udejstvila. Da je bil materialist, bi ne bil verjel, četudi je videl sledi žebljev in ran; bil bi si to kako drugače razložil. On pa je le želel, da Resnico vidi v vsej njeni polnoti. To nas navaja na neko misel. Id je največjega pomena za nas, ki verujemo z vsem srcem. Blažen, kdor veruje, čeprav ne vidi, toda — naša dobra dela bi se morala videti! Tisti, ki verujemo v vstajenje Kristovo, ga moramo poočitovati drugim s svojimi iz krščanske vere rojenimi deli. Bodoče vstajenje svojega telesa v Bogu moramo pripravljati v svojem tuzemskem življenju. Svoje telo poduhovljati, očistiti se nemoralnih in nesocialnih nagonov, žrtvovati se za svejega bližnjega, ki bo vstal z nami, udej-stvovati krščansko nravno solidarnost v človeški družbi, to je, s čemer bomo ne samo sami postali vredni vstajenja v slavi, marveč bomo resnico o vstajenju poočitili vsem, ki so plemenitega srca in dobre volje. In teh je mnogo, naših dobrih del pa tako malo! Sedanji čas nas kliče na to veliko delo. Če pogledamo zapad, se zdi, kakor da se razkraja. Kar je dejal pred 600 leti genialni Florentinec o Italiji, velja danes o vsem človeštvu., državah, narodih: »Nave senza nocchier in gran tempesla!« — Ladja brez krmarja v strašnem viharju. — V ta kaos vdihniti novo življenje, to smo dolžni v prvi vrsti mi, ki nas moderni Tomaži po-prašujejo: Kje jc Kristus, katerega oznanjate? Kje je krščanstvo? Kje je njegova zmaga nad smrtjo? Mi nc vidimo nič v somraku, ki se vedno bolj zgoščuje nad zemljo. Tem pokažimo z vso močjo svoje ljubezni, s heroičnim delom za nravstveno obnovo družbe, z brezmejno vnemo za vse, ki trpe krivico, da je živa in resnična vera v Gospoda, ki je vstal od smrti! Zs n&Se pcm^trstoD in V seji ustavnega odbora dne 17. t. m. se je v razpravi o zadružništvu poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Ante Duli-b i č toplo zavzel za pravice in koristi našega pomorstva in ribištva v Dalmaciji. Ker je prospeh pomorstva največjega pomena za celokupno državo, priobčujemo najvažnejše dele iz dr. Dulibičevega govora. Gospod poslanec je rekel: Naša država ima veliko obalo in vrlo pomorsko prebivalstvo, ima vse pogoje, da ustvari močno trgovsko mornarico. Od Su-šaka do Bojane imamo okolu 600 km dolgo obalo, a ako prištejemo še otoke, potem se dolžina obale podvoji. Naša obala ima pa vrhutega še sijajne naravne lulce. To je prvi pogoj. Drugi pogoj je lega naše obale ob Jadranskem morju, na meji med vzhodom in zapadom, v neprestani dotiki s Sredozemskim morjem in s tem v dotiki s celim svetom. Imamo tudi tretji pogoj za razvoj naše trgovske mornarice, a to so naravni zakladi naše države. Mi imamo žita, živino, rude in druge stvari, ki jih bomo morali izvažati. Končno imamo še četrti, najglavnejši pogoj: imamo pomorsko prebivalstvo, katero se odlikuje z vsemi vrlinami, ki morajo dičiti pravega pomorščaka. Naši pomorščaki so značajni, pošteni možje, strokovnjaki v pomorskih stvareh, izvrstni poznavalci svetovnih trgovskih prometnih razmer, a najbolj se odlikujejo s svojo srčnostjo, s svojo iniciativo in podjetnim duhom. Neki državnik je rekel, da zavzema i važen položaj v svetu samo tisti narod, ki ima ugodno obalo in dobre pomorščake. Vse to ima naša uržava. Vsi vemo, da trg. mornarica otvarja celi svet, da je prevoz z ladjo lažji in cenejši, da se s trgovsko mornarico sklepajo znanja, trgovske in pa gospodarske zveze z vsemi mogočimi narodi sveta. To je eno. Imamo pa še drug razlog, da se zavzamemo za trgovsko mornarico. Dokazano je, da je samo tista država, ki ima dobro trgovsko mornarico, sposobna, da ima tudi dobro vojno mornarico. Tudi na to je treba misliti, kadar govorimo o trgovski mornarici. Poleg vseh teh pogojev, ki jih imamo, nam pa vendar manjka nekaj, kar jc potrebno za boljši razvoj trgovine in pomorstva. Manjka nam namreč prometnih zvez med obalo in notranjimi pokrajinami. Toda da popravimo to pomanjkljivost, je popolnoma v naši oblasti. Manjka nam j)a še nekaj drugega: mi nimamo pomorskega prava. Tisto, kar nam danes za silo služi, jo stavi edikt Marije Terezije i/. 17. stoletja. Avstrija in Madžarska nista ustvarili pomorskega prava, ker nista imeli ne zadostnega razumevanja ne potrebne ljubezni za naš pomorski narod. Sedaj ima naša nova Če Kristus ne bi bil vstal, če bi se bilo pokazalo, da je Kajfa imel prav in da sta Herod in Pilat bila modra, potem bi svet bil brez smisla, kraljestvo zla, prevare in smrti. Ne gre za to, da bi bilo v tem slučaju prenehalo življenje kogarkoli, gre za to, da bi bilo v tem slučaju umrlo resnično in najvišje življenje, življenje najpopolnejšega iz vseh. Če to življenje ne bi bilo moglo premagati smrti, kakšno upanje ostane nam za vso bodočnost? ... Če Kristus nc bi bil vstal, kdo drugi bi bil mogel vstati? Toda Kristus je vstal, Hristos vos-kresel 13. aprila 1897, Velika noč, V. S. Solovjev. V nekem romanu najglobljega izmed slovanskih mislecev dokazuje eden iz junakov svojemu drugu, da brez vere v Boga ni mogoče človeško življenje. »Jaz ne razumem, kako so mogli dozdaj živeti ateisti, vedoči, da Boga ni, pa si niso takoj sami končali življenja,« Brez te vere življenje razumnih bitij nima smisla, je zastonj ves trud po napredku, bi vse hrepenenje človeškega srca po neminljivi dobroti in lepoti bila kruta ironija. Kaj pomeni vse to brez Boga, brez neumrjočnosti, brez vstajenja od mrtvih? »Pomisli,« — pravi Kirilov Petru Ste-panoviču Verhovenskemu — »bil je na zemlji nekoč dan in sredi te zemlje so stali trije križi. Eden na križu je veroval tako, da je dejal drugemu: »Resnično ti povem, še danes boš z menoj v raju.» Dan je pretekel, oba sta umrla, sta odšla in nista našla ne paradiža ne vstajenja. Njegove besede se niso Uresničile. Slušaj: ta človek je bil največji na zemlji, bil je to, zaradi česar ona živi. Ves planet, z vsem, kar je na njem, je brez tega človeka samo blodnja. Ne pred njim ne za njim ni bilo njemu enakega. Saj je ravno to čudež, da ni bilo nobenega takega pred njim in ne bo nobenega za njim. Toda, če je temu tako ,če zakoni narave tudi Njemu niso prizanesli, če niso prizanesli svojemu lastnemu čudu, in so prisilili tudi Njega, da sredi laži živi in za laž umre, potem je celo vesoljstvo laž in sloni na laži •ter abotni norčiji. Čemu potem živeti — reci mi — če si človek?« Ne vemo, če je še kje v svetovni literaturi s tako pretresljivostjo izražena strašna resnica, kaj bi bilo življenje človeka in človeštva, da Kristus, ni premagal smrti. Vera v brezsmrtnost vsakega razumnega bitja, v resnično in dejansko zmago odu-ševljene tvari — kajti vstajenje pomeni brezsmrtnost oduševljenega telesa — vera v preporojenje vsega stvarstva skupaj s človeštvom, njega središčem, je edini razumni razlog vsega našega hrepenenja po uresničenju najvišjih idealov človeštva. Človek stremi nad sebe, više, iz svoje LISTEK. VeBikostoŠn® pismo. Gorica, 21. marca 1921. Ne enkrat, stokrat že se je zgodilo, da so se Primorci in Slovenci odrešene domovine spvii v poštnem vozu, ki pelje od nove državne meje v slovensko središče. Nekateri so smatrali in morda še vedno smatrajo, da je zasedeno ozemlje nekaka Indija Koromandija za oudotne Slovence in da vise čokolada in makaroni z vej. Jasno je, da je to za Primorce največja žaliev in niti oni, ki se deloma res žive s tihotapstvom, si ne želijo, da ostanejo v stanju, v katerem se danes nahajajo. Saj bi se isti ljudje lahko v dragih razmerah lažje in bolje preživeli kot na ta način; razmere jih bodo vedno bolj silile, da gredo s trebuhom za kruhom. Toda to je samo epizoda. Ljudje so navajeni, da zabavljajo nad obstoječimi razmerami. Čudno pa se mi je zdelo večkrat, da so me iz-nraševali o naših razmerah izobraženci, ki bi morali biti kolikor toliko poučeni. Nič se nisem čudil, da Trumbič ut vedel za nas. če me je vprašal celo slovenski izobraženec: »Kaj pri vas izhajajo časopisi? Kaj, pri vas so odprte ljudske šole?« Ta si je razumel krivico na poseben, še več kot srednjeveški način. Zdi se mi zato tudi potrebno, da podam javnosti čisto kratko sliko našega življenja, da bo vsaj v glavnem orijeiitiruna in obveščena v položaju, v katerem se nahajamo mi. goriški Slovenci. Že dejstvo, da smo po rapallski pogodi« izročeni krog 40 milijonskemu narodu, ld ni imel v okrilju svoje države nikoli tujih narodov in bo z naivno lahkomiselnostjo delal z nami tekom let najrazličnejše eksperimente, govori dovolj jasno. Ues je. da je Jugoslovanov v Italiji mnogo iu da nas je samo Slovencev krog 400.000. Toda to je komaj eu odstotek proti italijanskemu narodu. Poleg tega je za nas silno nevaren način machiavolisMčne politike, v kaleri so Italijani pravi mojstri in pa dejstvo, da italijansko podnebje narode silno naglo asimilira. Za nas je dobro, da smo bolj resni, bolj prevdarui in trezni kot to južno ljudstvo, da stojimo povprečno na višji stopnji kulture in da se je v stoinstolelnem boju mrž-nja do njih tako stopnjevala, da je ne izbriše nihče več. To je samo mal pripomoček, prva in glavna stvar pa je skupno postopanje vseh primorskih Slovanov v političnih iu gospodarskih smotrih. Zalo se morda sliši za ostale Slovence nekako čudno in celo nenaravno, da sede v zasedenem ozemlju skupaj zastopniki vseh prejšnjih najrazličnejših strank in se lepo razumejo; taktika jim je isla, prepričanja svetovnega nazora ni orodal nihče, tudi kul- turna društva so ostala ločena, le da ne napadajo drug drugega. Na nič bolj ne čakajo Italijani kot na to. da zasledijo v ti ali oni stvari nesporazumljenje med Slovenci samimi. Vsako tako vprašanje bi bilo potem izgubljeno. Slovence zastopa na zunaj politično društvo »Edinost«, s sedežem v Trstu in pododse-kom v Gorici, ki odločata v vseh vprašan i ih slovenske politike. Po deželi se ustanavljajo močne Kmetske in Delavske zveze, ki imajo namen organizirali vse naše kmete in delavce. Namerava se združiti vse gospodarske za-di "uge na deželi v močno centralo v Trstu; po deželi se bodo ustanovile nove konzunme zadruge, ki bodo imele namen izpodriniti laške kramarje, ki se vedno bolj rinejo v naše kraje. Iz istega konkurenčnega namena se snujejo tudi stavbene zadruge. Glavno je, da postane naše ljudstvo gospodarsko močno in neodvisno. Na tem mestu naj omenim še vprašanje naših jezikovnih pravic. Ta ali oni bi mislil, da se pri nas ne sme govoriti slovensko. V Istri je hudo. Poznamo slučaje, ko v Pazinu ne smejo tobakarne prodajati slovenskih listov. Tudi v Trstu bi morda ne bilo varno se v vsakem javnem lokalu glasno postavljati. V Gorici je drugače. Ta je ob semanjih dnevih in tudi drugače bolj slovenska kot Ljubljana. Vsi irgovci se trudijo s slovenščino. O vaseh niti ne govorimo. Ljudstvo se je precej priučilo, tako da oslentativno govori slovensko. Vlagajo ~-—r • - ~„iM~ 7i-i.rriVxr.~a-----------"-'________________.—. se tudi slovenske vloge; tržaški komisarijat jih dosledno vrača s pripombo, da naj se jih prestavi v laščino, ali pa jili mečejo v koš. Zgodilo se je pa, da je bila slovenska vloga sprejeta v Rimu in je prišel nanjo odgovor, seveda v italijanskem jaziku. Drugod po uradih in na sodniji v Gorici se posluje po pesebni milosti tudi slovensko, seveda je jasno, da ne gre brez žalitev; na deželi je pri starem vsaj v glavnem. Seveda slovenščina kol taka ni priznana, pa tudi prepovedana ni. Za pivo nimajo dovolj poštenosti, za drugo jim manjka poguma. Da bi se izvršila v naših krajih italijani-zacija z uspehom, ua to niti mislimo ne. Tri sredstva nam dobro služijo: časopisje iu knjige, društveno življenje in šole. Temu ali onemu čitatelju bo morda novo, če naštejemo, kateri listi izhajajo v zasedenem ozemlju. Glavni list je »Edinost«, ki izhaja v Trstu vsak dan in zvesta iu pogumna braniteljica pravic primorskih Slovanov. V gorici izhaja »Goriška Straža«, ki izide vsak teden in ima med preprostim ljudstvom silno mnogo naročnikov; to jo najbolj razširjen list na Primorskem. V Trstu izhaja tudi za Hrvate tednik »Pučki prijatelj«. Za poljudno znansvo in leposlovje izhaja v Gorici družinski list »Mladika« dvakrat na mesec, ki pa urejuje France Bevk, pri listu sodelujejo skoraj vsi naši pisatelji. V Gorici izhaja tudi revija »Zbornik svečenikov sv. Pavla c enkrat na me- država častno nalogo, da izdela pomorsko pravo. V ozki zvezi z vprašanjem trgovske mornarice je pomorsko ribištvo. Ko sem prejo omenil ribištvo, so se neki gospodje (demokriti!) smejali. Toda po pravici je rc-kel neki državnik, da je »pomorsko ribištvo praktična šola za pomorščake.« Primorsko prebivalstvo, ki se peča z ribi-£ivom, vzgaja najboljše moštvo za trgovsko in vojno mornarico. So pa še drugi razlogi, I:i nalagajo državi dolžnost, da pod-j.Ira ribištvo. Znano je bogastvo našega morja, ki je j".o] no vsakovrstuih rib. Zato se ustanavljajo pri nas tovarne za konzerviranje rib. Tod s ' np. ern morju ni samo rib, nega so tu tudi gobe in koralde, ki so jih pobirali morja od davnih časov pa do zadnjih •et. To ':o vse silni in ogromni darovi božji, ki jih more naš ribič jemati iz morja in se : jvfmi okoriščati. Toda naš ribič je danes v:Jic vsemu bogastvu, ki mu leži pred pragom, berač. Sedaj se moram dotakniti ribarstva kot točke, ki bo nedvomno igrala važno vlogo pri sklepanju trgovinske pogodbe z Italijo. Italijani se v tem pogledu že žurijo. 1 overili so profesorju Evgenu Belo nalogo, da sestavi poročilo o zahtevah, ki naj jih zastopa Italija ob sklepanju trgovinske pogodbe z nami. Profesor Belo je svoje poro-i ilo že sestavil, a njegova prva zahteva je, da se Jugoslavija izključi od vsake pravice do ribarenja v italijanskih vodah, dalje v ir/aškem zalivu in Istri. To naj jim že bo. Toda oni gredo dalje in zahtevajo zase tisto, kar nam zabranjujejo v svojih vodah: namreč popolno pravico do ribarenja v našem morju. Pri tem se sklicujejo na svojo konvencijo z Avstrijo iz leta 1884., ki jim je dovoljevala ribolov v naših vodah. Da, Italijani zahtevajo, da smejo loviti ribe do ene morske milje od naše obale. Ako jim to dovolimo, je beraška palica našim ribičem neizbežna. Tu pa prihaja v poštev še nekaj dolgega. Ko je bila Avstrija Italijanom dovolila pravico ribolova, so italijanski ribiči naše ribištvo ubili; tedaj so nastali veliki spopadi med našimi ribiči in Italijani, ki so še vsem v spominu. Danes bi prišlo še do večjih in ljutejših spopadov, ker je naše ribiško ljudstvo prvič po velikem delu obubožano in zato zagrenjeno, drugič pa smo danes svobodna in samostojna država, ki mora pač v vsakem slučaju stati na braniku za svoje državljane. Naši ribiči bi se danes gotovo s podvojeno silo vrgli na italijanske kvarljivce in izkoriščevalce našega ribolova, ako bi Italijanom dali kake ribiške pravice v našem morju. Iz tega bi potem lahko nastali resni zapletljaji za državo. Tudi s tega stališča je torej treba velike previdnosti pri sklepanju ribarskih točk v trgovski pagodbi z Italijo. Predlagam, da se naše pomorstvo in ribištvo v ustavi imenoma zaščiti. Za naše pomorščake in ribiče treba osnovati zadruge in strokovne šole, treba jih podpreti s kapitalom, ladjami in pripravami, pomagati jim z moralno zaščito. Predlagam, naj se v ustavo sprejme nov člen, ki se glasi: »Pomorska in ribiška stroka vživa posebno varstvo in podporo države. S posebnim zakonom se uredi posebno pomorsko pravo; dalje zavarovanje pomorščakov, kapitanov, mornarjev in ostalih ladijskih nameščencev, ribičev in brodarjev za slučaj nezgode, bolezni, starosti in brezposelnosti; potem strokovna izobrazba pomorščakov in ribičev, ustanovitev zbornice za pomorščake, ustanovitev pomorskih in ribiških zadrug in kolektivnih podjetij te stroke.« Iz govora g. dr. Dulibiča se more vsak prepričati, da je bil vseskozi stvaren in tehten in je popolnoma spadal v okvir razprave o varstvu zadružništva. In vendar je predsednik dr. Ninčič govornika neprestano prekinjal in opominjal, naj se drži predmeta, a ostali demokrati so se Dulibiču opetovano — smejali. To obnašanje predsednika in demokratov najboljo osvetljuje duha, ki preveva vladno večino v ustavnem odboru. PoIttl{fie vt0w§ce. -f Kandidati SKS za deželno vlado. Kakor se po deželi govori, hočejo samostojneži predlagati sledeče svoje ljudi za poverjenike: poverjeništvo za kmetijstvo: Fr. Sajovic iz Kočevja; poverjeništvo za uk in bogočastje: Lovro Rebolj iz Kranja; poverjeništvo za pravosodje: Fr. Kuralt iz Šenčurja. — Sami »ubogi kmetje!« -f- Uničujoča sodba o samostojnežih. »Selo«, glasilo zemljoradniškega saveza, piše o slovenskih samostojnih »kmetih« sledeče: »Od strupenih vplivov na naš klub (klub zemljoradnika) je bil najnevarnejši oni, ki je prihajal iz naše lastne sredine, od opasnega domačega sovražnika. To so bili predstavniki tako zvane »Slovenske samostojne kmetske stranke.« Dasiravno program te stranke ni tak kot je naš, temveč je le nekaj praznih in puhlih besed, vendar smo mi njene poslance iskreno sprejeli v svoj zemljoradniški klub, ker so nas oni omamili s svojim obljubljanjem, češ da se bodo v najkrajšem času prilagodili našemu programu. Imeli smo jih nam enake, smatrali smo jih za svoje brate. A kako kmalu so nas ti »bratje« kruto razočarali! Ves čas so z nami trgovali in prodajali za izvoznice in uvoznice in druge osebne in strankarske koristi našo moč in naše število. Ko so potem njihovi zločini prihajali drug za drugim na svetlo, so poskušali vplivati na naše seljake z intrigami avstrijske vrste, da bi s tem zakrili sled svojemu zlobnemu početju. Poedince so odvračali od ostalih tovarišev, druge so nagovarjali, da z njimi — brezvestnimi političnimi trgovci — osnujejo drug klub, ki naj se odcepi od Šumadincev in stopi v vlado, da bi tako mogli svoje špekulativne plane lažje in bolj brezskrbno izpeljati. Tretjim so zopet prav zahrbtno obljubovali, da jih bodo kandidirali za ministre, če bodo glasovali za vstop v vlado. V klubu so vedno zahtevali, da se naj pogaja z vlado in obenem izjavljali, da so tudi oni mnenja, da ni treba ravno vstopiti v vlado, vendar se mora gledati na to, da se čim več ugodnosti izvleče iz vlade. Tudi tukaj so se pokazali kot zahrbtni in lažnjivi avstrijanci kakor v vseh drugih svojih nastopih. Kajti oni sedaj izjavljajo v svoji izjavi, ki je izšla v »Pravdi« od 19 t. m., da so oni »od vsega začetka iskreno in javno zahtevali, da se stopi v vlado.. .<; 0 teh političnih prevarantih bomo še govorili, kajti slovenski kmet mora zvedeti kako nevarnim sovražnikom vsega kmetskega stanu je zaupal svoje težnje in zahteve.« — Tako piše o slovenskih samostojnih poslancih srbski kmetski list, ki gotovo nima vzroka pisati o teh »vrlih zastopnikih kmeta« neresnično in pretirano. Prepričani smo, da bo ljudstvo s temi »zastopniki« o prvi priliki obračunalo in s tem pokazalo bratom Srbom, da našega kmetskega ljudstva ni soditi po samostojnih koristolovcih v Belgradu. + Stranka Slovenskih Kmetskih Bnr-žujev ali: Samostojna Kmetska stranka se zelo boji sodbe javnosti. Danes napoveduje v svojem listu temeljito pretresavanje vprašanja, zakaj je stranka pristala na to, da se bosanskim veleposestnikom izplača iz žepov celega ljudstva ena milijarda odškodnine za dedno zemljo kmetskih siromakov, samo zato, da Pucelj postane minister, Vošnjak pa poslanik. Ne vemo, kako bo ta razprava z volivci izpadla, ampak da ne bo tako gladka, si lahko mislimo. Stranka Slovenskih Kmetskih buržujev bi rada očitke voditelja srbskih kmetov, g. Avramoviča, ki jim je dokazal lov za izvoznice, izdajstvo nad malim kmetom in dobičkalovstvo, oslabila s tem, da srbske zemljoradnike označuje v »Kmetijskem listu« za — komuniste! In vendar so samostojneži, ko so prišli v Belgrad, zoper program svojih srbskih tovarišev niso nič i meli, v ta klub vp topil i in so šele zdaj iztaknili, da je pravzaprav komunističen! Zvite glavice so naši »kmetski« buržuji, ki zastopajo ne slovenskega malega kmeta, ampak interese veleposestva. Še »Jugoslavija« piše danes: »Slovenski kmetje pa že pri prihodnjih volitvah spoznajo, kam jih je zavedla bolestna ambicioznost nekmetskih njihovih voditeljev.« Samostojni so zdaj razkrinkani pred celo jugoslovansko javnostjo. + Predsedstvu deželne vlade za Slovenijo. Z ozirom na moje imenovanje v sosvet Kmetijske družbe za Slovenijo sem prisiljen podati sledečo izjavo: Kot predsednik Kmetijske družbe za Slovenijo sem strogo pazil na avtonomne pravicc društva. Gledal sem na to, da se je vse poslovanje vršilo po društvenih pravilih, ki so za družbo edino merodajna. Ko je nastal v okviru družbe oster spor radi občnega zbora in je f^rišlo na površje vprašanje, ali imajo pravico družbo zastopati na občnem zbori 1920 izvoljeni delegati, ali pa je njihov? pravomočnost v smislu društvenih pravil že potekla in c« imajo radi tega voliti novi delegati, sem sklical v društvenih pravilih predvideno razsodišče, ki ima v smislu pravil (§ 35) razsojati spore, nastajajoče iz društvenega razmerja. To razsodišče je edino kompetentno, da končno-vel;avno razsodi nastale spore. Razsodišče je razsodilo, da družba po svojih pravilih nima sedaj nobenih delegatov in je določilo. da se morajo za prihodnji občni zbor voliti novi delegati. Ta sklep je bil zame merodajen in bi moral biti merodajen tudi za vlado, če bi spoštovala avtonomne pravice družbe; — Tega pravilnega mnenja je bil prejšnji predsednik deželne vlade, ki se je "brez ozira na stranke postavil na stališče pravil Kmetijske družbe in izavil: »Po mnenju deželne vlade je pot za poravnavo navedenega spora v pravilih začrtana in ne more deželna vlada s kakšnim ukrepom prejudicirati temu v okviru društvene avtonomije predvidenemu načinu rešitve.« — Na podlagi sklepa razsodišča sem za-ukazal volitev novih delegatov in naznanil, da se občni zbor vrši koncem maja. S tem odpade očitek, da bi se občni zbor Kmetijske družbe kakorkoli zavlačeval. Če je deželna vlada kljub temu razpustila glavni odbor Kmetijske družbe, je posegla s tem v statutarne pravicc avtonomnega društva in je na mesto statuta Kmetijske družbe postavila državno silo, Uverjen sem, da se bodo vsled tega le še bolj razpalile strankarske strasti, kar bi po mo em mnenju vlada morala z vsemi silami preprečevati, zlasti, ker gre tu za stanovsko-strokovno društvo. Iver s svojo osebo ne morem kriti vladnega postopanja naoram Kmetijski družbi, izjavljam, da se odpovedujem mestu v sosvetu Kmetijske družbe. — Podhom, 26. marca 1921. — Z odličnim spoštovanjem Jakob Jan. -j- Velik £'asko narotino cerkve. Te dni so liberalni listi z velikim zadoščenjem prinesli vest, da se je češka narodna cerkev končnove- ljavno združila s srbsko pravoslavno. Mi smo čisto dobro vedeli, da vest ue more odgovarjati resnici. Naj kdo o pravoslavni cerkvi sodi, kakor hoče, svoje cerkvene kanone ona v gotovem pogledu skrbno čuva. Sam dr Kušej je v >Narodu« prišel do sklepa, da je taka združitev nemogoča. Duhovniki češke narodne cerkve so samovoljni odpravili celibat, zakon po mašnilkem posvečenju pa je nepremagljiva ovira za to, da bi se mogli ti dunovniki v pravoslavni cerkvi priznati. Potem je vprašanje škofa, naposled pa si češka narodna cerkev hoče pridržati pravico priznavanja ali nepri-znavanja izvestnih dogem celo v okrilju pravoslavne cerkve. Zato se nič nismo začudili, ko smo danes brali v liberalnih listih, da se vest o pridruženju češke narodne cerkve srbski pravoslavni oficielno dementira. Prestopilo je v pravoslavje samo 14 oseb. Češkoslovaška narodna cerkev bo obstojala popolnoma avtonomno dalje. Torej plačuje naša vlada čisto zastonj episkopu Dositeju 100.000 dinarjev letne doklade za njegovo protikatoliško rova-nje. -f Dr. Tavčar in izjava knltarnih delavcev. K članku pod tem naslovom, ki ga je v včerajšnjem »Slovencu« priobčil »Triglavski«, dovolite, da Vam kot čisto neude-ležen opazovalec podam še dopolnilo. Tudi jaz sem se spodtikal nad dr. Tavčarjevo trditvijo, da nam Srbi plačujejo našo univerzo v Ljubljani, pa ne samo radi tega, ker se mi je zdela ta opazka sila neokusna, ampak pred vsem zato, ker je docela neresnična. Mislim da bi se tudi dr. Tavčar kot politik in žurnalist vendar lahko spominjal, da so komaj dobrih 14 dni, predno je on razglasil med svet, da nam Srbi plačujejo naše visoke šole, vsi slovenski listi — tudi demokratično-centralistični — objavili kosmate številke baš sedaj v razpravi se zahajajočega državnega proračuna, ki kaže, da je dinarski del proračuna ravno za toliko pasiven — če se prav spominjam, gre tu za milijardno razliko! — za kolikor je kronski del proračuna aktiven! Potemtakem vsak šolarček lahko izračuna, da ne plačujejo Srbijanci nam Prečanom naših naprav, ampak narobe, da mi njim dopla-i čujemo na njihov pasivni budžet. Ta kon-statacija se mi zdi potrebna, da nas ne bo sram, kadar gremo mimo naše univerze; nimamo je kot berači od milosti drugih, ampak plačujemo si jo sami s svojimi žulji. Torej ne devajmo se tako v nič in ne me-tajmo se iz same servilnosti pod noge —i nikomur. Ni nobenega povoda za tako poniževalno obnašanje. Proč s hlapčevskim duhom tudi v razmerju do naših srbskih bratovi Na dr. Tavčarjeve članke pa, g. urednik, v bodoče bolje pazite; oni so polni netočnosti. umrice. — Razpis občinskih volitev. Razpisane so občinske volitve v Ljubljani, Mariboru, v Celju in v Ptuju, ki se imajo v vseh štirih mestih vršiti v torek, dne 26. aprila. Ljubljana ima volili 48 odbornikov, Maribor 40, Celje 32 in Ptuj 24 odbornikov, razen tega ima še vsako mesto toliko namestnikov kot odbornikov. Volišč ima Ljubljana 14, Maribor 5, Celje 2 in Ptuj enega. Volilni imeniki zadnjih volitev v ustavotvorno skupščino bodo v vseh štirih občinah kot pravomočni razpoloženi skozi tri dni, t. j. dne 31. marca, 1. in 2. aprila od 9. do 12. in od 15. do 18. ure vsakomur na vpogled, ne da bi se moglo na njih še kaj izpreme-niti. — Občinski volilni red za Slovenijo. V založbi Tiskovne zadruge je pravkar izšel nov volilni red, po katerem se bodo vršile - • - ' BHB ----■ . ssc. V Trstu izhaja učiteljsko glasilo: »Učiteljski liste dvakrat na mesec in izborno ureje-v;'ni in krasno opremljeni mladinski list »No-v s prispevki vseh naših pisateljev, Idi ga uisjuje Janko Samec. Če pomislimo, da imajo mnogi teh listov mnogo tisoč naročnikov, se moramo čuditi. Poleg tega pa izhaja v Trstu še >Pravni Vestnik« in namerava pričeti izhajali »Ljudski glas«. Za ženstvo pa izhaja mesečnik :>Jadranka«. — Založništvo pri nas ni dobro razvito. Največ je do sedaj izdala Narodna tiskarna v Gorici, ki izdaja letno koledar in še po par knjig ter s tem nadomešča našo Mohorjevo družbo. V Trstu se snuje novo založništvo, tudi v Gorici se bodo začeli bolj gibati. Knjig našemu ljudstvu silno primanjkuje. Tiskarne imamo: eno v Tritu, eno v Gorici, eno v Postojni in eno v Idriji; za zdaj rta večjega vpoštevanja vredni samo prvi dve. Knjig iz Jugoslavije dobimo redko, tudi jih lenjigarji splošno (ne vsi!) dajejo pod pogoji, ki so za nas nesprejemljivi. Časnikov ne sprejemamo; le tu pa tam pride kaka revija, a večina se jih izgubi. Niti znanstvenih revij nam ne privoščijo. Laški listi pa dobivajo redno tudi naše politične liste. Društveno življenje se je pričelo posebno na deželi precej razvijati. Povsod so se društva obnovila, kjer so imela originalna pravila na razpolago in so mogli dokazati* da je društvo obstojalo tudi pred vojno. V nasprotnem slučaju pa delajo sitnosti. Danes se ne zgodi tako pogosto, da bi prepovedali predstavo, dasi so prepovedani shodi. NaSim društvom Je samo crtežkočeno delovanjo, ker se nimajo močne centrale, nimajo oblek, odrov, knjižnic itd. Vse se bo moglo razvijati le počasi. Ker imajo naši ljudje mnogo zmisla za samoizob-razbo in za društveno življenje, upamo, da bo to v najkrajšem času, ko se zacelijo glavne rane, v predvojnem cvetu. Najsitnejša zadeva pa so naše šole. Misel, da se bodo naše šole obnovile v predvojno stanje, se ni vresničila. V tem oziru so nas udarili najhuje in najbolj namenoma, ker se zavedajo, kakega pomena je šola. Ljudsko šolo so nam seveda pustili na deželi in učitelje tudi, le da so jili nekoliko prestavili in da mn> go šol niso odprli z motivacijo, da nimajo učiteljev, dasi jih v Jugoslaviji mnogo čaka, ki bi radi prišli nazaj na svoja mesta. V slovenske šole so začeli tudi dosledno vpeljevati italijanščino po vedno več ur na tedeu. Toda to se jim ne bo posrečilo. Naše zavedno ljudstvo se ho uprlo ti nakani potujčevanja, italijanščina naj se poučuje samo na onih šolah kjer in kolikor so prej poučevali nemščine. Dejal sem, da učiteljstva manjka. Italijani seveda skrbijo za naraščaj, ustanovili so skupno - moško in žensko — učiteljišče v Tolminu. Ta zavod vodi italijanaš, ki nima pojma o pedagogiki, med njim in pokojnim dr. Bežekom je za prepad velika razlika. Glavni namen zavoda je, da vzgoji iz mladih neizkušenih ljudi ^zanesljive« učitelje iu učiteljice: v (o se poslužuje sredstev kot so ples, izleti, veselice itd. Ne didaktika ampak dunajski valček, ne dušeslovje, ampak laška opereta je glavni predmet v tem zavodu. To je skoraj edina srednja šola, potisnje- na v hribe, v Tolmin. Se manj na primernem ' mestu za nas je realna gimnazija v Idriji. Ta bo menda (ni gotovo!) ukinjena, ker bo šlo ne- j kaj profesorjev v Jugoslavijo, drugi pa na novo gimnazijo v Ajdovščino, ki je baje gotova stvar. Povratek našim profesorjem pa ni zagotovljen. Jasno je, da Ajdovščina ni primeren prostor za gimnazijo; ona ni središče, kraj je premajhen, tisoč in tisoč ugovorov, tehtnih in pametnih je proti nji. Naše narodno kulturno središče je še vedno Gorica, v katero se stekajo vse žile slovenskega življa. Tudi Italijani se bodo morali privaditi na to misel. Tako smo danes takorekoč brez srednje šole. Nekateri dijaki hodijo v laško gimnazijo, kjer uči slovenščino — abecedar Bandelj, ki sam nič ne zna. Sploh študira zelo malo naših dijakov, Ta nedostatek bomo v bodoče bridko občutili. Sprijazniti se bo treba z mislijo, da naj gredč naši dijaki študirat v Italijo vsaj nekaj časa, da napravijo doli izpite. Jugoslovanski izpiti tu niso priznani iu pod to pretvezo silijo potem naši ljudje nazaj v Jugoslavijo. To dejstvo bo pokopalo naš narod, če se ne zavemo pravočasno ln ne storimo vsega, kar je ireba storiti. Zabraniti je treba izseljevanje našega izobraženstva, ki se še vedno seli. Kes, da ni prijetno to življenje, če nisi varen ne življenja in ne imetja, a potreba je zato tem večja- Ker govorilno že o nevarnostih, moramo omeniti tudi organizacijo fašistov. Pravila njih društva imam pred seboj. Nič posebnega, nič zanimivega ni v njih. Sami nazivljajo svoj na- 1 men za plemenit. Ne trdimo, du ni v li organi- j zaciji mnogo poštenih ljudi in da nI to samo huda reakcija na delovanje komunistov in so začeli zadnje čase fašisti (zvezarji bi jim rekli po slovenski — zveza bojevnikov) sami trebiti svoje vrste onih elementov, ki jih spravljajo s svojim delom samo v neprilike in v sramoto pred svetom. V društvu so razni ljudje, ki. jim gre samo za razbijanje, nekateri so celo silno ekscentrični, dejali bi nemoralni. O znanem goriškem Monfrediniju se splošno sodi, da je blazen, drugi so zopet mladi, vročekrvni, ki hočejo delati neumnosti za vsako ceno in niti ne poznajo cilja fašizma. Fašizem je danes močan, predrzen, edina vlada v Italiji. Ti ljudje imajo pravico nositi orožje, aretirati, storiti vse, kar se jim poljubi in to javno brez sramu in bojazni. Svoboda v' Italiji je čudna. Naši listi smejo pisati, kritizirati, državna cenzura ne napravi mnogo, a nevarnost je, da potem pridejo fašisti, razbijejo tiskarno, potol-čejo urednika ali se maščujejo na ta ali oni način. To dela naše razmere silno neznosne; zdi se nam, da smo brezpravni v brezpravni državi. Nobena slovenska vas ni varna, da se ne pripeljejo nekega dne v avtomobilu fašisti in razbijejo, kar je na zunaj slovenskega, napise trgovin in drugo. O slovenskih zastavah ni niti govora. O priliki aneksije je razobesil neki fant v Tolminu črno zastavo, danes sedi v goriškem zaporu, morilci in požigalei-fašis-ti so izpuščeni. To je samo majhna slika. Id bo morda temu ali onemu dobrodošla. Vesele praznike I prihodnji mesec občinske volitve po Sloveniji. Volilni red, ki je izšel v jako priročni izdaji, bo dobro služil občinskim uradom, glavarstvom, kakor tudi strankam, ki bodo posegle v volilni boj. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sona ulica 6 in velja s poštnino vred 4 K 40 vin,, ako se denar v naprej pošlje. — Jadranska banka želi monopolov. Ljubljanska Jadranska banka si skuša pridobiti poleg trgovskega in industrialnega monopola še časnikarski monopol. Kakor smo izveščeni, namerava Jadranska banka uvesti strogo gospodarsko kontrolo nad poročili obstoječih, njej podvrženih listov in upa, da se ji na ti način posreči dobiti v svoj gospodarski »ukrug« vso slovensko javnost. — Kakor pa doznavamo iz verodostojnih virov, sc Jadranski banki ta nakana ne bo posrečila. — Za naše Ž£pe gre! Zadnje dni sta se vršila dva občna zbora in sicer »Samopomoči« in ustanovni občni zbor nove zadruge javnih nameščencev. O tej stvari sc je precej pisalo, posebno v »Slov. Narodu«, kar pa je bilo ali neresnično ali pa podlo zavito. Naprej nekaj o »Samopomoči«. Velikanska večina članov je s sedanjim na-čelstvom in nadzorstvom skrajno nezadovoljna, ker se zadruga po mnenju članov ni vodila tako, kakor bi bilo treba. Kako se je gospodarilo, to bo pokazala natančna revizija. Da nekaterim ljudem revizija ni všeč, je razumljivo. Trditev dosedanjega predsednika »Samopon-.rči«, da je bila ravno ta zadruga tista, ki je regulirala cene v Ljubljani, ne odgovarja dejstvom, ker ie bilo pri trgovcih veliko stvari cenejših, kot pa pri »Samopomoči«, pa žal tudi boljših. Če se pa še vpošteva, da je na svetovnem trgu že preveč blaga, vsled česar vlada brezposelnost in je tudi konkurenca ter padanje cen očividno. se nam zdi ta trditev pač smešna. Nekvalificirani magistratni svetnik hoče celo zadevo »Samopomoči« spraviti na politično polje kot intrige klerikalcev, toda to se mu ne bo posrečil^ kljub njegovemu trudapolnemu pisarjeaju po »Narodu«. Tukaj ni mesta za nobieno stranko. Pri »Samopomoči« smo včlanjeni javni nameščenci, za katerih žepe se gre, ne pa politične stranke. — In pa ustanovitev nove zadruge! Dvajset Tudi se je kar na skrivnem po »furtimaško« dogovorilo, da je treba ustanoviti novo nabavljalno zadrugo. Mislili so, da bo šla cela reč kaj gladko, pa so se zmotili. Javni nameščenci so povedali na prvem sestanku, da ljudem, ki ustanavljajo novo zadrugo, ne zaupajo. To je resnica! Lažnjiva pa je vest »Narodova«, da so se državni nameščenci izjavili proti zadrugi. Sam poverjenik g. Ribnikar in predsednik takratnega sestanka sta izrecno ugotovila, da ni noben proti novi zadrugi. To je poročalo tudi nedeljsko »Jutro«. »Narodov« dopisnik, ki bi bil tako blizu govornikom, je labko slišal vse, toda njemu, kakor se vidi, ni za resnico. Na koncu naj še omenim, da se pri teh zborovanjih ni šlo za kako politično stranko in se tudi nikoli ne bo šlo. Mi hočemo pri rfa-ših zadrugah imeti red, kjer se bodo naši interesi popolnoma vpoštevali, v odboru pa ljudi strokovnjake, katerim bomo vsi zaupali. Če je to klerikalno, tudi dobro, — Uradnik. — Zadružna Gospodarska banka ustanovi podružnico v Mariboru. Da preskrbi ibančne prostore in stanovanja za uradnike, bo zidala lastno palačo, — Kovani drobiž po 25 para ali eno krono se za sedaj ne bo dal v promet, ker ie faktična vrednost kovin, iz katerih je sestavljen, večja, kakor nominalna vrednost, vsled česar bi ta drobiž kmalu izginil iz prometa. Radi tega je finančno ministrstvo naročilo v Zagrebu tisk papirnatega drobiža po 25 para, kovani drobiž se bo dal v promet šele; ko padejo cene kovinam v talci meri, da odpade zgoraj omenjena nevarnost. — Čekovni prcniot. Poštno ministrstvo v Beogradu je odredilo, da mora od 1. apr. 1921 dalje vsak postni urad v Sloveniji sprejemati vplačila tudi za položnice zagrebškega čekovnega urada in sarajevske postne hranilnice. Obratno se lahko vplačuje s položnicami ljubljanskega čekovnega urada pri vseh poštnih uradih m Hrvaškem, v Slavoniji, Bosni in Hercegovini. — Nov list, V Splitu je izšla prva številka »Hrvatske Riječi«, glarila hrvatske seljačke s'ranke za Dalmacijo (Narodni klub). — Mrtev novorojenček nnjden. Dimnikarski mojster Franc Bedina in njegov dninar Janez Ribič iz Tržiča sta našla pri hiši št. 128 v greznici, iz katere sta pospravljala fekali e, mrtvo truplo novorojene deklice. Neusmiljena mati, ki je vrgla dete v greznico, ni znana. — Invalid brez podpore s šestimi ne-prcskrblenimi otroki, 21 mesecev bolan, dela nezmožen, prosi nujne pomoči. Darove sprejema uprava »Slovenca« v Ljubljani pod »Invalid«. — Ženske bolezni. Profesor Zweifel v I.ipskem, predstojnik univerzitetne klinike za ženske bolezni, izjavlja, da je z vspe-hom »Franz-Josef« grenčice v vsakem oziru zelo zadovoljen. 4356 ljubljanske novice. lj Potresna procesija, ki se vrši v Ljubljani velikonočno nedeljo popoldne, se je letos tako preuredila, da pojdejo procesije župnih cerkva naravnost pred uršulinsko cerkev, kamor dospe potem procesija iz stolnice z Najsvetejšim. Procesija iz stolnice se prične 20 minut pred tremi in pojde po Stritarjevi in Wolfovi ulici čez Kongresni trg. Po končanem sv. opravilu pred uršulinsko cerkvijo se vrne stolna procesija po isti poti nazaj, druge se pa razidejo. lj »Samopomoči v Ljubljani ni priznala načelstvu na občnem zboru od nadzorstva predlaganega absolutorija. Oblastni in samo-pašni gospodje so vsled te nezaupnice očividno zbegani. Ali jih je strah pred revizijo, ki se mora izvršiti po odredbi občnega zbora? Nekomu se očividno že tresejo hlačke. >Nič nisem kupoval in nič prodajal lc kriči na vso moč v >Slov. Narodne. >Kaj me briga, če sem mogoče vendarle zakrmarU ladjico med pečine in če jo vihar razbije. Imel sem slabe mornarje. Nisem čul, ko so oni spali.c Mož gotovo ni prefital § 14 xadr. pravil, sicer bi govoril drugače. Pozdravlja obenem v »Svojem« (oprostite »Našem Glasu«) z »veseljem« na-prtano revizijo, upa, da z njo ubije »zlobno« šuštanje zahrbtnežev. Veseli bomo, če se izpolni njegova nada. Čuje se, da so izbrani revizorji odločni in izvrstni strokovnjaki. Zavedajo se prevzete odgovornosti. — »Juristc. lj Udruženje jugoslovanskih inžeujer-jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, obvešča svoje člane, da se vrši nadaljevanje občnega zbora v torek, dne 29. t. m. ob pol 8. uri zvečer v dvorani mestnega magistrata. (k) Načrti za zgradbo poslopja Zadružne Gospodarske banke bodo kmalu izr\>-tovljeni. Na zemljišču na Miklošičevi cesti št. 10, kjer bo stalo poslopje, že pridno kopljejo in odvažajo prst. Barako za materija! in orodje zidajo visavis na zemljišču het&la Union. H Ljubljanski trg. Pretečeni teden je bil trg izredno živahen. Glede govejega mesa vladajb silne težave in je pričakovati pomanjkanje blttga za prihodnji teden. Za domači trg ie na razpolago samo slaba, lahka živina. Dobro blago pe je vsled znižanja carine in nera-cionelne medseboine konkurence eksporterjev nepotrebno, podražilo, kar bi se dalo z nekoliko dobre volje vsai deloma preprečiti, kakor se je to storilo v drugih pokrajinah. Tržna cena za goveje meso ostane Se naprei 30 K za meso L vrste, 28 K za meso II. vrste, 24 K za meso III. vrste. Vsled tega so mesarii izjavili, da so prisiljeni ustaviti prodajo. Cena živi teži za dobrega vola je 22 K za kg, srednjega 20 K. Tudi na svinjskem trgu primanjkuje zelo občutno mesa. Ker se slanina zelo slabo kupuje, meso pa zelo močno, ie nastalo nepravilno razmerje, ki onemogoča klanie vsled zaostajanja slanine, ker so na razpolago samo hrvaški prešiči. Domači prešiči so na trgu redki, Svinisko meso I. vrste 32 K za kg, II. vrste 30 K, slanina 46—48 K. Mesarji zahtevajo zvišanje cene za meso in znižanje cene za slanino. Tudi telečjega mesa ie pretečeni teden primanjkovalo. Cena 24 K I. vrste, 22 K II. vrste. Prekajenega svinjskega mesa je bilo na trgu dovolj. Cena za šunko na trgu 50—52 K za kg, reberca 44—46 K, hrbet 48—50 K. Sadja, posebno iužnega, ie v izobilja Cena za oranže 2—4 K po kvaliteti. Tudi nekaj jabolk in lepih hrušk se je pojavilo na trgu. Iinportirane karfiole, izvrstne kakovosti, se živahno kupujejo, 8—25 K za kos po kvaliteti. Rib in žab je bilo v četrtek in petek nekoliko več na razpolago. Vsled pomanjkanja rib se plačujejo izredno visoke cene. Večinoma se dovažajo bele ribe in posamezne ščuke, boljše blago pokupijo restavracije. — Jaic ie na trgu pretečeni teden v izobiliu po ceni 1.80 K za kos, ker se je nenadoma ustavilo nakupovanje za eksport po višjih cenah in s tem tudi onemogočilo prekupčevanje. Različne zelenjave je dovolj. Moka je padla od 18 K na 17.20—17.50 K kg štev. 0. Kvaliteta je povoljna, najfinejšo moko ie pa težko dobiti Glede_ mleka vlada prejšnja mizerija. V enem slučaju se je našlo celo mleko, ki se ie javno prodajalo z 0.8% maščobe, to se pravi, da je vsebovalo mleko komai eno desetino normalne vrednosti. Ob današnjem sistemu preskrbe Ljubljane z mlekom ni računati na bistveno zboljšanje. Tudi v hirfieničnem oziru vlada skrajna malomarnost. Ljubljana si bo morala tu sama pomagati. PAŠIČEV ODGOVOR DEMOKRATOM. Belgrad, 26. marca. (Izv.) Včeraj je demokratski klub prejel od Pašiča pismen odgovor na Davidovičevo pismo, Pašič pravi v svojem pismu, da bo vlada razpravljala o demokratskih željah, vendar pa ne more v obliki ultimata kot izročeno. Vlada je pripravljena, nuditi pomoč invalidom in vojnim oškodovancem, istotako hoče tudi podpirati kmetijstvo, Pašič je svoje pismo prečital na seji ministrskega sveta, ki ga je odobril. Po prejemu Pašičevega pisma je imel demokratski klub sejo pod predsedstvom Davidoviča. Demokratski klub je v glavnem sprejel Pašičeve zahteve in noče več insistirati na vprašanju vstopa muslimanov v vlado, Z ozirom na to ne bo do-šlo do krize v vladi. SRBSKI REPUBLIKANCI IN RADIČ. Zagreb, 26. marca. (Izv.) Današnje : Novosti« prinašajo razgovor z voditeljem srbske republikanske stranke Jašo Proida-novičem, ki pravi, da ne more Radiča smatrati za separatista, temveč da je Radič pristaš narodnega ujedinjenja, o katerem sodi, da se more udejstviti samo v republikanski obliki. V slučaju, da ne pride do rc« publikanske ureditve cele države, zahteva Radič, da vstopi Hrvatska kot republika v federativno zvezo z ostalo Jugoslavijo, Glede srbske republikanske stranke je izjavil Prodanovič, da je decentralistična, vendar pa sodi, da se morejo naše razmere urediti samo v slučaju, ako sprejme republikansko obliko, Prodanovič je izjavil, da med srbsko republikansko stranko in Radičem ne obstoji nobena pogodba, vendar pa se njegova stranka popolnoma strin a z Radičevim socialnim programom, medtem ko bo svoj kmetijski program, ki ga nima izdelanega, izpopolnila z Radičevim programom, VLADA PREPOVEDUJE SHODE ZEMLJ0-RADNIKOV. Sarajevo, 26. marca. (Izvrino) Vlada je prepovedala shod zemljeradniške stranke v Bugojnel. Kakor se doznava, namerava prepovedati tudi ostale napovedane shode zemljeradniške stranke, ker noče dopustiti napadov na vlado radi sporazuma z muslimani. NOVO DRŽAVNO POSOJILO V JUGOSLAVIJI. Belgrad, 26. marca. (Izv) Ravnokar sem izvedel, da sc vršijo predpriprave za novo državno posojilo z zelo ugodno obrestno mero, NOVINARSKI KONGRES. Zagreb, 26. marca. (Izv.) Snoči so do-šli semkaj slovenski novinarji ter skupno s hrvatskimi in češkimi novinarji odpotovali na novinarski kongres v Sarajevo. FRANCOSKO POSLANIŠTVO PRI VATIKANU. LDU Pariz. 25. marca. (Havas.) V senatnem odseku za zunanje posle je poudarjal ministrski predsednik Briand potrebo vzpostavitve poslaništva pri Vatikanu. MEDNARODNI KREDIT AVSTRIJI. LDU Ženeva, 25. marca. (ŠBA) Finančna komisija zveze narodov, ki se v ponedeljek sestane v Parizu, razmotriva, če bi bilo za pomoč Avstriji koristno, da se za to državo uporabi sistem mednarodnih kreditov. Stalna komisija izvedencev naj bi dobila nalogo, proučiti to vprašanje z znanstvenega stališča. KOMUNISTIČNI UPOR V NEMČIJI ZADUŠEN. LDU Magdeburg, 25. marca. (Wolff.) Komunistični voditelji v Eislebnu so prišli k poveljniku in ga naprosili za pogajanja o ukinjenju boja na vsem mansfeldskem ozemlju. Povel nik jc odklonil vsako pogajanje z upornimi delavci in je stavil te pogoje: 1, Uporne tolpe se takoj nehajo bojevati, potem ko neha varnostna policija streljati. 2, Vse orožje in strelivo se mora oddati. Kdor ji odda prostovoljno, ga ne bodo vprašali za ime in ga nc bodo zasledovali. 3. Vse vplenjene stvari se morajo takoj vrniti. 4. Delo se mora vzpostaviti v vseh obratih. — Voditel i komunistov so obljubili, da bodo pri svojih ljudeh poskusili vse, da se ti pogoji sprejmejo in izvedejo. pr Homerjeva Iliiada, Prcvel in komentiral T. Maretič. Četrto ponovno pregledano in z obširnim tolmačem izpopolnjeno izdanje izbornega Maretičevega prevoda je izdala Matica Hrvatska. Knjigo, ki stane za člane 50 K, v knjigarnah pa 60 K, toplo priporočamo. pr »Von Marbiirg bis Monastir«. Eme siid-slavvische Reise, von Herman Wendel. Tisi; iu založba: FranUurler Societats-Druckerei G. m. b. G., Frauiuurt a. Main, str. Pisa- telj Herman W e n d e 1 je v kratkem presledku po znameniti knjigi >Aus dem siidslawi-schen Risorgimenloi izdal novo knjigo »Von Marburg bis Monastir«, v kateri popisuje vtise in doživljaje ua svojem potovanju v Jugoslaviji od Maribora do Monastira. Tudi v tej knjigi kaže nemški pisatelj obsežno znanje iti poznavanje dežele in ljudi in svojo objektivnost napram Jugoslovanom. Kakor vsi njegovi spisi se odlikuje tudi ta knjiga po krasnem in izcizeliraueni slogu. Knjigo najtopleie priporočamo. pr. Al. M i h e 1 č i č : Zahvalna pesem za 700 letnico ustanovitve tretjega reda. Za mešani zbor. Za letošnji jubilej sv, Frančiška in od njega ustanovljenega tretjega reda po Mi-helčičeva skladba dobro služila. Je sicer popolnoma preprosta, pa vendar dovolj krepka in izrazita, da bo bodisi s spremljevanjem kakor tudi a capella brezdvomno dosegala svoj namen. Dobi se za 2 K v Jugoslov. knjiti.irni. n pr Ekscelzior. Tako se zove knjiga, zlata knjiga, katero bi moral imeti vsak slovenski katoliški inteligent vedno pri sebi. ali )o pre-čitati in hraniti v svoji knjižnici, oziroma jo posojevati. Dobiva se v Zagrebu, Pejačičev trg 15, v jugoslov kat. akad. društvu »Domo-goj« v zlatorezu in vezana za 20 K, mehko vezana za 12 K; po pošti 3 K več. Hitite jo naročatil — Jože Ma. pr Glasbena Matica. Koncert slovenske koncertne pevke ge. Mire Costaperaria-De-vove in slovenske koncertno pianistinie gdč. Marije Schweigerjeve, profesorice ljubljanskega konservatorija, in gdč. Larino Vasilije-ve, virtuozinjc na harfi iz Petrogrnda, se vrši v unionski dvorani v ponedeljek, 11, aprila s prav zanimivim sporedom. pr Glasbena Matica. Praški »Hluhol« 120 pevcev in pevk bo koncerti™! v Ljublajnl dne IS. mata v unionski dvorani. Dijaški vestnik. d Jug. kat. akad. društvo »Danica«. Na izrednem občnem zboiu »Danice« se ie odbor društva izpopolnil sledeče: predsednik: Papež Slavo, cand. iur.; podpredsednik: Korošec Vktor, cand. iur.; tajnik: Jeršič Mirko, stud, iur.; blagajnik: Birk braneč, stud. tehn.; I. kniižničar: Kozjek Ante, stud. phil.; II. knjižničar: Prijatelj Jože, stud. iur.; gospodar: Žumer Matija, stud. tehn.; arhivar Kušar Fr., stud. pliil.; zapisnikar: Kacin Anton, stud. phil. g Zunanja trgovina Bolgarije. V prvi polovici preišniega mcseca ie Bolgariia uvozila 45,084.894 kg v vrednosti 920,376.115 levov. Na prvem mestu stoji Itali.a z 14,052 402 kg in 302,393.002 levi, na drugem Turčija !v prvi vrsti Carigrad); a šele na devetem mestu naša država z 1,020.533 kg in 19,123.341 levi. Celokupen izvoz pa je znašal 45,620.262 kg z 677 mil. 552.607 levi. Največ se ie izvozilo tobaka. Na drugem mestu stojijo kože, na tretjem žito. Raznega olja je Bolg*rija izvozila za 30,903 784 levov. Največ se je uvozilo tekstilnega blaga, v vrednosti preko 566 milijonov levov. Za na-daljni uvoz pride v poštev olje, mast, vosek, usnje in usnjati izdelki, kovinski izdelki, ke-mikali.e, barve in stroji. V našo državo se je izvodilo 40.651 kg, v vrednosti 965.150 levov. g Kultura tobaka v Sloveniji. Tobačni tovarni v Ljubljani prispele so iz okolišev, kjer se je dovolilo letos saditi tobak, sledeče priiave: Kranjsko (glavarstva: Krško, Novo mesto, Črnomelj): 14 sa« divcev z 43.400 sadikami. Prekmurje: 5 sadivcev z 13.000 sadik. ŠSaiersko (glavarstva: Brežiee, Celje, Ljutomer, Maribor, Ptuj): 498 sadivcev z 249.400 sadik. — Razmeroma naiveč prijav jc dospelo iz okr. glavarstev Celie (s 132 sadivci) in Ptuj fs 316 sadivci). — Uprava kulture tobaka ie provizorno sledeče uravnana: glavno vodstvo in nadzor kulturno tehnične, fiskalno in administrativne službe je v rokah direkcije tobačne tovarne. Radi intenzivnega nadzora tobačnih kultur obstoji pri tovarni posebni referat, kateri sc bavi z zadevnimi posli za politični okraj Črnomelj, Novo mesto, Krško, Brežico in Celje; za politične okraje Konjice, Liulomer, Ptui in Prekmurje je na nadzor kulture poverien provizornemu uradu za kulturo in odkup tobaka v Ptuiu. Vsi prijavljene! za sajenje tobaka so že preieli dovoljenja in pa tobakovo seme, da moreio pravočasno poseiati seme v pripravljene razsadpike. Oni prijavljenci, katerim bi se iz kateregakoli vzroka posev tobaka ne obne-sel, moraio to pravočasno javiti direkciji tobačne tovarne v I.iubliani, da jim po možnosti poskrbi sadik iz rezerv, ki si jih je za take slučaje poskrbela. g Vpisi v trgovski register. (Ur. list št 317 25. marca 1921) F. Ostrelič, Ljubljana: trgovina z mešanim blagom na drobno, manufak-lurnim, modnim, galanterijskim blagom in z železnino na debelo. Alojzij Cvenketj, Ljubno; trgovina z lesom in lesnimi izdelki. Calli Pompe, Ljubljana: javna trgovska družba, trgovina s pisalnimi in kadilninu potrebščinami, ■losin Stupica, Ljubljana: trgovina z vozovi. A. Čebul , Jesenice: trgovina z žitom in mp-ko. Ivan Petrič, Borovnica: lesna trgovina. Tv} Triller, Zagorica: ključavničarska obrt, insta-* 'aciia in prodaja orožja. Fran Mule; & drug, Ljubljana: javna trg. družba; tvornica kuvert ;n konfekcija papirja. Bernež & Pa Sne. Selo; javna trg. družba; trgovina z mešanim blagom na dro! no in debelo ter vinom na debelo. Juri Sorli, Rupn: trgovina s čevlji in isnjem. Charles Princ, Ljubljana- trgovina ■/. minufakturnim blagom na debelo, Franc Pmalc, Ljubljana, trgovina s klobuki. Št?fan F.rtnan. Št. Vid periodično prevažanje l udi. M. Grgurevi.*, Ljubljana; tvornica. za izdelovanje kovinskih izdelkov in orodia Frinc Demšar. Sava- trgovska a*enti;ra, Anton Nnvak, Trajan*: trgovina v. vinom v zadrtih steklenicah. Janoz Vrtnik, Klanec- valjani mlin. g Parni kole'. Spisal in«, Gulič. Ta strokovna kniiga izide kot prvi zvezek nove ^-Znanstvene knii*nice«, ki bo izhaiala v zalogi Jugoslov. knjigarne v Ljubljani. Založništvo je pripravljeno uvrstiti ob koncu knjige nekri strokovnih oglasov priznanih tovarn in fvr-'k. ki se bavi'o s predmeti spadajočimi k stroki Poudarjamo pa, da se gre s'mo za strogo strokovne orfl-re, ki bodo čifatelju v korist in oricntaciio; tudi pr-dejo v po?tev samo povsem zen->sliive in preizkušene tvrdke. Zastopništva trkih tovarn in tvrdk opozaramo, da se zrfl^s« v Jugoslov. knjigarni. Gb5*i zbor »S"p1rpr,e gospodarska za-drza S!ove«??o« se vrši 3. anrila 1921 ob pol 10. v posvetovalnici mestnega magistrata. Vesfmlc S- if. vi?a £-» * Osrednja pisarna SKSZ. Pomamkanje urejene centralne pisarne, ki bi io vodila vešča roka, so naša društva doslej bridko pogrešala. Začetkom aprila pa začne vnovič poslovati v preurejenih prostorih v Ljudskem domu pisarna SKSZ. Dotlei se nahaja ista še v II. nadstr. Jugoslov. tiskarne. Vodstvo pisarno je že prevzela akademično naobražena moč. Društva se naj poslej nisarne res tudi poslužujejo. Osobito manjkajo iz veliko krajev poročila. Naši organizatorji in prosvetni delavci, ko pridejo v Ljubljano, na; osrednjo pisarno SKSZ nikoli ne izgrcšiio. Uradne ure so vsak dan, razen nedelj in praznikov, od 8.—12. in od 15.—17. ure. Tur?s£lk& m šport. Nogomet. Na velikonočno nedeljo in po-nedeijek tekmujejo proti »Iliriji« ecljski Atletiki. Atletiki s', vsled resneda treninga dosegli lansko leto prav dobro formo, v kateri so igrali proti Iliriii 2 : 2. Ker postave moštva niso spremenili, bodo tudi letos opasen pro-tivnik. Pričetek tekem je določen na 15. uro. Ob 17. uri tekmuje v nedeljo rezerva »lliriie« s »Svobodo«. — V Kranju igra v ponedeljek ob 15. uri »Triglav« proti ljubljanski »Svobodi«. (K) Ste nreveč občutllivi za nrzli zrnlt? Vsakovrstne boiečlne sc mkoi oojavliojo? Slabost? Oj. kako tu uhla/ujejo bolečine in uir-jujejo telo masaže s Fellerievim pravim Klza-fluidom! 6 dvojnatih rili 2 Speci-ialni steklcnici 42 kron. Držnvnn trošarina po?ebc). Potrebovali bi odvajajoče, žclcrfoc olrrcn-Culočo sredstvo? Posltižife se !e Fellcrievili pnuili li I za kroeljic! 6 ikniliic 19 kron. — Omot in poštnina posebej, a naiemrie. — F ti f f n V. tnllcr. S t u h i c a don>u, E i s a t r g č t. 134, Hrvatska. K, Spalne sobe lepo izdelane Iz trdega in mehkega lesa, kakor tudi kuhinlsko ali posamezno pohištvo gotovo ali po naročilu pri mizarskem mojstru IVAN PAITZ Maribor, Pod mostom 14. Kili! mednje veliko posestvo z eno-ftUjJl Ju nadstropno hišo, ter gospodarskimi poslopji na prometnem kraju v farni vasi ali kakem trgu. Hiše z dobro idoCo trgovino in gostilno niso izključene. Ponudbe jc nasloviti na „p0btu0ležeče B. K." Loka pri Zidanem mo~tu. Na prodaj m];ij v ljubljanski okolici velik lilliSi z nekaj orali zemlje, krasnim sadnim vrtom, hlevom, kozolcem in drugimi gospodarskimi poslopji. Poizve se v upravništvu pod št, 1022. ajeuih 200hl MflVHl SOlOV do se po uqodni ceni proda pri J. Oražem, Selo- Moste pri Ljubljani. 1023 Kopi se malo doseslvo poslopjem s prilično veličino zemlje v okolici ljubljanski. Natančno se poizve v pisarni odvetnika dr. Josipa Gra-blovica, Ljubljana Sodna nlioa 11. 2K ooviii dvokoles skk otroCje vozičke, Šivalni stroji in vsakovrstni deli po ceni pri Batjel-u, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvo-kolesa, otrofji vozički, Šivalni stroji i. t d. v popravo. H&ehaniCna delavnica Kar-lovska cesta St. 4. Dve M Kozi pod Številko 1100. se prodajo, upravništvo Kje pove Slovenca Dr. Norbert Moro ordinira za obolenja vodo odtočnih organov (urologiška kirurgiia) v Gradcu, Scbiniedgasse 40, I. nadstr. Ure za pogovore: ob delavnikih od 11 do pol 1 in od 2 do 4 ure. Ob nedoljah od 11 do 1 ure. Razun teh ur za slučaj posebne prijavo. Odstrel v Sloveniji se i3če na divje peteline in škarjevce za letošnjo sezijo, even-tuelno tudi udeležba vsega lova. Ponudbe pod „Lovec 1081" upravi lista. Cementne cevi vseh vrst, cevi za vodnjake 1 m svetlobe, stebre za vrtno ograje iu kozolce, grobne okvirje, stopnice iz umetnega kamna itd., 1'ortlandcement nudi po najnižjih cenah F. Banda & drag, LJubljana Kailovska cesta 8. Gradbena podleže ing. Dukli LJubljana, Resljeva c. 9. se prlpoiroSa za vsa v to stroko spadajoča dela. Velepodjetje v Ljubljani išče Reflektira se samo na prvovrstno mlado moč. Absolventi trgovske akademije zmožni v govoru in pisavi hrvatskega jezika Imajo prednost. Ponudbe je vposlati pod naslovom „Velepodjetjeu na postni predal Stev. 98, Ljubljana. Modni ateljje za gospode In dame K* PUČnlk, Ljubifana, Sodna ulica št. 3. uljnduo priporoča svojo lepo zalogo pristnega angleškega blaga. ~ fgA-dSeS® > -S® ■=5 JZ =g SS < » £ r* s 2 f* * si- r •a B S o- < n ' t» <0 0 n g s O " SB r o o r S3 ex=» PISALNI STROJI: Imperial, Underwood, Remingtou, Century, Kontinental, Mercedes Yost i. d. RAZMNOŽEVALNI APARATI: Opalogre.l, Gestettner, Charolograf. VELIKA ZALOGA barvnih trakov, pravib angleških, ▼ vseh širinah, prima oglj. papirja ter vseh potrebščin za razmnoževalne aparate, kakor: barve, črnila, Fixat, Preservat, voščeni papir itd. pri tvrdki FRANC BAR, LJubljana, C5S2?£E3S^, I moderna mehanična delavnica za popravila vseh vrst pisalnih in računskih strojev ter kontrolnih blagajn. DANICA vWanderer* anlo srfsrssas se za ugodno ceno proda. Cenj. vprašanja je nasloviti na A. Jelene, Tržič. 1058 |)fnHa en • Francoski auto „Unic\ Re-11UUU JO • gistrirna blagajna National. 3 kontrolne blagajne Pisalni stroj „Un-derwood*. A. Zajec, Dunajska cesta 14. ftpnrin srednjetežek a K 26,— kg - pri UbllMU večji množini popust — se dobiva pri autoreferatu, Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 50. 1060 STAMPinf jant.CerneW LJUBLJANA 0 O B m Stara dobroidoča trgovina z mešanim blagom v Šoštanju, na glavnem trgu se odda v najem. Naslov pod šifro „108" na upravnlitvo lista »Slovenec". vsakovrstnega blaga izvrši najhitrejše Prevozniško podjetfe JOSIP TUM& Radeckega cesta št. 3. Naslednji odhod iz Trsta z velikim poštnim pa-robrodom CALABRIA Odprava iz Zagreba 2. in 3. aprila. Vsa podrobna pojasnila daje Generalno zastopstvo „CUNARD LINE" ZAGREB Vrhovčeva ulica št. 15. 1 __ u Štiri milijone kron zadene v najbolj srečnem slučaju igralec državne razredne loterije, 320.000 kron je znašal glavni dobitek v tretjem razredu, ki ga je zadela srečka Zadružne gospodarske banke St. 34.238. Novo žrebanje se vrši 8. in 9. aprila. Kdor je doslej igral, a še nI zadel, mora zamenjati srečke 3. razreda za nove srečke 4. razreda do 3. aprila. Nova sreCka stane kolikor stara: cela 192 K, polovica 96 K, če-trtinka 48 K, osminka 24 K. Koor še ni igral, a hoče igrati v četrtem razredu, mora plaCati srečke vseh štirih razredov, torej štirikratni iznos. Zadnja prilika. Nekaj srečk ima še na razpolago Zadružna Gospodarska banka d. d. v Ljubljani, Dunajska c. 38, I. nadstr. m kzz7/z t—7/—7/—7/—7/-n-7/-ar/r-7/ //_ /rrv/—7/—7/-\ TROJI strugarski, kleparski, kovaški in orodje,, decimalne in balančne tehtnice yseh vrst po zmernih cenah samo pri središnjici češke industrije NEDLED I VALAČIC Telefon St. 14.05. ZHGStEB Brzo|avi: Š«, Zgb. Nikoliteua uiica 14. Zahtevaite cenike. Zahtevajte cenike. POLNO GUMIJASTI OBROČI za tovorne avtomobile za kolesa in avtomobile krema za obutev SOLESA AVTOIf najceneje. čisti, lika in LJUBLJilNil Gosposvetska cesta Advokat D= KIMOVEC preje v Trstu je preselil pisarno v MARIBOR, SODNA UL. 14. ^■lllliritlllfllUIIIIIMIIIIIIIllIlCtltirCIlillllllllllllllllillllllllMIMIIIIIIIIlIIIIIIflllllllllllltllllllillllillllilliillllllKIIIIIIOlIlNtlllUlIHU Jne tovarne in livarne d.d. | Ljubljana. ^SfiS j Žagne in mlinske naprave. | Turbine. Stroji za obdelo- l vanie lesa. Stroji za izdelo- 1 vanje lesenih cvekov. Ognje- § gasne brizgalnice. Sesaike. | Armature. Zvonovi. | *iimimiiimiiiiumi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiujinniiiuitiiHiiiiiiiniuiiiiiiiiiiisiitiuiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiifiiuiiaii-iiHniiiiH PROIZVAJA: usnje. tvoraica kettiifnih izdelkov d, d. JLICA 213. Telclon št. 5-46. Brzojavi: „Cemia\ nemškega sistema priporoča iz skladišča. Popravila, nadom. deli, šivan ke. WIEN Vit., Lerehaofilderstr. 62/64. Angleška parobrodna družba CUNARD-LINE Zastopstvo za Jugoslavijo: Jugoslavenska banka d. d. v Zagrebu. — Odprava potnikov L II. in III. razreda preko TRSTA, REKE in CHERBOURG-a v NEW-YORK. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko — ter obratno za Jugoslavijo. Natančna pojasnila daje: Cnnard Line, Zagreb, Vrhovčeva ulica št. 15. in LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 26. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik Mikuoi Moške« v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.