Aktualno
Sp. Podravje • Dolge čakalne dobe za izdajo gradbenega dovoljenja
O Stran 3

Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi In novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, Izplačilo v gotovini In nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so Izključeni In se ne seštevajo.
t: 02 74 94 530 e: termalnl.park@terme-ptuj.sl
Si
i
pi
V
Štajerski
Ptuj, petek, 21. aprila 2023
Letnik LXXVI • št. 32 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
" * T\

■
¥t
V
■vanuK MUtUj u:
Spodnje Podravje • Komunala Ptuj na popravnem izpitu
Obeta se znižanje cen vode in kanalizacije
Komunalno podjetje (KP) Ptuj bo zaradi podaljšanja cenovne kapice za dobavo električne energije znižalo cene za oskrbo s pitno vodo in kanalizacijo. Direktor KP Janko Širec je potrdil, da so novi elaborati z nižjimi cenami za oskrbo s pitno vodo v izdelavi, občinski sveti pa naj bi jih potrjevali na majskih sejah. Več na strani 3.

. «



DRAKULA V NOVI PREOBLEKI
Nic^JiTs Cage
Intervju z zvezdo grozljive komedije Renfield
Saša Lendero: stemjoje David zadel naravnost v srce FTal
Politika Ptuj • Po letih debelih zdaj prihajajo suhe krave
O Stran 2
Gospodarstvo
Gorišnica •
Namesto nove hale v obrtni coni glamping hišice?
O Stran 8
V središču Podravje • V stare tirnice se vračajo avtobusni izleti
O Stran 6
>111
2 -
^ • v

t «

1 i


j »
k
•7
r.



Upokojenci v službi • |
Kako najti najboljšo ' kombinacijo mejtolačo^ in pokojnino
Gorišnica •
Pred vrati vrtcal bo tudi letos ostalo 19 otrok
i
v
NAROČITE STAJERSKI TEDNIK "'SI PRIDOBITE NAGRAD0V
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX
■
pripravili privlačno nagrado.
Štajerski TEdST?
Vse za zunanjo ureditev

2 Štajerski
Aktualno
petek • 21. aprila 2023
Ptuj • Rebalans proračuna kljub pomislekom potrjen
Po letih debelih zdaj prihajajo suhe krave
Čeprav so številni ptujski mestni svetniki imeli pomisleke okrog predlaganega rebalansa proračuna za letošnje leto, so ga vendarle potrdili. Tako svetniki kot županja Nuška Gajšek so se strinjali, da bi si želeli, da bi bil bolj investicijsko naravnan, a zaradi naraščajočih finančnih obveznosti občin in nekaterih drugih dejavnikov letos kakšnih velikih novih naložb ni pričakovati.
Kar nekaj pomislekov okrog predlaganih sprememb doslej veljavnega proračuna, ki so ga imeli na mizah ptujski mestni svetniki, je bilo slišati na ponedeljkovi seji. Od izražene bojazni, da bo premalo zagotovljenih sredstev za pokrivanje materialnih stroškov zavodov, do očitkov o neenakomernih vlaganjih v razvoj različnih delov občine. »V tem rebalansu se ne zadolžujemo dodatno, ker niti nimamo več možnosti. Dve leti bomo morali prebroditi tako ali drugače. V prejšnjem mandatu smo se zadolževali, a smo za 15 milijonov kredita izvedli investicije v vrednosti 53 milijonov evrov, kar je najvišja realizacija vlaganj,« je izpostavila Gajškova, a hkrati povedala, da so obresti najetih kreditov močno narasle.
Dvigi plač, izgubljena koncesnina, obupne obresti
Če bi obrestna mera ostala na lanskem nivoju, bi za kredite plačevali 170.000 evrov obresti, po novem pa je ta znesek skoraj 400 odstotkov višji: okvirno 650.000 evrov. Drugi izmed razlogov, da ne bo tolikšnega števila investicij, kot bi si želeli, je tudi dvig plač v javnem sektorju. Ptujska občina bo iz tega
naslova morala zagotoviti okrog 600.000 evrov dodatnih sredstev. Primanjkljaj bodo čutili tudi zaradi dejstva, da so izgubili približno 700.000 evrov iz koncesnine za rabo reke Drave. »Vse skupaj so nam tako vzeli dva milijona evrov, ki bi jih lahko porabili za investicije. Začeli smo nehvaležen mandat, v katerem bosta prvi dve leti res kritični in bomo skupaj morali stisniti zobe. Začeli smo neslavno s številnimi dvigi, za katere nismo krivi mi, smo pa jih primorani potrjevati,« je dejala županja in napovedala leto reform. Rezerve bodo namreč iskali tudi na odhodkovni strani, obenem pa skušali zagotoviti so-financerske deleže za projekte, pri katerih pričakujejo evropski denar.
Brez zniževanja stroškov ne bo šlo
Alen Iljevec je predlog vodstva občine, da se ne lotevajo novih projektov, pač pa zaprejo tekoče, podprl. Z zaskrbljenostjo pa spremlja korake aktualne vlade. Prepričan je, da so občinam vzeli škarje in platno s tem, ko jim nalagajo vedno več obveznosti in onemogočajo razvoj. Apelira, da se močneje lobira na vlado, saj da s svojimi odločitvami lokalno samoupravo potiskajo na rob.
Kljub precej dolgi razpravi je bil rebalans proračuna za letošnje leto potrjen.
Sonja Žibrat pa je izrazila prepričanje, da ukrepi vlade od občin zahtevajo racionalizacijo tudi na odhodkovni ravni, med drugim tudi v javnih zavodih.
Svetnik Alen Hliš je predlagane spremembe v rebalansu strnil v dve točki, dvig stroškov plač in priprava projektov s fokusom v starem mestnem jedru. Pri slednjem ima precej pomislekov: »Preveč se ukvarjamo s starim mestnim jedrom, ne glede na to, kako si ga želimo urediti in narediti uporabnega in zanimivega za obiskovalce, premalo pa govorimo o prihodkovnih možnostih gospodarstva in ustvarjanja delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.« Priložnost vidi tudi v izboljšanju življenjskih pogojev, ki bi prispevali k
Kaj je prednostno: kmetijska ali okoljska strategija?
Svetnik Franjo Rozman je izpostavil nujnost privabljanja novih investitorjev v naše okolje in posledično polnjenje prihodkovne strani proračuna. Po županjih zagotovilih na tem delajo veliko, a imajo na tej poti številne ovire. Na eni strani ni dovolj velikih con, na drugi pa je spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč izjemno zahtevno: »Štiri leta se trudimo povečati kapaciteto poslovnih con. Dejstvo je, da sta prostorska in okoljska strategija neusklajeni. Občina pa je v preteklosti razprodala ogromno svojih zemljišč.« Tudi počasno spreminjanje prostorskih aktov je del problema, saj spremembe trajajo včasih več let, kar investitorje odvrne.
dvigu števila prebivalcev. Izpostavil je še dvig glavarine s 628 evrov na 700 evrov.
Dajo v levi žep, iz desnega vzamejo še več
Županja je sicer priznala, da je glavarina najvišja v zgodovini: »Nič
pa ti ne pomeni, če ti dajo v levi žep nekaj, iz desnega pa ti vzamejo še več. Res je, glavarina je šla gor, nismo pa je mogli porabiti za dodatne investicije in izvajanje naših nalog.« Očitek, da se preveč vlaga v staro mestno jedro, je županja zavrnila in pojasnila, da sredstev iz CTN za kaj drugega, glede na razdelitev pod-
ročij oz. kvot, niso mogli porabiti.
Zanimiv je bil tudi eden izmed predlogov, kako vendarle zvišati prihodke v proračunu. Svetnica Sergeja Puppis Freebairn je predlagala dvig turistične takse. Pričakuje pa tudi, da bodo vsi javni zavodi letos precej »zategnili pas«.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Podravje • Nezadovoljstvo in nestrpnost vse večja
Kmetje ne rušijo politike, želijo le pravico do kmetovanja
»Spoštovani državljani in državljanke, sporočamo, da se od obljub ne da živeti. Dovolj je,« je v uvodu dejal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved ob napovedi protesta kmetov, ki bo prihodnji torek v Ljubljani.
Napoved prekinitve sestan-kovanj v prestolnici z uradniki in predstavniki vlade in ministrstev je malodane presenetila, še posebej, ker so bili prvi odzivi po sestanku s predsednikom vlade Robertom Golobom v začetku aprila vzpodbudni. A kot pravijo predstavniki kmetov, gradivo, ki jim je bilo predstavljeno, ne ustreza njihovim zahtevam, je nepopolno in zavajajoče - brez pravnih in strokovnih podlag, brez podanih rešitev in vključuje le pojasnila, kako se zahtev ne da izpolniti. »Učinek bo dosežen le s konkretnimi rešitvami, ki jih trenutno ni! Obseg Nature 2000 ostaja, davčna bremena niso nič lažja. Poudarjamo, da zahteve, ki nam jih pišejo, niso zahteve Bruslja, temveč jih država piše sama in nas kmete s tem postavlja v bistveno težji položaj kot drugod po Evropi.« Kaplja čez rob, ki naj bi ponižala slovenskega kmeta, pa naj bi bila uvedba živalske policije oz. pooblaščenih svetovalcev. »Ob objavi predloga novele mi je skorajda pregorel telefon. Kmetje so nezadovoljni, zahtevajo odziv.«
Zato so v sindikatu sklenili, da ponovno vzpostavijo stavkovne aktivnosti. »Protest bo v torek, 25. aprila, pet minut čez dvanajsto v centru Ljubljane. Ne zahtevamo denarja ali menjave ministrstva, temveč želimo, da se ščiti kmeta in slovenskega potrošnika,« je dejal Medved.
Kmetu se jemlje plačilo, potrošniku hrano
Predsednik KGZS Roman Žveg-lič je povedal, da kmetje skupaj s stroko gospodarijo in kmetujejo na način, da ohranjajo naravo in da Slovenija po biotski raznovrstnosti v Evropi izstopa: »Na drugi strani imamo pri nas vsega le 181.000 ha njivskih površin, v zadnjih 30 letih pa se jih je v beton spremenilo kar 70.000 ha, in to najboljših kmetijskih površin. Vse dušebrižnike, ki pravijo, da je živinoreja največji onesnaževalec, pa naj spomnim, da se je ob ustavitvi letalskega in drugega prometa v času covida ozračje izboljšalo, ob tem da ni upadel stalež živine.« Borut Flor-
1
jančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, pa je izpostavil, da so nevladne organizacije več let sodelovale pri pripravi strateškega načrta, a da niso bile upoštevane. Ob tem je pojasnil, zakaj so se ob najavi tokratnega protesta zbrali na Igu pri Ljubljani. »Tukaj je primer demokratičnega odločanja, kako se z razširitvijo območja Nature 2000 kmetu odvzema plačilo, okolju skrbnika ter potrošniku hrano.«
Minimalne možnosti, da protest odpade
Na prekinitev pogovorov predstavnikov vlade in kmetov se je odzval tudi premier Robert Golob, ki je dejal, da to potezo obžaluje in da je vladna stran v pogajanja vstopila z iskrenimi nameni, ob tem pa je namignil, da je vzrok za prerani odhod kmetov od pogajalskih miz politika. Anton Medved je tovrstna namigovanja ostro zavrnil, saj da se kmetje ne ukvarjajo s politiko, ker imajo že dovolj težav s kmetijstvom. »Po prvih pozitiv-

M ' ".
	tád&fy cffinarnjot BARJE			HH		1 i %
HSi	m	1	»i« « PAD	c m		
Ü
~ riliJSTVO,
A!
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved opozarja, da so kmetje postali nestrpni, nezadovoljni, še posebej mladi, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. V torek, 25. aprila, bo pet minut čez dvanajsto v prestolnici protest kmetov. Okoliški kmetje naj bi se v Ljubljano odpeljali s traktorji, drugi z avtobusi.
nih vtisih se je slika obrnila, tudi zaradi sprememb zakona o zaščiti živali in uvedbi pooblaščenih svetovalcev. Takšnega zakona ne pozna nobena evropska država. Na žalost primeri mučenja živali obstajajo in to ostro obsojamo, vendar pa je običajno poleg veterinarskih služb potrebna tudi
socialna pomoč skrbnikom.« Kmetijska ministrica Irena Šinko pa je dejala, da naj bi vlada konkretne predloge pripravila še ta teden. Ali torej obstaja možnost, da bo protest odpovedan? »Če bodo rešitve resnično podane, potem bo sklican vrh sindikata in nevladne organizacije. Skupaj bomo odloči-
li, kako naprej, čeprav menim, da obstajajo le minimalne možnosti, da bo ministrstvo podalo konkretne rešitve. Sicer pa vemo, da se vsaka vojna konča za zeleno mizo, zato smo pripravljeni na pogajanja, vendar naj se nas upošteva kot vse ostale evropske kmete.«
Mojca Vtič
petek • 21. aprila 2023
Aktualno
Štajerski	3
Spodnje Podravje • Obeta se znižanje cen vode in kanalizacije
Komunala Ptuj na popravnem izpitu
Komunalno podjetje (KP) Ptuj bo zaradi podaljšanja cenovne kapice za dobavo električne energije znižalo cene za oskrbo s pitno vodo in kanalizacijo. Za polovico leta so namreč v kalkulacijo vračunali strošek električne energije po ceni 400 evrov za megavatno uro, a bo zaradi podaljšanja kapice ta znesek polovico nižji.
Da bi lahko s celoletno podražitvijo cen vode počakali in potrdili nižjo polletno ceno, je pred dvema mesecema opozarjal kidričevski župan Anton Leskovar, ki pa je med kolegi v regiji ostal osamljeni jezdec. Izjema je le občina Videm, kjer svetniki prav tako niso potrdili višjih cen. V občini Kidričevo so jih medtem izračunali in potrdili po svoje. Za m3 vode je to 1,13 evra, cena v ostalih občinah je 1,29 evra, v Vidmu pa še stara 87 centov za m3.
Župan Kidričevega je dejal, da so v svojo kalkulacijo vključili pričakovano nižje cene elektrike. „Namesto 1,2 milijona evrov smo v izračun dali za 500.000 evrov nižji strošek elektrike, posredno smo prišli do 20 odstotkov nižje cene za m3 vode. Če bi odračunali še izgubo na dejavnosti, ki so jo prikazali za minula tri leta (175.000 evrov), bi z neto ceno brez davka prišli pod evro. Čudimo se tudi visoki rasti stroškov dela, v zadnjih treh letih za dobrega pol milijona evrov, od leta 2014 pa za milijon evrov." Kidričani ostajajo tudi na najnižji omrežnini, 4,3 evra, medtem ko uporabniki v drugih občinah plačujejo 5,9 evra.
Komunalno podjetje Ptuj nove cene že preračunava
Leskovar je KP opozarjal, da bi izdelala elaborat z nižjimi cenami za polletno obdobje, kot je veljala cenovna kapica na elektriko. Direktor KP Ptuj Janko Širec in nekateri župani so se sklicevali na uredbo, ki je pravna podlaga za pripravo elaboratov, kjer v 8. členu piše, da se elaborati s cenami izdelajo enkrat letno. Sedaj, ko bo KP namesto 400 celo leto za elektriko plačevalo 200 evrov za megavatno uro,
Kolegi župani so Antona Leskouar-ja označevali kot črno ovco, čeprav so se njegove napovedi o nerealno visoki ceni elektrike in previsokih cenah vode sedaj izkazale za pravilne.
bo elaborate le treba spremeniti in ceno vode ter kanalizacije znižati. Da so vodstvu podjetja to nalogo že naložili, je na seji mestnega sveta v ponedeljek povedala ptujska županja Nuška Gajšek.
Direktor KP Janko Širec nam je v sredo potrdil, da so novi elaborati za oskrbo s pitno vodo v izdelavi. „Januarja, ko smo šli v izračun cen, smo jih oblikovali na osnovi tedaj znanih dejstev in stroškov. Še do sredine februarja nismo vedeli, ali smo upravičeni do cenovne kapice. Glede na podaljšanje kapice so
novi elaborati za vodo v izdelavi, o tem sem v torek obvestil vse občine in predlagal, da bi cene potrjevali na majskih sejah. Po sedaj veljavni ceni bomo položnice obračunali za marec, april in maj, v naslednjem elaboratu bomo sedanja preplačila poračunali. Najprej bomo izdelali elaborate za vodo in nato še za kanalizacijo."
Leskovar: „Nič nimam proti Šircu"
Kidričevski župan je odločen, da od zahteve za svoj elaborat ne bodo odstopili, saj so med občinami razlike v vlaganjih. „Se pa strinjam z enotno ceno za vodari-no. Prepričan sem, da bi se morali župani bolj poslušati med seboj. Za nas lahko rečem, da smo vedno nastopali z argumenti, nazaj pa dobili čisto populistične izjave v smislu, kaj imam jaz proti Šircu. Nič, čisto nič. Jasno je bilo, da bodo cene elektrike padle, ker to ni bilo vzdržno. Poslušal sem napovedi iz gospodarstva in analitike, med kolegi župani pa sem bil preslišan in kritiziran. Zakaj KP ne želi izdelati vrednosti omrežnin za vsako občino posebej? Zato, ker bi se točno videlo, koliko kdo vlaga. Prepričan sem, da danes denar od vodovoda v Zavrču ali Žetalah, kjer so
Predlog za odpoklic nadzornikov
Svetnica Liste Andreja Čuša Sergeja Puppis Freebairn predlaga odpoklic članov nadzornega sveta v KP Ptuj, kiju je imenovala Mestna občina Ptuj. To sta nekdanja ptujska politična funkcionarja Marija Magdalene (SD, LDS) in Rajko Fajt (SDS). Magdalenčevaje predsednica nadzornega sveta. Njen namestnik je Matevž Cestnik, direktor občinske uprave iz Gorišnice. Ostali člani so še nekdanja direktorica uprave občine Hajdina Valerija Šamprl in predstavnika zaposlenih Matej Toplak in Franc Brmež.



S 15 centi preplačila za vsak porabljen m3 vode se bo na račun KP Ptuj po našem izračunu v treh mesecih steklo dobrih 120.000 evrov, ki jih bo treba uporabnikom vrniti. To bodo v novem elaboratu poračunali, je dejal direktor KP Ptuj Janko Širec.
sistem in priključki relativno novi, porabljajo nekje drugje, v drugih občinah. Če bi imeli omrežnino izračunano posamično po občinah, bi bila slika bistveno jasnejša. Da je KP Ptuj sklenilo celoletno pogodbo za ceno 400 evrov za megavatno uro, je bila odločitev poslovodstva podjetja. Vsi ostali so bili na mesečnih ali kvartalnih odkupih, ker se s celoletno pogodbo niso želeli obvezati. Direktor Širec je zaradi odločitve o dragem nakupu elektrike nato visoke cene vsiljeval nam vsem in to prevalil na položnice uporabnikov. Naj mu za nagrado še ploskamo? Tudi pri smeteh so njihove cene pobegnile nenavadno visoko ... Mi v Kidričevem sedaj za odpadke plačujemo solidarno s haloškimi občinami nekoliko višjo ceno. Če bi bile ostale ravninske občine z nami, bi lahko vsi skupaj plačevali še manj. Potem pa meni očitajo nesolidarnost . Tudi nekatere župane jim je očitno uspelo prepričati, da so javno nastopili proti meni."
Mojca Zemljarič
tu
Zakaj občine od Komunale ne zahtevajo čistopisa številk in podatkov
Ob podatku, da so se stroški dela na vodovodu v KP Ptuj v treh letih dvignili za dobrega pol milijona evrov, je marsikdo nejevoljno zmajal z glavo. Dostop do točnega pregleda nad stroški podjetja in njihovim knjiženjem po dejavnostih imajo revizorji in nadzorniki. Občine kot lastnice podjetja bi natančen vpogled v številke lahko zahtevale. Velikokrat na terenu slišimo vprašanje, ali bager, ki ga je Komunala kupila na dejavnosti vodovoda, res dela tam in za to, za kar je bil nabavljen. Ali pa postransko služi tržni dejavnosti podjetja, za katero se direktor Širec rad pohvali, da mu ustvarja dobiček. Enako vprašanje se poraja glede delavcev. Res vsi, ki so zaposleni na javni dejavnosti, delajo izključno samo to?
V uredništvu Štajerskega tednika smo že nekajkrat izdelali primerjavo cen komunalnih storitev in prišli do zaključkov, da so ptujske cene vode, kanalizacije in odpadkov med najvišjimi ali celo najvišje v državnem merilu. To sicer ne bi toliko bolelo, če ne bi na drugi strani imeli ljudi z najnižjimi plačami in pokojninami v državi. Vest občinskih svetnikov, ki s takšno lahkotnostjo dvigujejo roke za podražitve, in njihova odgovornost do ljudi pa sta očitno tudi čisto splavali po vodi.
Foto: MZ
Foto: CG
Podravje • Lani na Oddelku za okolje Upravne enote Ptuj rešili 70 % vlog
Dolge čakalne dobe za izdajo gradbenega dovoljenja
Po mnenju številnih strank izdaja gradbenega dovoljenja na območju Upravne enote Ptuj traja predolgo. V povprečju vsaj pol leta, pogosto še precej več. Glavni razlogi za to so sprememba gradbene zakonodaje, povečanje števila obravnavanih vlog predvsem za legalizacijo objektov in kadrovski izpadi, tudi zaradi dolgotrajnih bolniških odsotnosti.
Na področju gradbenih dovoljenj je bilo lani na Upravni enoti Ptuj oddanih 1.106 vlog, od tega 293 vlog za zahtevne in manj zahtevne objekte, 396 za nezahtevne objekte, 115 za izdajo dovoljenj za legalizacijo gradnje in 302 vlogi za izdajo domneve o izdanem gradbenem in uporabnem dovoljenju. V teh številkah niso zajeti drugi upravni postopki, ki jih vodijo v oddelku za okolje in prostor. Skupaj s temi je bilo lani na omenjenem oddelku vloženih 1.971 vlog, od tega je rešenih 70 %. Glede na trend prvih treh mesecev letošnjega leta, ko je bilo oddanih 306 vlog na področju gradbenih dovoljenj, bodo tudi letos imeli veliko dela.
Mnoge stranke pa nezadovoljno ugotavljajo, da so čakalne dobe predolge, kar seveda upočasnjuje samo gradnjo. Razloge za to Metod Grah, načelnik UE Ptuj, povzema tako: »Na gradbeno dovoljenje se čaka okrog pol leta, odvisno tudi od popolnosti vlog. Podaljšani čas reševanja vlog je posledica spremenjene zakonodaje po letu 2018, po kateri so postopki bolj zapleteni kot v preteklosti. Največji razlog pa so kadrovske težave, predvsem zaradi bolniških odsotnosti.« Na področju okolja dela 12 zaposlenih. Lani so zabeležili kar 655 delovnih dni bolniške odsotnosti, posledica česar je 10 % manj rešenih vlog. Težave imajo tudi pri pridobivanju
novih kadrov. »V zadnjem letu sta na dveh razpisih izbrana kandidata odstopila zaradi prenizke plače. Želeli bi si zaposliti več gradbenih inženirjev, pa jih ne moremo dobiti, ker jim v gospodarstvo nudijo precej višje plače,« ugotavlja Grah.
Obseg dela se v zadnjih letih povečuje. Primerjava številk kaže, da je v zadnjih petih letih število začetih upravnih postopkov naraslo s 1.404 na okrog 1.833. Predvsem je opazen porast oddanih vlog za legalizacijo. Zanimivo, še več dela kot lani so na ptujski UE imeli v času epidemije, še okrog sto vlog več je bilo oddanih na oddelku za okolje in prostor. Izkušnje strank pa so različne. Ena izmed naših sogovor-

Naraslo je predvsem število vlog za legalizacijo objektov.
nic je na izdajo gradbenega dovo- dela premalo ljudi, zato dejansko en papir za služnost, ko smo to ljenja lani čakala le tri mesece, dru- razumem, da imajo ogromno dela, uredili, je šlo hitro,« svojo izkušnjo ga osem mesecev. »Velikokrat smo a je tudi za nas čakanje mukotrpno. predstavlja Mojca K. klicali in je pomagalo. Na oddelku Ugotovili smo, da nam je manjkal	Dženana Kmetec
Foto: CG
4 Štajerski
Podravje
petek • 21. aprila 2023
Markovci • Ob 24. rojstnem dnevu v ospredju številni dosežki občine
Na prvem mestu je dobrobit vseh občanov
Markovčani občinski praznik zaznamujejo ob godu farnega zavetnika sv. Marka. V okviru praznovanja vsako leto organizirajo številne športne, kulturne in druge dogodke. Osrednja prireditev s podelitvijo priznanj bo jutri ob 18. uri v večnamenski dvorani v Markovcih. Sledil bo ogled predstave Avdicija v izvedbi Špas Teatra, nato pa pogostitev in veselo druženje.
»Letos bo osrednja prireditev prvič po dolgih letih potekala nekoliko drugače, kot smo bili vajeni do sedaj. Tradicionalne veselice ne bo, si pa bodo lahko obiskovalci ogledali komedijo, ki bo poskrbela za veliko smeha in dobre volje,« je povedal župan Milan Gabrovec. Prav tako bodo manj obremenjeni člani nekaterih društev in gospodinje, ki so v preteklih letih skrbeli za pripravo hrane in postrežbo. To nalogo so tokrat v celoti prepustili domačemu gostincu. Županova želja je, da osrednja prireditev ostane dogodek vseh občanov, na katerem se vsi počutijo prijetno in zadovoljno, predvsem pa enakovredno drug drugemu. K temu stremijo tudi na ravni občine, zato si prizadevajo za enakomeren razvoj v vseh naseljih, hkrati pa skušajo realizirati čim več želja občanov. Po ocenah Gabrovca so nadvse uspešna občina, kjer je v ospredju dobrobit vseh prebivalcev. Njihove vasi so lepo urejene, ceste redno vzdrževane in modernizirane, vedno več je kolesarskih povezav. Skoraj vsa gospodinjstva so priključena na kanalizacijsko omrežje. Na celotnem območju se je možno priklo-piti na optično omrežje. Upravičeno so ponosni na obrtno cono, kjer je zaposlenih že več kot 500 ljudi. Lani jim je uspela že četrta razširitev, ki prinaša dodatnih 200 delovnih mest. »Povpraševanja je res veliko. Mi bi lahko prodali še enkrat toliko parcel, zato si priza-
devamo za peto širitev cone,« je izpostavil sogovornik, ki ga zelo veseli, da jim je prvič v času njegovega županovanja uspelo sprejeti dvoletni proračun, kar nekoliko olajša načrtovanje investicij.
Prostovoljstvu prijazna občina
V tem mandatu bo v ospredju priprava pogojev za gradnjo prvega naselja v Markovcih, kjer je predvidena gradnja 18 stanovanjskih hiš in stanovanjskega bloka. Župan Gabrovec še vedno načrtuje dolgo načrtovano grad-
njo doma starostnikov. Pričakuje, da bo sodišče po dobrem letu dni vendarle sprejelo odločitev, ali so brez koncesije ostali neupravičeno ali ne. Markovska občina se med drugim ponaša z nazivom Prostovoljstvu prijazna občina. Že pred leti so se priključili mreži Prostofer, preko katere starejšim občanom nudijo brezplačne prevoze. V sodelovanju z občinsko organizacijo RK pomagajo reševati številne stiske občanov. Letos bodo eni izmed občank uredili mobilno hiško. Izdatna sredstva namenjajo tudi za delovanje številnih društev, dobrodelnih organizacij
TESARSTVO
Peter Matjašič s.p. Borovci 19a, Markovci
GSM: 041 684 916 Tel.: 02 755 00 30 peter.matjasic@teleing.com
I \/01 &
30 &
POSTAVLJANJE OSTRESIJ IN KROVSKA DELA
l/seta občamtc in, obamkoM zehm
ptijelktr pmztwi/cuye, pfaatiAa Občute* Moa
Zalv/afjujem ie* cey'ettiut it/uwhm
im za
Občankam in občanom želimo prijetno praznovanje praznika občine Markovci.
Svojim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje.
in gasilstva. Preko razpisov pomagajo domačim kmetovalcem in podjetnikom. Tudi na turističnem področju niso zaspali, saj so pred leti uredili postajališče za avtodo-me, ki je zelo dobro obiskano. Lani so z naslova pobranih parkirnin zbrali 12.000 evrov. V teh kriznih časih so stopili naproti občanom, ki vse težje plačujejo mesečne stroške. Omrežnino za odvajanje in čiščenje odplak subvencionirajo v višini 59, za oskrbo s pitno vodo pa v višini 50 odstotkov. Mesečni prihranek na gospodinjstvo tako znaša okoli 14 evrov.
Estera Korošec
Župan Milan Gabrovec je zadovoljen z razvojem občine.
vitiva
nature knows best...
Nova vas pri Markovcih 98, Markovci
Občankam in občanom želimo prijetno praznovanje praznika ObčineMarkovci
Foto: CG
Ptuj • Škoda na objektih zaradi urejanja Stare steklarske
Proračunski denar za morebitne odškodnine
25.000 evrov je ptujska občina lani izplačala dvema podjetjema oz. podjetnikoma, ki naj bi zaradi del na območju Stare steklarske in sosednjih ulic utrpela gospodarsko škodo. V letošnjem proračunu dodatnih 40.000 evrov namenjajo še za poravnavo morebitne škode na sosednjih objektih.
Zaradi gradbenih posegov v sklopu urejanja tega dela mesta naj bi na nekaterih objektih nastala precejšnja škoda. Očitno jo bo iz proračuna krila ptujska občina.
Računajo, da bo 40.000 evrov, kolikor so zagotovili v rebalansu, zadostovalo za morebitno poravnavo. »V tem trenutku lahko le pojasnimo, da bomo tudi v prihodnje
zadeve urejali v skladu s predpisi, ki predpisujejo postopke v teh primerih. Ogled z ugotovitvijo obsega morebitne škode na objektih je predviden po zaključku izvedbe
vseh predvidenih del. Takrat bo možna tudi celovita obravnava zahtevka morebitnih oškodovancev za sanacijo škode,« pravijo na Mestni občini Ptuj.
Dolgotrajna dela, ki potekajo v sklopu te naložbe, pa niso vplivala le na stanje nekaterih bližnjih objektov, pač pa tudi na njihovo uporabnost oziroma dejavnost.
Junija lani je ptujska občina na podlagi razpisa zaradi okrnjene dejavnosti, ki je posledica del na tem območju, dvema upravičenima podjetnikoma izplačala t. i. de-
narno nadomestilo v višini 25.000 evrov. Dokazati sta morala, da sta imela v času gradnje bistveno zmanjšan prihodek zaradi omejitev in zapor, oteženih oziroma onemogočenih dostopov.
Razpis se je nanašal na obdobje od 1. oktobra 2021 do 15. julija 2022.
Dženana Kmetec
petek • 21. aprila 2023
Podravje
Štajerski	5
Gorišnica • Občina sije predolgo zatiskala oči pred prostorsko stisko v šoli in vrtcu
Pred vrati vrtca bo tudi letos ostalo 19 otrok
Prostori osnovne šole in vrtca v Gorišnici so že nekaj let zapolnjeni do zadnjega kotička. Na prostorsko stisko že dlje časa opozarjajo tako vodstvo šole kot starši, vendar se zadeve ne premaknejo nikamor. Že lani je brez varstva v vrtcu ostalo 23 otrok, tudi letos bo scenarij zelo podoben. Temu alarmantnemu stanju bi se lahko izognili že pred leti, če bi občina pravočasno zagotovila dodatne prostore. Že dolgo se namreč ve, daje edina rešitev gradnja prizidka. Lokalna oblast seje raje vsako leto pohvalila s tem, da občina ni zadolžena niti za evro, po drugi strani pa so sedaj kratko potegnili otroci in njihovi starši.
Kot je znano, je bil novi vrtec v Gorišnici zgrajen leta 2010, v njem pa so takrat zagotovili prostora za šest oddelkov oz. okoli 110 otrok. Že naslednje leto se je izkazalo, da je vrtec premajhen, saj so bili primorani zbornico preurediti v igralnico. Število otrok se je nato v naslednjih letih samo še povečevalo, saj so že leta 2014 odprli prvi oddelek v šoli, nato pa še dva (skupno je 10 oddelkov). V prostorih šole je tako v tem šolskem letu že okoli 70 vrtčevskih otrok v treh oddelkih. Novembra lani bi lahko odprli še enajsti oddelek, vendar zaradi pomanjkanja prostorov to ni bilo mogoče. Že v lanskem šolskem letu je brez prostora v vrtcu ostalo 23 otrok, letos bo takih 19. Njihovi starši si bodo morali varstvo zagotoviti v sosednjih vrtcih, kjer pa ni nujno, da bodo imeli prosta mesta. Najbolj nezadovoljni so vsekakor vsi tisti, ki imajo enega otroka že v gorišniškem vrtcu, drugega pa morajo voziti nekam drugam. Tako vodstvo šole kot občine zatrjujeta, da bodo v novem šolskem letu lahko sprejeli vse otroke, ki na prvi september izpolnjujejo pogoje za vpis, torej so stari 11 mesecev. Ob tem pa so pozabili povedati, da
Foto: OS Gorišnica
Gorišniški vrtec je že več let premajhen za vse otroke, zato so že pred leti uredili tri oddelke v prostorih šole. Kljub temu nimajo prostora za vse otroke, letos pa se je situacija še zaostrila, saj tudi šola potrebuje dodaten prostor za tretji oddelek prvošolčkov.
bodo morali vse ostale otroke, ki bodo to starost dosegli kasneje, zavrniti. To npr. pomeni, da bo otrok, ki bo 11 mesecev dopolnil 2. septembra, ostal pred vrati vrtca.
V prostorih šole bodo morali najti še eno
VII •
ucilnico
Do novega šolskega leta pa bo moralo vodstvo šole v sodelovanju z občino poiskati rešitev še za eno težavo. V prostorih šole bo namreč treba zagotoviti še eno dodatno učilnico, saj se septembra število
šolskih oddelkov z 18 povečuje na 19, saj je v prvi razred vpisanih kar 66 učencev, kar zahteva tri oddelke. Po besedah ravnatelja Milana Šilaka nikakor ne želijo zmanjševati števila oddelkov v vrtcu, prav tako ne razmišljajo o selitvi katerega izmed razredov na drugo lokacijo. »Šolski urnik bomo prilagodili tako, da bomo pridobili eno učilnico,« je dejal Šilak.
Lani so sicer nekateri svetniki predlagali, med njimi je bil tudi sedanji župan Borut Kolar, da bi vsaj za otroke, ki so med letom ostali brez vrtca, uredili prostore v bli-
Med šolskim letom ne morejo vpisati niti enega otroka
V letošnjem šolskem letu vrtec Gorišnica obiskuje 191 otrok. Sedem oddelkov deluje v prostorih vrtca, preostali trije pa v osnovni šoli. Ker so vsi oddelki že od septembra naprej polno zasedenih, vpisi med letom niso možni. Prvega septembra lani so morali zavrniti 23 otrok. Letos so prejeli 68 vlog staršev; 49 je odobrenih, 19 otrok bo ostalo zunaj.
Foto: OS Gorišnica
Zadnja naložba na račun šole, otrok pa vedno več
OŠ Gorišnica je leta 2017 pridobila 300 m2 dodatnih šolskih prostorov. Občina je takrat financirala izgradnjo povezovalnega hodnika med šolo in vrtcem ter ureditev treh učilnic s kabinetom. Na takratnem odprtju je župan Jožef Kokot napovedal, daje najpomembnejša pridobitev vezni hodnik, ki omogoča ureditev dodatnih oddelkov vrtca v osnovni šoli. To seje tudi zgodilo, saj so že od leta 2018 v prostorih šole trije oddelki vrtčevskih otrok. Prvi razredi pa so zato ostali brez igralnic. Ker se generacije iz leta v leto povečujejo, je sedaj postala premajhna še šola, zato bi morali te tri vrtčevske oddelke čim prej preseliti na novo lokacijo. Dejstvo je, da bodo sedaj morali najti rešitev, kako bodo organizirali pouk v novem šolskem letu, če bodo želeli ohraniti 10 oddelkov vrtca.
žnjem Športnem parku, vendar to ni bilo realizirano. Kolar je zatrdil, da iščejo rešitve, o katerih pa ne želi govoriti na glas. Je pa vsekakor ena izmed njegovih prioritet v tem mandatu izgradnja vrtca. Do sedaj imajo v rokah le idejno zasnovo. Po napovedih Kolarja bodo skušali v najkrajšem možnem času pridobiti projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje. Če bo šlo vse po sreči, bi se gradnja lahko začela drugo leto. Ker se tovrstni objekti gradijo okoli leto dni, bo prizidek torej dokončan komaj čez dve leti. Novi objekt bi imel dve nadstropji, umestili pa naj bi ga na zelenico z igrali, ki bi jo nato preselili na območje sedanjega parkirišča. Po izgradnji prizidka bi imel vrtec 13 oddelkov, kar bi po besedah Šilaka zadostovalo trenutnim potrebam.
Estera Korošec
Podravje • Premiki na ptujski obvoznici
Na trasi arheologi in hidrogeologi
Kot smo poročali, je trasa bodoče ptujske obvoznice po več kot 20 letih načeloma določena. Da se projekt premika, kaže tudi začetek arheoloških in hidrogeoloških raziskav terena.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je občine Ptuj, Hajdina in Markovci obvestilo, da bodo v okviru priprav na izdelavo državnega prostorskega načrta (DPN) traso bodoče ceste prečesali arheologi in hidrogeologi. Prav tako
bo treba potek bodoče obvoznice preučiti še z več vidikov: prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega. Izdelali bodo okoljsko poročilo ter druge strokovne podlage. Študijo variant oziroma predinvesticijsko zasnovo
projekta z vsemi strokovnimi podlagami bodo tudi javno razgrnili.
Center za preventivno arheologijo, ki deluje v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine, bo arheološke raziskave opravil te dni, predvidoma do konca aprila. Bolj
kot ne gre le za ogled terena, arheologi se bodo po trasi sprehodili, na površinah s posevki ali travnikih pa izkopali testne jamice. Takoj po ogledu jih bodo zasuli in pokrili s travno rušo.
MZ
Trnovska vas • Veliko nepozidanih stavbnih zemljišč
Uvedba davka neizogibna
Občina Trnovska vas je ena redkih v Sloveniji, ki občanom še ne zaračunava nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), po domače tistih parcel, ki so gradbene, na njih pa ne stoji noben objekt.
Župan Alojz Benko in Mojca Kajnih iz občinske uprave sta svetnikom predstavila težave pri pridobivanju soglasij za spremembo občinskega prostorskega načrta.
Pri pripravi sprememb prostorskega načrta je postalo jasno, da je takih zemljišč glede na velikost Trnovske vasi veliko, po občinskih podatkih gre za 20, po evidencah kmetijskega ministrstva pa celo za 22 hektarjev. »Veliko imamo posesti, ki so bile nekoč kmetije s hlevi, skednji, skladišči in drugimi pomožnimi kmetijskimi objekti. Danes tam stojijo samo še stanovanjske hiše, ostalo pa je več nepozidanih gradbenih parcel. Na drugi strani imamo kmete, ki bi radi širili svojo dejavnost, a so že 'pozidali' vsa svoja stavbna zemljišča, zato potrebujejo spremembo namembnosti kakšnega kmetijskega zemljišča, da na njem postavijo želene objekte. In tu se zatakne,« je svetnikom opisal župan Alojz Benko.
Najprej pozidajte tam, kjer smete
»V spremembo prostorskih načrtov gremo, ko zberemo dovolj interesentov za gradnje. Na kmetijskem ministrstvu so nam na poslani nabor želja po gradnji očitali, da skušamo posegati v najboljša kmetijska zemljišča, medtem ko imamo cel kup nepozidanih gradbenih parcel. Najprej tiste pozidajte ali pa vrnite med kmetijska, so nam dejali. Dejstvo je, da imamo v občini samo najboljša kmetijska zemljišča in tako rekoč nič degradiranih. Res je, da je nekaj takih, na katerih se ne da graditi, kot je okolica pokopališča, a jih vodimo kot stavbna, zaradi slabega katastra kot taka vodimo tudi nekaj cest, pa vendar še zmeraj ostane veliko nepozidanih stavbnih zemljišč.«
In kako rešiti težavo? Vzemimo za primer dva soseda: eden je kmet, ki za svojo dejavnost potrebuje dodatna zemljišča za gradnjo, drugi pa takšna zemljišča ima, a na njih ne gradi niti v kratkem nima tega namena. Z zemljišči med seboj ne moreta mešetariti, saj slednji prvemu skoraj gotovo ne bo prodal parcele za novi hlev, ki bi potem stal zraven njegove hiše.
Foto: trnovska vas
Ko se enkrat odrečeš, je konec
»Lahko pa se odreče gradbeni parceli in jo vrne med kmetijska zemljišča ter s tem 'sprosti' kvoto v prid sosedu, ki bi tako verjetno lažje dobil soglasje za spremembo namembnosti svojega zemljišča. V občinski upravi smo se že obrnili na večje lastnike nepozidanih stavbnih zemljišč in jih vprašali o njihovih načrtih, pa med njimi ni bilo nobenega, ki bi se bil pripravljen odreči gradbenim parcelam. Večina jih hrani za svoje otroke in vnuke, če bi jih ti kdaj potrebovali.«
Davek na nepozidana stavbna zemljišča, ki ga omogoča zakonodaja in ki ga je uvedla že velika večina slovenskih občin, bi morda prepričal koga v nasprotno, a Benko meni, da bi šli v to najbrž samo tisti s težko finančno situacijo, ostali pa bi raje plačali davek. Ena od možnosti je seveda tudi prodaja zemljišč, kar pa je prav tako malo verjetno. »Če bi bila naša država bolj fleksibilna pri postopkih spreminjanja prostorskih aktov, ljudem ne bi bilo težko gradbene parcele pretvoriti nazaj v kmetijsko. A kaj, ko so kmetijska zemljišča vse bolj zaščitena in vemo, da je obratni proces, torej sprememba kmetijskega v stavbno zemljišče, misija nemogoče. Ko se torej enkrat odrečeš gradbeni parceli, je konec, ne boš je več dobil nazaj. Zato pa se jih držimo kot pijanec plota in s tem posredno škodimo tistim, ki bi radi gradili,« sklene Benko.
Senka Dreu
Foto: SD
6 Štajerski
V središču
petek • 21. aprila 2023
Podravje • Številne prvomajske destinacije polno zasedene
V stare tirnice se vračajo avtobusni izleti
Dan se po jutru pozna, pravi star slovenski rek. Če ga prenesemo v turistične vode, lahko rečemo, da zanimanje za izlete, potovanja in počitnice za prvomajske praznike nakazuje dobro turistično sezono.
¿tiÉsíiU;
Med priljubljenimi prvomajskimi destinacijami je Španija, zlasti njeni Kanarski otoki.
Turistični delavci si namreč že manejo roke, saj je prodaja prvomajskih aranžmajev odlična. Tako zelo, da večina sploh ne bo imela tako imenovanih last minute ponudb, torej cenejših tik pred odhodom.
Hit je Turčija
»Zadovoljni smo, in to pravzaprav s prodajo vseh paketov, ki smo jih pripravili v naši turistični agenciji,« razlaga Jože Režonja iz Relaxa. »Jadran je tradicionalno priljubljen, pa naj gre za Istro, Kvarner ali Dalmacijo, kjer so se najprej napolnili Relaxovi družinski klubi. Med njimi je prvi pošel tisti v Rabcu, kamor za 1. maj peljemo več kot 800 naših gostov, ki jih bodo zabavali Čuki, otroke pa navduševal naš maskotko Rexi.«
Vedno se dobro prodajajo tudi slovenska Obala in terme, dodaja Režonja. »Veliko je povpraševanja za nekajdnevne počitnice, večinoma tri- do štiridnevne, kar je vezano na letalski prevoz, pa praviloma traja teden dni. Pravi hit je letos Turčija, kjer je mogoče v luksuznih hotelih s petimi zvezdicami z letalskim prevozom iz Ljubljane vred dopustovati že od 699 evrov. Turčiji se pridružuje Egipt pa tudi naše novosti, kot so Oman, Zanzibar in Dubaj. Vedno so zanimive evropske prestolnice, prav tako so privlačna križar-
jenja po Jadranu, Mediteranu, po Donavi in tudi po Karibih.
Tretjina rezervacij za Hrvaško
Večina Sončkovih gostov se za 1. maj odpravi na kratke počitnice, ki trajajo od tri do pet dni, pravi vodja marketinga Nataša Jeza Kotnik. »Začetek letošnje sezone ocenjujemo kot dobrega. Prvi trije lanski meseci so bili zaradi mnogih epidemioloških ukrepov še bolj zaspani, ljudje so imeli pomisleke glede potovanj tudi zaradi začetka vojne v Ukrajini, potem pa je počasi steklo; zdi se mi, da so letos Slovenci spet pripravljeni na bolj brezskrbna potovanja. Kot običajno je kar tretjina rezervacij za počitnice na Jadranu. Hrvati namreč v tem času vedno pripravijo ugodne pakete, mnogi se izkažejo z večjimi popusti za otroke ali celo njihovim brezplačnim bivanjem. Nizke cene, bližina destinacije in želja po morskem zraku pritegnejo mnoge. Sledi Italija, kjer največ ljudi obišče Toskano z našimi avtobusnimi izleti. Nekateri se v oddaljenejše kraje odpravijo tudi z letalom, sploh na Sicilijo, imamo pa tudi takšne, ki se v Italijo odpeljejo sami in so si pri nas rezervirali hotel, turistično kmetijo ali mobilno hiško. Na tretjem mestu je oddih v Sloveniji, bodisi v termah, hribih ali na morju, kjer prednjači
Portorož. Četrto mesto po priljubljenosti pa si delijo Egipt, Turčija in Španija, zlasti Kanarski otoki.«
Skok v Italijo ali Vojvodino
Pri bolj oddaljenih destinacijah je pri Sončku največ zanimanja za Združene arabske emirate, Mal-dive in Dominikansko republiko, po epidemiji pa se ljudje znova izrazito navdušujejo za križarjenja. Kot ugotavlja naša sogovornica, je vsako leto več aranžmajev z letalskim prevozom, na svoje stare tirnice se končno vračajo tudi avtobusni izleti, ki so v času korone doživeli največjo izgubo; prvomajski prazniki pa so najvišja sezona prav za tovrstna potovanja.
Manj kot za počitnice ob morju ali potovanja so pri turistični agenciji Alpetour specializirani za izlete. »Ker letos prazniki pridejo tako, da je kar veliko prostih dni, se ljudje odločajo za nekoliko daljše izlete, ki v povprečju trajajo vsaj dva ali tri dni. Med top destinacijami je Italija s Toskano, Gardskim jezerom in Apulijo, tradicionalno so dobro obiskani gradovi na Bavarskem, vedno bolj je priljubljena Vojvodina,« pravi Katja Korpar iz ptujske poslovalnice. »Večdnevne izlete smo zelo hitro napolnili, tako da je večina že kar nekaj časa razprodana.«
Senka Dreu
Letos so med Slovenci popularni izleti v Vojvodino. Na posnetku je PaliČko jezero.
Spodnje Podravje • Spletni portal SeniorDela povezuje podjetja in dela željne
Tudi seniorji so lahko odličen
Podjetja lahko za občasna dela zaposlujejo tudi upokojence. Ta predlog je lahko za marsikoga neverjeten, vendar se trendi na trgu dela spreminjajo. Daje res tako, dokazuje zaposlitveni portal SeniorDela, preko katerega je kar nekaj starejših ljudi že našlo delo. Odzvala pa so se
tudi podjetja, predvsem tista, kjer zaposlovanje senior»	»v	VI
jev m vec nezazeleno.
SeniorDela je eden izmed prvih portalov v Evropi, specializiran za povezovanje ponudnikov dela in dela željnih seniorjev. Mitja Pajek ga je skupaj z ekipo ustanovil z namenom, da pomagajo upokojencem pri iskanju dela, podjetjem pa pri zaposlovanju primernega kadra. Dejstvo je, da se vedno več podjetij sooča s pomanjkanjem delovne sile, tudi na strokovnih področjih. Pajek, ki se že vrsto let skozi različne vloge srečuje s kadrovanjem, je pred leti v enem izmed podjetij delal s seniorjem in takrat se mu je porodila ideja za tovrstno povezovanje. »Ta gospod je imel specifična strokovna znanja, veliko izkušenj, kontaktov. Z velikim veseljem je na novo delovno mesto uvedel mlajšega sodelavca, ki se je ravno zaposlil v tem podjetju. To je bila res ena super sinergija in primer, da so lahko tudi upokojenci velik doprinos nekemu podjetju,« je povedal Pajek, ki si prizadeva, da bi čim več zaposlovalcev iskalo ljudi za občasna dela tudi med seniorji in ne samo med študenti, kot je to veljalo do sedaj. Seniorji imajo po besedah Pajka kar nekaj prednosti, in sicer veliko izkušenj, kontaktov, so zanesljivi, premišljeni: »Nikakor ni mišljeno, da bi delali ves čas, tega interesa niti nimajo,
pa tudi zakonodaja ni naravnana v to smer. Gre bolj za občasno delo, samo nekaj ur na teden, ali pa sodelovanje pri določenih projektih. Težjih bremen res ne morejo dvigovati, lahko pa na primer vodijo projekte, zaradi svojih izkušenj so na nekaterih področjih celo hitrejši in produktivnejši.«
• M	•	It	t
Seniorji so pripravljeni delati
Na spletnem portalu SeniorDela se je v slabem letu dni brezplačno registriralo več kot 1.000 seniorjev, ki bi želeli občasno delati. Z odzivom so zadovoljni, še posebej zato, ker so sprva pričakovali večje težave pri iskanju seniorjev kot podjetij, zgodilo pa se je ravno obratno. »V praksi se je izkazalo, da je velik del seniorjev pripravljenih delati, seveda ne vsi in ne čisto vsega. Nekateri to odločitev sprejmejo zaradi dodatnega zaslužka, je pa veliko takih, ki želijo ostati aktivni in koristni. Veliko jim pomeni občutek, da jih še vedno nekdo potrebuje. Opažamo tudi, da so mlajši seniorji še vedno zelo vitalni, prav tako je večina digitalno pismenih. Okoli 80 odstotkov ljudi, ki obiskujejo našo spletno stran, to počne preko pametnih
Veliko upokojencev je pripravljenih delati.
V McDonald1 su zaposlujejo tudi upokojence
Na portalu SeniorDela oglase objavlja tudi McDonald's. Trenutno je pri njih zaposlenih 36 upokojencev. Z njimi so sklenili pogodbo, na podlagi katere lahko delajo največ 60 ur na mesec kot določa zakon. Urna postavka se giblje med 7 in 8 evrov na uro, urnik pa prilagodijo njihovi razpoložljivosti in svojim potrebam. »Številni upokojenci si še vedno želijo delovne izzive, občutek koristnosti in druženje, seveda pa jim pride prav tudi dodaten zaslužek. V restavracijah, ki so bolj družinsko orientirane, skrbijo za urejenost jedilnice, odnesejo kak pozabljen pladenj, obrišejo mizo in seveda rečejo kakšno besedo z našimi gosti,« so zapisali. Po njihovem mnenju sta energija mladih in izkušnje ter toplina starejših zmagovalna kombinacija, ki lahko ustvari pravo družinsko vzdušje tako v kolektivu kot v restavraciji, zato razmeroma mlado ekipo zaposlenih dopolnjujejo tudi upokojenci.
Foto: osebni arhiv
Mitja Pajek, ustanovitelj portala SeniorDela in vodja ekipe
telefonov,« je izpostavil sogovornik in dodal, da je v Sloveniji okoli 450.000 upokojencev, in če bi jih bilo samo deset odstotkov pripravljenih delati, bi kar naenkrat dobili zelo velik bazen dodatne delovne sile. Ob tem je Pajek dodal še, da je Slovenija trenutno po deležu seni-orjev, ki opravljajo neko delo, pod evropskim povprečjem. Drugače je na primer na Danskem ali v Italiji, kjer je ta delež precej višji. »To prav gotovo pomeni, da bo v prihodnje tudi pri nas vedno več starejših ljudi, ki bodo opravljali razna dela.
Najpogostejša delovna mesta za seniorje so na področjih lažjih fizičnih del, v gostinski in trgovinski dejavnosti, varstva, pomoči v kuhinji, turizma ...
Foto: SD
Foto: CG
Foto: SD
petek • 21. aprila 2023
V središču
Štajerski	7
upokojence
kader za občasna dela
Foto: pexels
Za upokojence prokuriste brez omejitev
Pri opravljanju začasnega ali občasnega dela lahko upokojenci trenutno zaslužijo najmanj 6,92 evra bruto na uro, višina dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo pa v seštevku v koledarskem letu 2023 ne sme presegati 10.346 evrov bruto.
Zanimivo ob tem je, da za upokojenca, kije v funkciji družbenika in oziroma ali prokurista, finančne omejitve ne veljajo. To pomeni, da lahko uživa polno pokojnino ter dobiva neomejeno višino finančne nagrade za opravljeno delo pri podjetju, s katerim je podpisal pogodbo za prokurista. Vendar pa je podjetje ob izplačilu nagrade prokuristu zavezano k plačilu davkov.
Temu se bo morala prilagoditi tudi država, predvsem na področju zakonodaje. Trenutno so starejši precej omejeni, saj lahko občasno oz. začasno delajo samo določeno število ur. V prihodnje bo treba razmisliti tudi v smeri, da bi lahko upokojenci delali, kolikor pač želijo. Število ur in višina zaslužka pa ne bi smela vplivati na morebitno zmanjšanje pokojnine.«
Veliko podjetij sploh ne pomisli, da bi dodatno pomoč iskala med upokojenci
Ustanovitelji portala SeniorDe-la so iz prakse ugotovili, da imajo podjetja pri zaposlovanju starejših še vedno zadržke, so tudi precej konservativna. Kljub temu se jih je na portalu v tem razmeroma krat-
kem obdobju registriralo več kot 100. Najpogostejša delovna mesta so na področjih lažjih fizičnih del, gostinski in trgovinski dejavnosti, varstva, pomoči v kuhinji, turizma ... »Na trgu dela je še veliko priložnosti za zaposlovanje seniorjev, predvsem na razna vodstvena ali mentorska dela. Vsa podjetja, ki so objavila oglase na našem portalu,

Labirint kombinacij pokojnine s plačo
Če se upokojenec po upokojitvi odloči, da bi delal določen čas, ima več možnosti. V vsakem primeru pa mora z delodajalcem skleniti ustrezno pogodbo z določitvijo delovnih ur (in plače), na kar je vezan tudi sorazmerni del izplačila pokojnine.
Pri tem velja opozoriti, da če se upokojenec odloči za manj kot štiri ure dela dnevno, je zanj bolj rentabilno oz. smiselno, da sklene z delodajalcem pogodbo o začasnem ali občasnem delu, saj bi prejemal celo pokojnino, dodatno bi še zaslužil (delal bi torej 2 ali 3 ure dnevno, pri čemer bi pri treh urah dnevno lahko le trikrat na leto prekoračil 60 ur mesečno - do 90 ur, na letni ravni pa bi lahko opravil največ 720 ur dela).
I Število ur dela na dan/teden	Sorazmerni del pokojnine	Povečan sorazmerni del pokojnine* 1
4 ure dnevno (20-24 ur tedensko)	50 odstotkov	+ 20 odstotkov
5 ur dnevno (25-29 ur tedensko)	37,5 odstotka	+ 25 odstotkov
6 ur dnevno (30-34 ur tedensko)	25 odstotkov	+ 30 odstotkov
7 ur dnevno (35 ur tedensko)	12,5 odstotka	+ 35 odstotkov Vir: ZPIZ
*Povečan sorazmerni del pokojnine upokojencu pripada tri leta, če pred upokojitvijo ni koristil bonitete 40 % kot zavarovanec ali če kot upokojenec še ni koristil 40 % pokojnine. Po treh letih ima še vedno povečan sorazmerni del pokojnine, vendar v polovičnem znesku.
Če se upokojenec zaposli za 4 ure dnevno (letno npr. 1044 ur) in če pokojnina znaša 1.000 evrov, je upravičen do polovične pokojnine (500 evrov), ta znesek pa se poveča za 20 % od 1.000 evrov. Torej bi v tem primeru prejemal 700 evrov pokojnine (minus akontacija dohodnine). Plače v tem primeru dobi za 4 ure. Če bi bila polna plača npr. 1.500 evrov neto, bi dobil 750 evrov plače + 700 evrov pokojnine, kar pomeni skupaj ob odšteti dohodnini nekaj manj kot 1.450 evrov.
so seniorje tudi dobila. Povratne informacije so izjemno pozitivne in zelo veseli smo lepih zgodb, ki nam jih povedo eni in drugi,« je povedal Pajek.
Oddajo oglasov so omogočili tudi fizičnim osebam. Družine iščejo na primer »nadomestne« dedke ali babice, ki bi otroke peljali v vrtec ali šolo ter poskrbeli za razna druga gospodinjska opravila. Pred časom je ena gospa iskala pomoč pri varstvu vnukov na morju. Trenutno je na portalu največ oglasov, ki se navezujejo na osrednjo slovensko regijo, vsekakor pa si želijo privabiti tako starejše kot podjetja iz celotne Slovenije. Registracija in oddaja oglasa je za seniorje brezplačna, vsi ostali pa zakupijo dostop, ki za fizične osebe znaša okoli devet evrov na mesec ali okoli 50 evrov na leto, za podjetja pa malenkost več. Portal je namreč treba redno vzdrževati, kar tudi nekaj stane. Je pa v tej fazi to socialni projekt, ki je namenjen promociji zaposlovanja seniorjev in razbijanju tabujev, da ljudje po upokojitvi niso več primerni za delo.
Upokojenci lahko
v	II*	• v
začasno delajo največ 60 ur na mesec
Upokojenci, ko so že uveljavili pravico do starostne ali predčasne pokojnine, lahko delajo preko pogodb civilnega prava (avtorska, podjemna, mandatna pogodba ...), začasnega ali občasnega dela upokojencev, lahko opravljajo osebno dopolnilno delo, kratkotrajno delo, dopolnilno dejavnost na kmetiji. Kot so pojasnili na ZPIZU, je vsem tem oblikam dela skupno, da ne vplivajo na prejemanje pokojnine. Razlike med navedenimi oblikami dela so v organiziranosti dela, številu ur dela, zaslužku. Pri opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojencev lahko na mesec opravijo 60 ur dela, trikrat letno 90 ur na mesec, skupaj največ 720 ur na leto.
Estera Korošec
Foto: CG
Kidričevo • Dela na cestah se zaključujejo
Glavna prometnica že s semaforji
Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) v občini Kidričevo končuje dva projekta, ki sta skupaj veljala okoli 17 milijonov evrov in vključevala urejanje desetih kilometrov cest. Zgradili so štiri kilometre nove obvoznice in obnovili šestkilometrski odsek glavne ceste proti Slovenski Bistrici. Pri obeh projektih je sodelovala občina Kidričevo.
Foto: CG
Za oba projekta, obvoznico in glavno cesto, so predvidevali končanje del lani jeseni oziroma konec leta. Glavna cesta je sedaj predana prometu in brez gradbiščne prometne signalizacije, medtem ko dobra dva kilometra obvoznice na uporabno dovoljenje še čakata.
Na DRSI so pojasnili, da so prvi krak nove obvoznice v sredini aprila predali namenu. Gre za 1,7 kilometra ceste od priključka na cesto za Slovensko Bistrico do Talumove industrijske cone. Drugega dela obvoznice še ne morejo odpreti, ker je treba najprej prestaviti daljnovod, o čemer smo podrobno poročali. Kot so navedli na Direkciji, so za prestavitev daljnovoda zgradili temelja za oba stebra. Zdaj čakajo, da se beton dovolj strdi, nato bodo stebra postavili in vpeli žice (vodnike), za kar bo seveda treba napetost v daljnovodu izključiti. „Ko se bomo z upravljavcem daljnovoda dogovorili za začasni izklop, bomo postavili oba stebra in namestili vodnike. S tem bomo izpolnili pogoje za pregled drugega dela obvoznice. Če bomo med pregledom ugotovili še kakšne pomanjkljivosti, se te sanirajo in odpravijo, nato bi lahko cesto v celoti odprli za promet," so razložili na DRSI. Gradnja kidričevske obvoznice je stala slabih devet milijonov evrov, celoten projekt, od priprave dokumentacije, odkupov zemljišč, nadzora nad gradnjo in vsega, kar h gradnji ceste pritiče, bo predvidoma stal 12 milijonov evrov.
Foto: CG'
Brežine ob glavni cesti preveč strme
Isti dan, kot so namenu predali prvi odsek obvoznice (12. aprila), je DRSI izvedla tudi komisijski pregled na obnovljeni glavni cesti proti Slovenski Bistrici. Cesta je pregled prestala, zato so z nje odstranili začasno signalizacijo, ki je označevala delo na cesti. Izvajalec obnove - Cestno podjetje Ptuj - ima nalogo nekaj pomanjkljivosti še odpraviti, so dejali na DRSI in dodali, da bo treba ustrezneje urediti tudi strme in globoke brežine ob cesti. Ob počivališču jih bodo zavarovali z jekleno ograjo, ob cesti bo treba zmanjšati naklon brežin, pravijo na Direkciji. Z obnovljene ceste v gozdove levo in desno ob njej vodijo številni priključki, ki so sedaj asfaltirani. Po pojasnilu DRSI novih priključkov niso dodajali oziroma urejali, kot se morda zdi na prvi pogled, saj so skoraj drug ob drugem. Vse obstoječe so uredili in utrdili z asfaltno prevleko, so razložili upravljavci ceste. Promet po obnovljeni cesti proti Slovenski Bistrici po novem usmerjajo semaforji, ki so jih vklopili 12. aprila. Obnova 6-kilometrskega odseka z ureditvijo počivališč in semaforizacijo križišč je po pogodbi s CPP veljala 4,2 milijona evrov.
Za pragersko obvoznico izdelujejo DIIP
Medtem ko so gradbinci obnovo glavne regionalne ceste skozi kidričevski gozd načeloma končali, pa voznike najbolj zanima, kdaj bo na vrsto za obnovo prišla pragerska obvoznica, ki je stara šele 20 let in čisto uničena. Upravljavec na cesti za zdaj izvaja le nujna vzdrževalna dela, na temeljitejšo obnovo bo treba še nekaj časa počakati. Po pojasnilu DRSI trenutno pripravljajo projektno dokumentacijo (DIIP), vrednost obnove ocenjujejo na okoli 5,5 milijona evrov. „Po sprejetju DIPP bomo lahko sporočili nadaljnje aktivnosti," so na DRSI še povedali za Štajerski tednik.
Mojca Zemljane
8 Štajerski
Gospodarstvo
petek • 21. aprila 2023
Gorišnica • Obrtna cona se verjetno ne bo širila
Namesto nove hale glamping hišice?
Obrtna cona v Moškanjcih je skoraj v celoti pozidana, vendar nikoli ni zaživela v takšni meri kot v sosednji občini Markovci, kjer načrtujejo že peto razširitev. Eden izmed razlogov za tako stanje bi lahko bila tudi neprimerna lokacija. Cona je namreč precej oddaljena od glavnih prometnih žil, hkrati pa je omejena z železniško progo in letališčem (karje bilo sicer ob planiranju cone pred leti ocenjeno kot velika prednost). Prav zato je njena širitev praktično nemogoča.
Zapuščena industrijska hala že vrsto let kazi izgled obrtne cone v Moškanjcih.
Novi župan Borut Kolar je mnenja, da so trenutne razmere v obrtni coni zadovoljive. V njej uspešno deluje osem podjetnikov, območje pa je skoraj v celoti pozidano. Naprodaj je trenutno še okoli dva hektarja veliko zemljišče, za katerega pa večjega zanimanja ni. Pred časom so sicer prejeli eno povpraševanje, vendar je nato podjetnik od nakupa odstopil.
»To zemljišče želimo prodati tistemu, ki ima delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Če pa to ne bo mogoče, bi sam veliko raje
videl, da bi temu območju spremenili namembnost in ga namenili za turistične namene. V bližini je letališče in mehanična delavnica za letala, kar moramo v prihodnje bolje izkoristiti. Razmišljamo tudi o postavitvi glamping hišic na tem območju,« je povedal Kolar, ki ni najbolj naklonjen gradnji obrtnih con v vsaki »vasi«. Po njegovem mnenju je vsekakor treba v občini podpirati razvoj gospodarstva, vendar ne za vsako ceno. »Ljudem je treba ponuditi dobre zaposlitve, ki jim bodo omogočale boljše življe-
nje, še posebej v teh kriznih časih,« je poudaril. Velikost cone in število delovnih mest, okoli 50 jih je, se v prihodnjih letih najverjetneje ne bosta bistveno spreminjala. Bi pa bilo prav gotovo marsikaj drugače, če se eden izmed večjih investitorjev ne bi znašel v resnih finančnih težavah. Kot je znano, je sredi cone že pred več kot 15 leti zgradil večjo proizvodno halo, ki še danes sameva. Sredstev za dokončanje očitno nima, prav tako je za zdaj ne namerava prodati.
Estera Korošec
Naj vas razvaja pomladna ponudba Qcentra Ptuj
Promocijsko sporočilo
Obisk največjega nakupovalnega centra na Ptuju, Qcentra v Puhovi ulici, prinaša izjemno nakupovalno izkušnjo, prijetno druženje, poleg tega pa še pravo kulinarično razvajanje.
Vsak četrtek pred Ocentrom Ptuj poteka bolšji sejem, ki prinaša tisto pristno izkušnjo druženja, klepetov in tudi ščepec barantanja. Obiščite ga in med prodajalci poiščite kakšno drobnarijo s pridihom domačnosti. Poleg tega si vzemite tudi čas za kulinarično razvajanje, saj gostinci, ki delujejo pod Ocentrovo streho, ob četrtkih pripravljajo prav posebno ponudbo. Po obisku nakupovalnih ulic in bolšjega sejma vas bodo v pizzeriji in špagetariji Ancona razvajali z okusnimi in sočnimi ciganskimi pečenkami, ki dišijo daleč naokoli. Posebni četrtkovi kulinarični ponudbi se pridružujejo tudi v okrepčevalnici Na žlico, kjer ob četrtkih poleg svoje klasične ponudbe pripravljajo še okusnega odojka.
valeti, obhajilu ali krstu. Z veseljem pa bodo poskrbeli tudi za moške - elegantni čevlji, mokasini ali modni sneakersi bodo zagotovo zadovoljili še tako zahtevnega moškega, najstnika ali fantka. Razpon številk se začne že pri prvih korakih in nadaljuje vse do odraslih številk.
Za tiste, ki vas muči spomladanska utrujenost, bo morda pravi recept obisk prodajalne Vitapur v Ocentru Ptuj, saj morda potrebujete nov vzglavnik ali ležišče. V Vitapurju so za vas pripravili posebno akcijo-vzglavniki in posteljnina 1+1 gratis, kar pomeni, da izberete dva izdelka, plačate pa le enega. Na vsa ležišča, nadvložke in odeje nudijo dodatni 20% popust-tudi na že znižane cene. Pomladno razpoloženje pa je zavzelo tudi Obi. Prihodnji konec tedna-28. in 29. aprila - pripravljajo praznik rastlin, kjer boste našli vse od svežih barvnih konceptov do harmonične igre oblik- rože vam ponujajo številne priložnosti, da postanete ustvarjalni in naredite postavitve po svoji meri. Na ogled bodo vse vrste rastlin, primernih za vaš balkon ali teraso: cvetoče, zelene, začimbe, prijateljice čebel, lahko pa si uredite tudi mini zelenjavni vrt ali si pričarate toskansko vzdušje.
V Pittarossu pomlad zaznamuje čudovita kolekcija salonarjev in sandalov različnih barv, z bleščicami ali brez, na vezalke ali z zapenjanjem, s peto ali le modno platformo. Vsa ta pisana ponudba je na voljo, dajo pomerite in zablestite na vašem sanjskem dogodku - poroki, maturantskem plesu,
Kidričevo • Poslovanje občinskega podjetja
Od vlaganj v ogrevanje nihče nima nič
V zadnjih treh letih je občina Kidričevo preko svojega podjetja Vzdrževanje in gradnje nemalo denarja vložila v sistem daljinskega ogrevanja.

Želja lokalne skupnosti je, da bi koncesijo za daljinsko ogrevanje v prihodnje imelo podjetje Vzdrževanje in gradnje. Pobudo za razvezo koncesijske pogodbe je občina sedanjemu koncesionarju Petrolu že posredovala.
Od Taluma so skupaj s poslovnim objektom in skladišči odkupili nekdanjo Revitalovo kotlovnico na lesne sekance. Peči so usposobili ter zgradili nov vročevod, ki so ga priključili na obstoječega. Tako so kidričevsko blokovsko naselje dve sezoni ogrevali tudi z lesnimi sekanci, poleg toplote, ki prihaja iz proizvodnje v Silkemu. A na položnicah uporabnikov se to ne pozna, saj je Petrol, ki je konce-sionar za ogrevanje v Kidričevem, v letošnji kurilni sezoni cene povišal. Občinsko vodstvo si sicer prizadeva, da bi koncesijo s Petrolom predčasno prekinili in jo dali svojemu podjetju Vzdrževanje in gradnje, s čimer bi imeli po besedah župan Antona Leskovarja pregled
nad stroški in prihodki. Za zdaj ima občina oziroma njeno podjetje od celotnega, več kot polmilijonske-ga vložka v ogrevalni sistem, samo 9.000 evrov letne najemnine, ki ji jo za najem peči plačuje Silkem.
Večina prihodkov od kanalizacije
Občinsko podjetje z desetimi zaposlenimi večino dela opravi za občino Kidričevo, ki je tudi njegova ioo-odstotna lastnica. Temeljna dejavnost glede na prihodke je vzdrževanje in upravljanje kanalizacijskega sistema in čistilne naprave v Apačah, lani so prihodki s tega naslova znašali nekaj manj kot 840.000 evrov. Na čistilni napravi dnevno prečistijo okoli 900 m3
Vzdrževanje in gradnje Kidričevo je imelo lani blizu 1,2 milijona evrov prihodkov in 33.000 evrov dobička. Prihodki v 2021 so bili za dobrih 300.000 evrov višji, saj so takrat gradili povezavo na obstoječi vročevod, po katerem Silkem dovaja toploto za ogrevanje naselja Kidričevo.
odplak, celotna lanska količina je bila 338.000 m3. Na čistilni napravi je nastalo 398 ton komunalnega blata, povprečno mesečno 33 ton. Predlanske količine so bile nekaj višje, in sicer 381.000 m3 odplak in 439 ton blata. V kidričevski občini je glavnina gospodinjstev priključenih na javni kanalizacijski sistem. Aktivnih delujočih greznic v občini imajo 48, iz katerih gošče odvažajo na čistilno napravo Apače.
Za 300 tisočakov jim da dela občina
Poleg upravljanja in vzdrževanja kanalizacijskega sistema (kar plačujejo uporabniki - občani) je Vzdrževanje in gradnje lani za občino Kidričevo opravilo še za dobrih 300 tisočakov storitev. Med drugim so to vzdrževanje pokopališč, občinskih cest, javnih površin, javne razsvetljave, nekaterih občinskih objektov, drsališča in dvoran.
Mojca Zemljarič
Starše • V občini kmalu vsaj še tri neprofitna stanovanja
Vsa javna najemna stanovanja so zasedena
Javni medobčinski stanovanjski sklad (JMSS) Maribor ima na območju občine Starše 15 stanovanj, med njimi tudi neprofitna. Vsa so trenutno zasedena.
Večstanovanjska stavba v Zlatoličju, v kateri bo JMSS Maribor uredil tri stanovanja.
Lani jim je uspelo zagotoviti neprofitna stanovanja trem upravičencem, ki so se na razpis prijavili v letu 2020. Upravičenci iz starške občine so bili posamezniki z zelo nizkimi prihodki. Vsem trem so lani našli novi dom, na treh različnih lokacijah. Dva izmed prosilcev sta ostala v Star-šah, tretja upravičenka pa se je strinjala s preselitvijo v Maribor.
Lani so kupili večstanovanjsko stavbo v Zlatoličju, v kateri na-
meravajo v prihodnje urediti tri stanovanja. Slednja bodo prav tako namenjena za reševanje stanovanjske problematike na tem območju. Gre za objekt v velikosti 411 m2, zanj pa so ošteli 247.000 evrov. Prav tako letos planirajo odkup stanovanja v velikosti 62 m2 v novem poslovno stanovanjskem objektu ob Ptujski cesti. Vrednost te naložbe z odkupom parkirnega mesta je ocenjena na okoli 147.000 evrov brez DDV. V
starški občini bo letos na razpolago še 10 stanovanj, ki jih namerava graditi podjetje Jager nad obstoječo trgovino. Ta naj bi bila po neuradnih informacijah nekoliko cenejša od tistih v novem modernem kompleksu.
Oktobra lani so na JMSS Maribor izvedli nov razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Iz občine Starše so prejeli šest vlog, ko so trenutno še v obravnavi.
Estera Korošec
Foto: MZ
Foto: EK
Foto: EK
petek • 21. aprila 2023
Turizem
Štajerski	9
Haloze • Evropska pipica se zapre konec maja
Župani (še) neodločeni, kako naprej
Pet haloških občin se je z željo po preboju na področju turizma povezalo in oblikovalo skupno blagovno znamko Visit Haloze, za promocijo tega vinorodnega in kulinaričnega območja so v treh letih namenile 360.000 evrov. Konec maja se izteče obdobje projektnega financiranja, a znamka z zaprtjem evropske pipice naj ne bi ugasnila. »Strošek bomo prevzele občine in si ga razdelile. Koliko bo znašal, za zdaj še ni znano,« je sredi aprila zaupal podlehniški župan Sebastian Toplak.
Občine Majšperk, Cirkulane, Podlehnik, Zavrč in Žetale so pred tremi leti pristopile k razvijanju skupne blagovne znamke, pred časom še k promociji tega območja, ves čas pa so skušale predramiti oz. prepričati Haložane, da je turizem tudi v Halozah lahko poslovna priložnost oz. možnost za dodaten zaslužek. Na poziv občin se je odzvalo skupno več kot 50 gostincev, vinogradnikov, kmetij, ponudnikov, ki nudijo prenočišča. Vlogo trženja in povezovalca ponudnikov je prevzel Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec, ki so ga občine financirale iz evropskega projekta, ki pa se prihodnji mesec končuje.
»Zaveza vseh županov in županje haloških občin, odslej tudi Vidma, je, da ohranjamo blagovno znamko pri življenju, nato pa ponovno poskusimo s projektnim sodelovanjem v okviru LAS Haloze,« je zaupal majšperški župan Sašo Kodrič, ki je turizem v svojem volilnem programu označil kot enega izmed šestih programskih stebrov v mandatu.
Različni pogledi županov
Kot je slišati, pa si haloški župani niso enotni v razmišljanju, kdo bo

Predsednica TD Ptujska Gora Tanja Leskovar
Od vinskih večerov do stand up dogodka
V Majšperku ima ključno vlogo pri oblikovanju turistične ponudbe Turistično društvo Ptujska Gora, ki ima za leto 2023 smele načrte. »Nadaljujemo z vinskimi večeri, ki so se dobro ukoreninili, ob tem pa načrtujemo tudi ostale kulturne in družabne dogodke, koncerte na prostem in stand up dogodek. Že to nedeljo pa prirejamo dan odprtih vrat starotrške hiše, ki sovpada s svetovnim dnevom knjige, kar pomeni, da si bodo lahko obiskovalci poleg hiše ogledali še razstavo starih knjig.«
prevzel vlogo trženja in povezovanja v prihodnje. Majšperški župan meni, da bi lahko občine poskusile s skupnim zavodom, saj da bi bil le-
Foto: Mojca Vtič
Župani in županja haloških občin še neodločeni, kdo bo tržil znamko Visit Haloze ter povezoval lokalne ponudnike.
tni strošek zavoda primerljiv s stroškom kilometra obnovljene ceste. »Seveda bi imel zavod jasno opredeljene cilje in naloge,« je dodal.
Župan Podlehnika pa pravi: »Več predlogov je, bomo videli, kateri bo na koncu pretehtal.« Prva možnost bi bila, da občine ohranijo sodelovanje z Zavodom Rogatec. »Druga bi bila, da se trženjske aktivnosti prenesejo na obstoječo institucijo v našem okolju, tretja pa je ustanovitev skupnega zavoda,« je dodal Toplak. Da imajo župani na mizi več možnosti, je dejal tudi župan Žetal Anton Butolen. »O najboljši moramo še odločiti, sedaj pa zbiramo informacije o finančnih posledicah ene, druge ali tretje možnosti.« Butolen še pravi, da turizem ostaja prioriteta tudi žetalske občine, a da občine le
ustvarjajo pogoje za razvoj turizma, svoje pa morajo narediti tudi ponudniki.
Zveza in zadruga propadli še pred začetkom
Povezovanje občin oz. ponudnikov na področju turizma v Halozah pa ima že dolgo brado in žal zgodovino neuspešnih zgodb. Haloške občine so se pred štirimi leti povezale v interesno zvezo haloških občin s sedežem v Maj-šperku, ki naj bi izvajala občinske naloge na področju spodbujanja razvoja turizma. Toda občine v nadaljevanju za ustanovitev zveze
niso dobile zelene luči, ker da zakonodaja te oblike ne predvideva, zato so se povezale z Zavodom za turizem Rogatec. Na drugi strani so turistični ponudniki v času covida preko video sestanka istočasno ustanovili zadrugo Dežela tisočerih gričev. Majšperški gostinec Jani Vuk je takrat dejal, da je namen zadruge ustvariti konkreten rezultat, ki ne bo trajal le za čas dotoka evropskega denarja ali županskega mandata. Toda tudi zadruga je enako kot interesna zveza svoj konec doživela še pred pravim začetkom ter ostala le pri besedah in idejah.
Mojca Vtič
Foto: MV
Žetale • V osrčju Haloz že 22 let ustvarja Darinka Kodrič
»Marsikdo reče, da se ne da, ampak da se«
Medtem ko se v Halozah ponovno pišejo ideje in strategije o turizmu in turističnih priložnostih, Darinka Kodrič iz Dobrine zgodbo izletniške kmetije živi že 22 let. »Moraš biti vztrajen in seveda delati takrat, ko so gostje, predvsem pa svoje delo opravljati z veseljem, slabe volje tukaj ni.«
Darinka Kodrič je srce in duša izletniške kmetije.
Foto: Mojca Vtič
Darinka Kodrič seje rodila v Zavrču. V zgodnjem otroštvu je doživela podobe, kijih noben otrok ne bi smel. Pri vsega štirih letih je sama prvič odšla od doma, nato pa otroštvo in najstništvo preživela v rejniški družini. Razvila seje v močno osebo in drugim, predvsem pa sebi dokazala, da zmore vse in še več. »Z 18 leti sem prišla sem na kmetijo, 40 let bo tega. Ne morem verjeti, kako čas mine,«je seveda z nasmehom na obrazu dejala Kodričeva, kije tik pred upokojitvijo. A sprejemanju gostov se še ne namerava odreči, prav tako ne delu na kmetiji, oboje jo zaposluje ter napolnjuje z življenjsko energijo.
Darinka je mama, je žena, je ponosna babica, gospodinja, kmetica, vinogradnica, kletarka, po poklicu šivilja, a po srcu gostinka. Njen žar, ko govori o svoji turistični kmetiji in delu z ljudmi in za ljudi, je viden in težko opisljiv, nasmeh pa nalezljiv. »Na pobudo Marjana Skoka sem 5. maja 2001 odprla vi-notoč. Začetek je vedno zahteven, nikoli ne veš, kako bo šlo, a po petih letih od vzpostavitve vinoto-
ča smo sklenili, da okoliške hribe zagradimo in v ograde naselimo jelene in damjake. Ponudba hrane je nato zahtevala še izgradnjo kuhinje in registracijo v izletniško kmetijo.«
Tovrstna registracija od Kodri-čeve zahteva, da je glavnina hrane oz. ponudbe s kmetije, surovine, ki jih ne premorejo, pa lahko kupijo od kmetov. »Kuham sama, pomaga mi le tašča, ki šteje že preko 90
let, gostje pa imajo na voljo tradicionalni jedilnik, od katerega ne odstopam. Dve juhi, gobova, za katero si gobe naberem sama, goveja - govedo imamo doma. Spečem še domačo kokoš, svinjsko pečenko, na meniju je še pohani piščanec, riž in krompir ter divja-činski golaž. Po dogovoru pripravimo še žar, spečem gibanico oz. drugo kvašeno testo, drugega pa ne.«
Najboljša reklama je tista od ust do ust
Reklame, pravi, da ne potrebuje. »Najboljša reklama je od ust do ust in zame je povsem dovolj. Že zdaj moram kakšno skupino odkloniti zaradi prekrivanja datumov ali ker smo omejeni s prostorom, saj lahko sprejmemo le do 50 ljudi. Sicer pa delam samo po predhodnem dogovoru, če kakšen pohodnik potrka na naša vrata, pa tudi ne bo ostal ne lačen in ne žejen.«
Papirologije in zakonskih zahtev se sedaj že izkušena nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji ne boji. »Imam opravljene tečaje za nosilko turistično dejavnost, kletarski tečaj in predelavo mesa. Osnova pa je, da skrbiš za svojo varnost in varnost gostov. Marsikdo reče, da se ne da, ampak da se!«
Prav tako pravijo, da je delo z ljudmi eno težjih, a Darinka tega pritiska ne čuti, ravno nasprotno. »Ljudje mi dajo zelo veliko, saj mi dajo energijo, res pa je, da si zanje vzamem čas. Gost čuti, kdaj je nekje zaželen, kdaj pa je sprejet le kot mimobežna stranka. Izletniško kmetijo tudi vodim z veseljem in
predanostjo, tukaj slabe volje ni in gostje to občutijo.«
Ob gostinski ponudbi skrbi še za kmetijo. »Imamo 1,2 hektarja vinogradov, vse šparone imam že povezane,« je dejala in pokazala na okoliške strmine, porastle s trto. »V hlevu imamo še pet glav gove-
di, tri svinje, katerih pujske nato obdržimo doma, jelene in damja-ke ...« Skorajda ni stvari, ki se je Darinka, ki je prejela tudi znak kakovosti za krofe, ne bi lotila. »Traktorja edino ne vozim. Nikoli nisem imela želje, da bi ga,« je priznala.
Mojca Vtič
10 Štajerski
Kultura
petek • 21. aprila 2023
Knjigarnica
En dan Zemlje
Od leta 1970je 22. april svetovni dan Zemlje. To je dan, ki ga praznuje več kot 192 držav po vsem svetu, da bi tako vzpodbudili k trajnostnemu razvoju, ozavestili spoštovanje do planeta, ki je naš edini dom, razvijali in utrdili delovanje za trajnostni odnos do vseh naravnih virov na vseh področjih in razvijali prizadevanja za mirovno vzgojo. A saj veste, dragi bralci, da je s svetovnimi dnevi žal tako: so, ker opozarjajo človeštvo na stvari, ki se jim ne godi najbolje. Veliko je besed, veliko je napisanega, a kaj več od tega pa praviloma in prepogosto usahne, ko je zaukazani praznični dan mimo. Žal.
Kar se tiče Zemlje (in zemlje) je najti v UDK z oznako 55/56 kar veliko poučnega branja v vseh oddelkih bližnje knjižnice. O varovanju planeta je najti branja tudi z oznako 504 (ekologija) in med knjigami v vzajemni bazi slovenskih knjižnic kar 5.680 zadetkov oziroma naslovov, od tega je 5.190 tiskanih izdaj. In med leposlovjem, oziroma romani je kar 131 takih, ki imajo v naslovu besedico zemlja. Kar 28 je znanstvenofantastičnih zgodb, 69 družbenih, 4 pustolovski in eden je kriminalni roman, zgodovinskih, vojnih je 14. Tu je nekaj naslovov: Posvečena zemlja (Tomšič, 1968), Mačeha zemlja (Vries, 1954), Zemlja (Zola, 1971), Dobra zemlja (Buck, 1976), Zemlja, po kateri stopamo (Carrusco, 2019), Zemlja se z nami premika (Kranjec, 1956), Zemlja se z nami pogreza (Sivec, 2023), Žalost zemlje (Vuillard, 2022), Rob zemlje (Winton, 2013), Košček zemlje (Laird, 2005), Na svoji žlahtni zemlji (Škrinjar - Tvrz. 1999), Ptice v zraku -ljudje na zemlji (Švajncer, 1993), Angel na zemlji (Karlin, 1998), Blagoslov zemlje (Hamsun, 1969) ...
Tokratna Knjigarnica predstavlja poučno knjigo za mlade bralce, ki je pravkar izšla v založbi Mladinska knjiga. Žal ne gre za izvirno delo domačih avtorjev, pa tudi knjiga je natisnjena na Kitajskem (Avtor Tom Jackson. Ilustracije Nic Jones. Prevedla Breda Rajar). Knjiga ima zgovoren podnaslov, ki se glasi Zgodovina našega planeta v 24 urah. Zanimivo!
Torej ob 00.00 (pred 4,5 milijarde let naj bi nastal naš planet, sestavljen iz plina, ledu in prahu - kar je ostalo potem, ko je nastalo in zasijalo Sonce. Okoli novonastale zvezde so se ti ostanki vrtinčili kot disk. V začetnem obdobju našega Osončja, ko sta se prah in led združevala in kopičila, je bilo na tisoče planetezimalov - majhnih, kamnitih, meteorju podobnih teles. Planetezimali so se pogosto zaletavali in se postopno sprijemali v večje gmote, dokler niso iz njih nastali Zemlja in drugi planeti.
Ob 00.13 je prišla Luna in ob 00.44 prvi oceani. Ob 03.23 je prišla toča kamnov ... Šele ob 21.50 se je začelo življenje na kopnem in ob 22.17 so nastali prvi gozdovi, ki so jih tvorile drevesne praproti ... Si morete misliti, da se je začel vzpon sesalcev ob 23.44 in ob 23.59 in še par sekund čez govorimo o praljudeh. Oh!
Kako očuvati naš planet? Priporočam slikanico 12 korakov za okolje (Greta Osredkar. Ilustracije Matej Lavrenčič, 2019), kjer so navodila razporejena po mesecih, knjiga pa nosi podnaslov: Za velike spremembe z majhnimi koraki.
Za april je zapisano:
•	skrbim za čebele, saj vem, da brez njih ni življenja,
•	na vrtu poskrbim za »divji kotiček«,
•	v lončke ali na vrt posejem medovite rastline.
Seveda pa pri tem ne zanemarimo predhodnih obljub iz marca:
•	v šolo grem peš ali s kolesom,
•	okolja ne obremenjujem z izpušnimi plini in ceneje je,
•	ob poti vsako jutro uzrem kaj novega,
•	pa še razgibamo se z mamo in očijem.
Veliko uspešnih korakov v naravo, z naravo in s knjigo ta pravo želim.
Liljana Klemenčič
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Ptujska Panorama: legijski tabor in antično mesto
Izjemen arheološki prostor, a še vedno brez državne razglasitve
Panorama na Ptuju je zadnje veliko nedotaknjeno arheološko območje Ptuja, kije tudi najbolje ohranjeni velik del katerega koli rimskega mesta v slovenskem prostoru. Na Panorami je ležalo eno od osrednjih mestnih območij.
„To je prostor, kjer je mogoče prikazati vlogo in posebnosti Pe-tovione, enega najpomembnejših antičnih mest v srednji Evropi. Čez Petoviono je vodila ena najpomembnejših cest, ki je povezovala vzhodni in zahodni del imperija. Hkrati pa predstavlja priložnost, da se spoznamo z rimskim imperijem - ogromno (za takratne razmere globalno) politično skupnostjo, ki je pomembna civilizacijska predhodnica sodobne Evrope. Panorama je ne samo pomembno arheološko najdišče, temveč tudi razgledna in privlačna točka na robu srednjeveškega Ptuja. Arheološki park na Panorami se je takoj po prvih urejevalnih delih domačinom priljubil kot prijetno sprehajališče. Skrb za ohranitev in primerno predstavljanje ptujske antične dediščine je sicer zahtevna, a tudi plemenita naloga, ki pomaga utirati naše poti v prihodnost," je v 25. žepnici z naslovom Ptujska Panorama: legijski tabor in antično mesto, zapisala njena avtorica Jana Horvat z Inštituta za arheologijo, ZRC SAZU, vrhunska poznavalka rimskega obdobja na območju JV alpskega prostora, ki je 5. aprila tudi vodila ogled po arheološkem parku Poetovio, ki je pritegnil številne Ptujčane.
Po odločitvi ptujskih mestnih oblasti leta 2014, da na Panorami uredijo arheološki park, je prevzela arheološke raziskave, ki so že prej potekale na tem prostoru, a na manjših prostorih, od 19. stoletja naprej. Sodobne neinvazivne metode omogočajo pogled v poseljenost celotnega prostora. Ge-oradarske raziskave so pokazale, da je bila Panorama izjemno bogat predel v rimski Poetovioni.
Nutrice, tipično petovionsko božanstvo
Vsebino nove žepnice so predstavili v novem tehnološkem parku podjetja Intera. Pogovor je vodila Marjeta Ciglenečki, sodelovali so: dr. Jana Horvat in dr. Anja Ragolič, katere specialnost so kamniti spomeniki rimske dobe, dr. Andrej Magdič (Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor) in Aleksandra Nestorovič (kustodinja v PMPO), ki je leta 2020 s sodelavci pripravila razstavo Osrčje Petovi-
Ptujčani so se množično udeležili vodenega ogleda po arheološkem parku Poetovio pod vodstvom Jane Horvat.
one, na kateri so bili predstavljeni številni eksponati s Panorame. Izkopani spomeniki na Panorami, več kot 60 jih je, so pokazali, koliko različnih verstev je sobivalo hkrati na tem prostoru. Več kot polovica napisov in reliefnih plošč je namenjena različnim božanstvom. V Petovioni so bile izjemno priljubljene nutrice, tipično lokalno petovionsko božanstvo, ki je bilo doslej odkrito samo na Ptuju. Po-častilni napisi pričajo, da je bilo na Panorami v 2. in 3. stoletju svetišče nutric. Izpostaviti je potrebno tudi napise, postavljene za Jupitra (De-pulsorja), odvračalca zla, nesreče, ki je bil tudi zdravilen, ki je bil eno najbolj čaščenih božanstev v tem delu rimskega imperija. Prav tako pa tudi Mitro, vzhodno božanstvo, na Ptuju je bil kar močan center tega božanstva. Na Panorami so našli tudi ostanke starokrščanske cerkve.
Ptu/ska Panorama
Lemist i M hm in anrfrtin mesin I
Z J
Foto: Črtomir Goznik
V zbirki Umetnine v žepu je izšla 25. knjiga z naslovom Ptujska Panorama: legijski tabor in antično mesto.
Umetnine v žepu - zbirka, ki opozarja na umetnostne vrednote
Kot je na predstavitvi 25. knjižice zbirke Umetnine v žepu izpostavila dr. Marjeta Ciglenečki, je najpomembnejše odkritje dr. Jane Horvat, daje bil v prvem stoletju na Panorami legijski tabor. Doslej so ga umeščali na desni breg Drave. V njem so se leta 69, ko Ptuj vstopi v zgodovinske zapise, zbrali vojaški poveljniki in podprli Vespazijana, ki sije prizadeval osvojiti cesarski naziv, kar so mu omogočili s pohodom v Rim. To so bili prelomni dogodki. Iz tega časa je verjetno tudi ta vojaški tabor, kije stal verjetno na območju Vičave in je segal na vrh Panorame, kjer so na izkopavanjih leta 2020 odkrili rob obzidja tega tabora. Na izkopavanjih v tem letu je bilo malo arheoloških najdb, zato ni točno znano, ali je v leto 69 sodila lesena faza tabora, ali pa je legija XIII. že zgradila kamnito obzidje. Iz tega časa so verjetno deli vojaške opreme, ki so jih našli na Panorami. V tem času je bil Ptuj ključna vojaška postojanka v celotnem srednjem Podonavju, od Dunaja, Budimpešte do Sremske Mitrovice.
•• ■ m 1.
Foto: Črtomir Goznik
Panorama je izjemen arheološki prostor in čudovit prostor za razglede ter sprehode. Kopije ob poteh in informativne table spominjajo na preteklost. Po propadu rimskega cesarstva se na tem območju ni več gradilo, zato je tudi ostalo skoraj nedotaknjeno.
Geofizikalne raziskave pomembno doprinesle k razumevanju ostalin
V preteklosti so arheologi pridobivali podatke zlasti s fizičnimi izkopavanji. Danes to poteka z geofizikalnimi raziskavami, ki so v zadnjih nekaj desetletjih zelo pomembno doprinesle k razumevanju arheoloških ostalin, ki so pod površino. V zelo kratkem času tako lahko ocenijo arheološki potencial na zelo velikih površinah. Dr. Mag-dič je ob tem še posebej izpostavil, da pa je treba zelo skrbno razmisliti, kaj se izkoplje in ob tem poskrbeti za fizično zaščito, da ne bi prišlo do razpada ostalin. Želja je, da bi v naslednjih letih, desetletjih na nekaterih mestih na Panorami raziskali in izkopali nekatere zaključene celote, kot eno izmed palač v bližini sedla, ter jo z zaščitno stavbo primerno zavarovati. Vse to je treba vključiti v celoviti krajinski načrt ureditve parka in interpretacije dediščine. Danes je to še vedno travnik, ki so ga začeli interpretirati v smislu predstavljanja podatkov arheološke preteklosti.
Panorama je izjemen arheološki prostor, a še vedno brez državne razglasitve, kljub že izdelanim elaboratom arheologinje Marije Lubši-na Tušek.
MG
petek • 21. aprila 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Spodnje Podravje • Alenka Mlakar in Koli razveseljujeta otroke
Zraven Kolija otroci raje računajo in berejo
Psi so vse pogosteje vključeni v posredovanje pri otrocih, mladostnikih, starejših, ljudeh z avtizmom, slepih, gluhih, gibalno oviranih ... Na ptujski OŠ dr. Ljudevita	*
Pivka so učenci v okviru interesnih dejavnosti enkrat na teden v družbi psa Kolija in njegove vodnice Alenke Mlakar. Skupaj sta terapevtski par že tri leta, delujeta pa v okviru Zavoda PET iz Ljubljane.
Ob srečanju z Alenko Mlakar najprej opazim njeno majico, na kateri so našite tri podobe border-skih ovčarjev. »Majico je izdelala moja prijateljica in najraje bi jo nosila vsak dan. Daje mi namreč občutek, da so kužki ves čas nekje ob meni, brez njih si ne predstavljam svojega življenja. Koli, ki je pred leti v prometni nesreči izgubil tačko, je izjemno prijazen, nežen in potrpežljiv kuža. »Služba« terapevtskega psa je zanj popolna. Da je iz pravega testa, je pokazal že v času pripravništva.«
Ker se bo Koli kmalu upokojil, je Mlakarjeva že začela usposabljati drugo psičko Mini, ki je stara pet let. Ker pri terapevtskem psu igra odločilno vlogo karakter oz. značaj psa, mora opraviti poseben
preizkus temperamenta. Po besedah Mlakarjeve morajo biti psi, ki so vključeni v posredovanje, vajeni novih in stresnih situacij, drugih ljudi, hrupa, nepredvidljivih reakcij, kot so vpitje, sunkoviti gibi ... Če pes pokaže kakršne koli znake agresije, odvračanja pozornosti ali razdražljivosti, je diskvalificiran z izbora za terapevtskega psa. »Na testiranju psa izpostavijo različnim dražljajem, na katere bi se lahko odzval agresivno. Ker obiskujemo zelo različne uporabnike, bi se lahko zgodilo, da bi kateri izmed njih psu stopil na rep ali ga povlekel za dlako. V takih stresnih situacijah se mora kuža umakniti. Pri psu preverijo tudi njegovo poslušnost in kako vzame priboljšek,« je pojasnila Mlakarjeva.
Koli je to testiranje, ki je za psa precej stresno, uspešno opravil, nato pa je sledila dolga pot usposabljanja. Alenka se je morala udeležiti številnih izobraževalnih delavnic. Tudi vodniki morajo biti dobro usposobljeni ter poznati področja in specifične zahteve v posameznih ustanovah. Celotno usposabljanje je trajalo dobri dve leti.
Otroci bi radi Koliju povedali poštevanko
Alenka in Koli z uporabniki največkrat izvajata aktivnosti in izobraževanje s pomočjo psa, manj pogosto pa terapije, pri katerih mora biti prisotna tudi strokovna delavka. »Otroci veliko raje berejo
psu, saj jih ta ne obsoja. Prav tako so bolj motivirani za računanje, pisanje in reševanje drugih nalog. Velikokrat me sprašujejo, kdaj spet pride Koli, da mu bodo lahko pokazali svoje izdelke, prebrali spis ali povedali poštevanko.«
Aktivnosti so prilagojene vsaki skupini otrok posebej. Z večino
otrok se pogovarjajo o tem, kako skrbimo za psa, pravilno pristopimo do njega in mu damo pribolj-šek. Otroci, ki zmorejo, sodelujejo v pogovoru in se tako učijo o so-bivanju človeka s psom oziroma z živalmi. Pri tistih otrocih, ki tega ne zmorejo, pa se osredotočamo bolj na dotik: da psa pobožajo, pokrta-
čijo, mu dajo priboljšek ... Prav vsi otroci pa so najbolj veseli raznih trikov, ki jih kuža izvede samo za njih. »Koli ima recimo plašček, v katerem ima skrite naloge, ki jih morajo otroci poiskati. Potem se igramo s pomočjo raznih poligonov, zelo priljubljen je tudi slalom med nogami, ali pa mu v posebne interaktivne igrače skrijemo pri-boljške. Vse to je zelo zabavno, seveda pa hkrati urimo motorične in senzorične sposobnosti. Pogovarjamo se o čustvih ter krepimo prijateljstvo med človekom in živaljo.«
Otroci so ob prisotnosti psa veliko bolj umirjeni, sproščeni, doživljajo manj stresa, hkrati pa krepijo spomin in koncentracijo. Po takem druženju je sicer Koli zelo utrujen, včasih naslednja dva dni samo počiva. Ravno zato je delo terapevtskih psov omejeno in lahko delajo največ dve uri na teden. S tem skrbijo za dobrobit živali in preprečujejo morebitno izkoriščanje.
Estera Korošec


Terapevtski par Alenka Mlakar in Koli
Koli, ki ima samo tri tačke, otroke navdušuje
Alenka Mlakar, specialna in rehabilitacijska pedagoginja, je na OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj zaposlena kot učiteljica za dodatno strokovno pomoč. Pred šestimi leti seje priključila Zavodu PET. Če jima čas dopušča, se z veseljem odzoveta tudi povabilom drugihjavnih zavodov. Povpraševanja po tovrstnih aktivnostih se v zadnjih letih povečuje. »Nekateri ljudje še vedno menijo, da živali ne sodijo v javne institucije, kot so šole, vrtci, domovi za upokojence,... Velikokrat se zgodi, da svoje mnenje spremenijo, ko jim predstavimo številne prednosti posredovanja s pomočjo psa,« je poudarila Mlakarjeva. Na območju Spodnjega Podravja je le peščica terapevtskih parov, to delo pa opravljajo izključno na prostovoljni bazi.
Prikaz posredovanja s pomočjo psa na OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj
Foto: CG
Foto: CG
Dornava • V ZUDV igre specialne olimpijade
Vsi so bili zmagovalci in prejeli medalje
Zavod za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava je organiziral regijske igre specialne olimpijade. „Pomembno je, da vsi sodelujejo in so vsi zmagovalci," je poudarila vršilka dolžnosti direktorice ZUDV Ivanka Limonšek.
Sodelovalo je 49 tekmovalcev iz osmih ustanov; poleg gostiteljev še Center Gustava Šiliha Maribor, VDC Sožitje Maribor in Ptuj, VDC Polž Maribor ter osnovne šole Ljudevita Pivka, IV. Murska Sobota in Stanka Vraza Ormož. Tekmovalci so se pomerili v šestih športnih disciplinah, ki so prilagojene osebam s težjimi motnjami
v telesnem in duševnem razvoju. Ob pomoči spremljevalcev so se preizkusili v gibljivosti, natančnosti, spretnostih v udarjanju in brcanju ter upravljanju vozičkov. Igre regijske specialne olimpijade so se začele s kratkim kulturnim programom in pozdravnimi nagovori. Navzoče so pozdravili in jim zaželeli dobrih rezultatov direktorica
Letos 70 let ZUDV Dornava
V Zavodu Dornava, ki skrbi za več kot 400 oseb z motnjami v duševnem razvoju, letos zaznamujejo 70 let delovanja. Osrednjo slovesnost ob jubileju načrtujejo oktobra.
ZUDV Dornava je ob ustanovitvi deloval v dvorcu Dornava kot Dom za duševno defektno mladino. V začetku delovanja je sprejel 67 otrok, prvi ravnatelj je bil dr. Marijan Borštnar, po katerem ima zavod tudi ime. Število uporabnikov in zaposlenih je iz leta v leto raslo, pogoji za bivanje in delo v graščini so bili neprimerni. Leta 1990 so v nove prostore preselili 180 otrok, medtem ko je 140 odraslih še ostalo v dvorcu. ZUDV je prostore gradu dokončno zapustil leta 2002; danes delujejo na štirih lokacijah, poleg matične v Dornavi še na Ptuju, v Ormožu in Mariboru.
Zbrani sodelujoči na koncu dogodka, ko so prejeli priznanja in medalje.
ZUDV, ki je bila tudi predsednica organizacijskega odbora, Ivanka Limonšek, župan občine Dornava Matej Zorko in državnozborski poslanec, nekdanji vrhunski športnik Dejan Zavec.
Okrogla miza o 1*1* • ••• diskriminaciji
Župan Zorko in poslanec Zavec sta sodelovala še na okrogli mizi na temo diskriminacije oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki so jo v ZUDV izvedli vzporedno z igrami specialne olimpija-de. V. d. direktorice Limonškova je o pomenu organizacije okrogle mize med drugim poudarila: „Že-
leli smo opozoriti, da družba oseb s posebnimi potrebami še vedno ni sposobna dovolj odprto sprejeti. Da bi izkoreninili ali vsaj kar se da omilili predsodke in diskriminacijo, je po moji oceni v tej smeri treba izvajati čim več aktivnosti. Tudi skozi šport in dogodke, kot je današnji, želimo sporočiti, da se lahko vsak vključuje, po svojih najboljših zmožnostih. Niso pa ta vprašanja sistemsko urejena."
Dejan Zavec je v svojem razmišljanju na okrogli mizi izpostavil problem, da v družbi prihaja do razkroja in da so odnosi potisnjeni vse bolj v ozadje. „Družba je odnose zamenjala za dobrine. To je tisto, pri čemer smo družbeno po-
goreli. Prepričan sem, da bo treba graditi na tem, da bomo odnose ponovno dali na prvo mesto."
Zavod in kraj sobivata že sedem desetletij
Župan Matej Zorko je dejal, da uporabniki Zavoda in krajani Dor-nave v spoštljivem in dobrem me-dosebnem odnosu bivajo že desetletja. Spomnil je na pomembno dejstvo, da je ZUDV eden večjih zaposlovalcev v regiji. „Menim, da se je Zavod v 70 letih dobro zlil z okoljem, sodelujemo na različnih področjih, od športa do kulture in drugih društvenih dejavnosti. Oce-
njujem, da vsa ta leta ustvarjamo eno pozitivno zgodbo in bo tako ostalo še naprej. Eno od priložnosti za sodelovanje vidim pri oživljanju dornavskega dvorca. Lokalna skupnost Zavodu nudi podporo, kjer je to v naši moči, zakonodajne in sistemske okvire pa postavlja država. Ne samo za področje socialnega varstva, ampak splošno za vsa področja, menim, da bi morali odločevalci več na teren, med ljudi. Da bi slišali težave, predloge, uvideli potrebe, možnosti izboljšav . Preveč je teorije in premalo prakse, pisanje razvojnih programov in strategij v pisarnah ni prava pot."
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
12 Štajerski
Črna kronika
petek • 21. aprila 2023
Podravje • Črna prometna statistika
Tri nesreče - tri smrtne žrtve
Na Policijski upravi Maribor opozarjajo, da se je stanje glede prometnih nesreč z najhujšimi posledicami na območju njihove policijske uprave v zadnjih dneh poslabšalo. Od sobote so namreč obravnavali tri prometne nesreče s smrtnim izidom, v katerih so umrli trije udeleženci, zato napovedujejo poostritev nadzora cestnega prometa.
Foto: Promet.si
V	vseh treh primerih prometnih nesreč s smrtnim izidom policisti sicer še preiskujejo okoliščine, opozarjajo pa, da se je število prometnih nesreč s smrtnim izidom v letošnjem letu povečalo.
V	prometnih nesrečah na območju policijske uprave Maribor so letos namreč skupaj umrli štirje udeleženci, od tega dva na avtocestah, eden na regionalni in eden na občinski cesti. To je več kot ta čas lani, ko sta v prometnih nesrečah na območju Policijske uprave Maribor umrla dva udeleženca. Skupaj so mariborski policisti letos obravnavali 6 % odstotkov manj prometnih nesreč kot ta čas lani. Število prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami in materialno škodo je bilo podobno kot ta čas lani, manj pa je bilo prometnih nesreč z lahkimi telesnimi poškodbami. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč s hujšimi posledicami ostajajo neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje in neupoštevanje prednosti, so izpostavili v sporočilu za javnost.
Zaradi poslabšanja prometne varnosti bodo na območju Policijske uprave Maribor poostrili nadzor cestnega prometa, začeli pa so izvajati tudi poostrene aktivnosti s področja nadzora hitrosti, ki bodo trajale do 23. aprila. »V tem času bodo policijske postaje izvedle več poostrenih nadzorov cestnega prometa, obsežnejši poostren nadzor imenovan Maraton nadzora hitrosti pa bomo izvajali v petek, 21. aprila, ko bo potekal na območju celotne Slovenije,« so zapisali v sporočilu za javnost. Vse udeležence cestnega prometa pozivajo, da spoštujejo cestnoprometne predpise, na voznike motornih vozil pa posebej apelirajo, da vozijo strpno in da prilagodijo hitrost vožnje razmeram na cesti in v prometu ter svojim sposobnostim. Sicer pa ob ugodnejšem in toplejšem vremenu v cestnem prometu pričakujejo tudi bistveno večjo udeležbo voznikov enoslednih vozil, torej kolesarjev, voznikov motornih koles in mopedov.
Sta, Ur
Starše • V kanalizaciji les in ročaj sekire
»WC-školjka ni koš za smeti«
V Staršah imajo še naprej težave zaradi občanov, ki v kanalizacijsko omrežje odlagajo marsikaj, kar vanjo ne sodi. Številni pozivi tako občine kot podjetja Gradnje Starše niso obrodili sadov.
Foto: Gradnje Starše
V javni kanalizaciji se znajdejo zadeve, ki tja ne sodijo - celo ročaj sekire ...
Prav tako ne izliv fekalij v eni izmed stanovanjskih hiš v Zlatoličju, ki se je ravno zaradi tovrstnih dejanj zgodil v lanskem letu.
Zaposleni Gradenj Starše, izvajalca javne gospodarske službe za kanalizacijsko omrežje, so pri intervenciji na črpališču v Zlatoličju ponovno naleteli na neodgovorno ravnanje uporabnikov javnega kanalizacijskega sistema. Črpalka v črpališču se je zamašila zaradi odvrženega ročaja sekire, lesa in vlažilnih robčkov, ki so se sprijeli v kepe. Zaradi nedovoljenih materialov so intervencije na črpališčih prepogoste, pri nekaterih črpališčih jih morajo opraviti večkrat na mesec. Napačno ravnanje namreč povzroča zamašitev črpalk in uničenje plovcev, kar pa onemogoča črpanje odpadne vode. Prav zato občane ponovno pozivajo, da so dosledni pri odlaganju predmetov v kanalizacijo. WC-ško-ljka, hišni odtoki in kanalizacijski jaški niso koši za smeti,« so poudarili na podjetju Gradnje Starše. V javno kanalizacijo sodijo samo odpadne in fekalne vode, prav tako ni dovoljeno odpiranje jaškov.
EK
Spodnje Podravje • O varnosti vožnje z e-skiroji
Zmanjšati hitrost in na glavo čelado
Strokovnjaki za varnost v cestnem prometu na ravni Evropske unije se intenzivno ukvarjajo z iskanjem rešitev, kako voznikom e-skirojev zagotoviti večjo stopnjo varnosti v cestnem prometu. Podatki o nesrečah za nekaj let zapored kažejo na to, da e-skiroji ne veljajo za najbolj varna prevozna sredstva.
V	Sloveniji je nesreč z e-skiroji iz leta v leto več, v večini primerov (lani 66 %) so povzročitelji vozniki e-skirojev sami. V treh letih so bili vozniki e-skirojev udeleženi v 430 prometnih nesrečah, od tega jih je bilo lani 231, tretjina med njimi zaradi neprilagojene hitrosti vožnje.
Pet prometnih nesreč z e-skiroji se je lani zgodilo tudi na območju Policijske postaje Ptuj, medtem ko policisti postaj Gorišnica, Ormož in Podlehnik tovrstnih nesreč niso obravnavali. V nesrečah na območju Policijske postaje Ptuj je bila ena s hudo in tri z lahkimi telesnimi poškodbami ter ena z materialno škodo.
Javne službe za nesrečo niso odgovorne
V	primeru iz lanskega meseca maja je voznik e-skiroja na Zadružnem trgu na Ptuju padel zaradi luknje na vozišču in se pri tem
hudo telesno poškodoval. Zaradi poškodbe na cesti so policisti preiskavo peljali v smeri suma storitve kaznivega dejanja opustitve nadzora nad vzdrževanjem cest, pri čemer ima koncesijo za vzdrževanje ptujskih lokalnih cest občinsko podjetje Javne službe. „Policisti smo v okviru preiskave prometne nesreče po zbranih obvestilih in razgovorih v zvezi s primerom podali poročilo na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju," je povedala Anita Kovačič Čelofiga iz mariborske policijske uprave.
Vodja ptujskega tožilstva Janja Bernard Korpar je pojasnila, da so poročilo Policijske postaje Ptuj o navedenem dogodku prejeli 28. junija. „Izveden predkazenski postopek ni potrdil znakov kaznivega dejanja, zato se je pristojni državni tožilec s poročilom seznanil in zadevo zaključil," je dejala vodja Bernard Korparjeva.
Urejena bi morala biti tudi infrastruktura
Glede na vsakoletno rast števila nesreč z udeležbo e-skirojev stroka voznike poziva k varni, preudarni in počasni vožnji ter uporabi čelade. Hkrati na odgovorne v mestih naslavljajo apel, da poskrbijo za primerno prometno infrastrukturo. „Čeprav menimo, da bi morali vozniki e-skirojev voziti s prilagojeno hitrostjo in bi morali vselej nositi čelade, je na drugi strani odgovornost mest, da vzpostavijo varno cestno infrastrukturo z mrežo ločenih kolesarskih stez in določijo ustrezne omejitve hitrosti, kar je ključno za večjo prometno varnost," je ob obisku Slovenije na konferenci na temo varne rabe e-skirojev poudaril izvršni direktor Evropskega sveta za varnost prometa Antonio Avenoso.
Mojca Zemljarič
• m •
V spodnjepodravski regiji se je lani zgodilo pet prometnih nesreč z uporabo e-skirojev, vse na območju Policijske postaje Ptuj. Ormoški, gorišniški in podlehniški policisti tovrstne nesreče lani niso obravnavali.
Trnovska vas • Manj prometnih nesreč, a s hujšimi poškodbami
Še vedno največ tatvin
Ptujski policisti so lani obravnavali 11 kaznivih dejanj, kar je prav toliko kot v letu poprej, doslej pa so jih uspeli raziskati le pet.
To pomeni, da so spisali pet kazenskih ovadb in jih posredovali ptujskim državnim tožilcem, torej je bila raziskanost zgolj 45-od-stotna, medtem ko je bila leta 2021 s sedmimi ovadbami skoraj 64-odstotna. Se je pa za polovico zmanjšalo število kršiteljev zoper javni red in mir: lani je bilo v občini šest razgrajačev, predlani pa 12. In kaj so počeli nepridipravi? Vlamljali in kradli, saj med njimi ni bilo nobenega primera gospodarskega kriminala.
Manj je bilo tudi prometnih nesreč. V 2022 se jih je zgodilo deset, v 2021 pa 13. A to, kot je pojasnil vodja policijskega okoliša Robert Rojko, še ni razlog za veselje, saj sta se v teh nesrečah hudo telesno
Ker v Trnovski vasi niso mogli divjanja voznikov ustaviti ne s cono 30 ne z merilnikom hitrosti, so postavili »ležečega policaja«.
poškodovali dve osebi, medtem ko so jo udeleženci v 2021 odnesli zgolj z lažjimi telesnimi poškodbami in zvito pločevino, torej materialno škodo. Glavni razlogi za nesreče ostajajo enaki kot doslej, in to sta najpogosteje nepravilna stran vožnje in prevelika hitrost. Pri tem je Rojko pohvalil člen novega občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki so se aktiv-
no vključili v reševanje težav glede prehitre vožnje in varnosti najra-nljivejših skupin v prometu, kar se odraža tudi na pravkar postavljeni cestni oviri na ravnici Trnovci-Trno-vska vas. Kljub vstopu v središče občine ter neposredni bližini šole in vrtca tam divjih voznikov niso ustavili ne oznake za omejitev hitrosti oziroma za cono 30, ne merilnik hitrosti, ki so ga v začetku letošnje-
ga leta postavili iz andraške smeri. Izmeril je namreč rekordne hitrosti, med njimi tudi take, ki so presegli 130 kilometrov na uro.
Zato so občinski svetniki, preden se zgodi tragedija, sklenili postaviti umirjevalnik prometa oziroma dvignjen prehod za pešce, ki bo fizično ustavil še takega hitrostnega navdušenca.
SD
Če je Jurija (23.) dež in na Petra suša, se raduje kmetova duša.
Danes bo spremenljivo s popoldanskimi plohami, možna bo tudi kakšna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, najvišje dnevne od 14 do 20°C.
OBETI
V soboto bo povečini sončno in še nekoliko topleje. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. V nedeljo bo čez dan že nekaj več oblačnosti, popoldne bodo predvsem v severnih krajih manjše padavine.
Napoved za Podravje
Nedelja 23.4.	Ponedeljek 24.4.
pretežno oblačno
rrarm
oblačno
ream
oblačno
rciFrci
Vir: ARSO
Foto: CG
Foto: SD
Rokomet
Kljub porazu izpolnili kar nekaj ciljev
Stran 14
Kegljanje
Državna prvakinja nekdanja članica KK Drava
Stran 15
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 2. SNL
tednik
Strelstvo
Urška Kuharič znova odlična s puško na 50 m
Stran 14
Kikboks
Člani KBV Ptuj odlični na državnem prvenstvu
Stran 15
ÍPoíIuíajh nai na íuitounún ífibtu!
RADIOPTUJ
tea. afoietcc
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Pred odločilnim delom sezone
Nogometaši v 2. ligi so vstopili v zadnji mesec sezone 2022/23, pred njimi je do zaključka, ki je predviden 20. maja, le še pet krogov. Aluminij in Bistrica sta ob tem aktivna še v Pokalu Slovenije, zato ju čaka naporen tempo.
Rogaška (56) in Aluminij (54) na vrhu bijeta enakovreden boj za naslov prvaka, tudi Krka (47) je se sedmimi točkami zaostanka teoretično še v igri za vsaj 2. mesto, a si je realno gledano spomladi privoščila že preveč spodrsljajev in kot ekipa ne vliva posebnega zaupanja. Tudi vodilni dvojec je spomladi že imel zdrse, a vseeno manjše od Novomeščanov.
Pogled na razpored do konca sezone odkriva, da imata Rogaška in Aluminij skoraj docela iste tekmece (oba še igrata z Dobom, Biljami, Pri-morjem in Krko), razlika je le v obračunu Aluminija z Jadranom in Rogaške s Krškim. Kaj bo torej odločilno?
* *	v »v»
Oboji uspesnejsi v
2. SNL, 26. krog: Jadran Dekani - Aluminij (v petek ob 16.30), Kety Emmi&Impol Bistrica - Nafta 1903 (v soboto ob 16.30).
Razpored Aluminija in Rogaške do konca sezone:
26.	krog: Jadran Dekani - Aluminij, Roltek Dob - Rogaška
27.	krog: Aluminij - Roltek Dob, Rogaška - Vitanest Bilje
28.	krog: Vitanest Bilje - Aluminij, Primorje - Rogaška
29.	krog: Aluminij - Primorje, Rogaška - Krka
30.	krog: Krka - Aluminij, Krško - Rogaška
Razpored polfinala Pokala Slovenije:
Kety Emmi&Impol Bistrica - Maribor (v torek, 25. aprila, ob 16.30) Olimpija Ljubljana - Aluminij (v sredo, 26. aprila, ob 17.30)
Foto: Črtomir Goznik
gosteh
Tako varovanci trenerja Roberta Pevnika kot Oskarja Drobneta so spomladi točke izgubljali predvsem na svojih domačih stadionih. V Rogaški Slatini so črno-beli na štirih tekmah zmagali le enkrat (ob tem remi in dva poraza), imajo pa popoln
izkupiček iz gostovanj (tri tekme, tri zmage). Podobno je tudi s Kidričani, ki so ob dveh zmagah doma remizi-rali dvakrat, v gosteh pa enkrat. Do konca sezone imata obe omenjeni ekipi po tri tekme v gosteh in dve doma, tako da sta glede tega v povsem enakovrednem položaju.
Optimizem rdeče-belih pa lahko temelji na tem, da so zadnji domači tekmi dobili na suveren način (Fu-žinar 4:0, Beltinci 2:0) in da v tem obdobju dobivajo malo zadetkov (spomladi gol razlika 16:4). Rogaška spomladi kaže več ranljivosti pri doseganju zadetkov (spomladi gol raz-
lika 8:4), a je zato njihova obrambna vrsta ujela pravi ritem, saj zadetka ni prejela na zadnjih štirih tekmah.
Bo odločal Pokal?
Do četrtfinala sta bila kluba enakovredna tudi glede pokalnega tekmovanja, tam pa je Rogaški spodletela predvidena uvrstitev v polfinale (boleč domač poraz z Bistrico), Aluminiju pa je uspela presenetljiva uvrstitev v polfinale (zmaga s Koprom). Morda bo zvenelo čudno, a prav mogoče je, da bo to v zaključku sezone prednost za ... Rogaško!
Razmišljanje gre v smer, da bo v
Z zmago proti Beltincem so igralci Aluminija potrdili visoke ambicije pred zaključkom sezone, ko jih čaka naporen ritem tekem.
zaključku sezone uspešnejša ekipa, ki bo uspela pri igralcih zadržati več svežine, tako fizične kot psihološke. Glede izčrpanosti lahko vsaj ena dodatna pokalna tekma za Aluminij (sredina v Stožicah z Olimpijo) pomeni tudi nekaj moči manj za prvenstvo, kar bi lahko bil jeziček na tehtnici v boju za 1. mesto. Na zmago v Stožicah je realno izredno težko računati, kljub temu pa se lahko zgodi, da šumarje obračun z novimi državnimi prvaki napolni s psihološkega vidika, s tem pa bi lahko potem do
konca sezone „leteli po igriščih".
Vsekakor je prvo mesto in neposredna uvrstitev v 1. ligo želja obeh, a eden se bo na koncu vseeno moral podati v naporne dodatne kvalifikacije z deveto uvrščenim prvoligašem (Gorico ali Taborom).
„Nobena tekma do konca sezone ne bo lahka, začenši s petkovim gostovanjem v Dekanih. Z enim očesom sicer spremljamo Rogaško, a še vedno ostajam pri stališču, da moramo gledati predvsem nase in na naše predstave na igrišču. Že od začetka
sezone trdim, da igramo najlepši nogomet v 2. ligi, vidi se koncept igre, v končni fazi pa to potrjuje tudi gol razlika (48:18, Rogaška 41:18, op. a.). Še vedno verjamem, da smo sposobni skočiti na vrh in da se bo to v naslednjih treh ali štirih krogih tudi izkazalo. V vsakem pa primeru pričakujem težak finiš sezone, vključno s pokalnim izzivom, s katerim se bomo intenzivno soočili po tekmi z Jadranom," je dejal trener Aluminija Robert Pevnik.
Jože Mohorič
Rokomet • Žreb polfinalnih parov Pokala Slovenije
Krka boljša izbira od Celja ...
V Središču ob Dravi je na sedežu gozdarskega podjetja Fagus GIS, ki je poleg Občine Ormož med glavnimi pokrovitelji zaključnega turnirja Pokala Slovenije 2022/23 za moške, potekal žreb polfinalnih parov. Zaključni turnir bo potekal 6. in 7. maja v Ormožu.
„Zelo smo veseli, da smo ta veliki rokometni spektakel s pomočjo naših pokroviteljev pripeljali na Har-dek. Dobiti organizacijo takšne prireditve v konkurenci Celja Pivovarne Laško, novomeške Krke in Kopra ni bilo niti najmanj enostavno. Za naš klub je uvrstitev na Final 4 velik dosežek, vsaka osvojena kolajna pa bi bila glede na cilje, zadane pred sezono, presežek. Dvorana Hardek bo v dveh igralnih dneh pokala po šivih, saj se obetajo štiri vrhunske rokometne predstave. Da je zanimanje za pokalni Final 4 res izjemno, kaže tudi podatek, da bo nacionalna televizija prenašala kar dve tekmi - eno polfi-nalno v soboto in finalno v nedeljo, obakrat ob 17.30, preostali tekmi se bosta začeli ob 14.45. V klubu nas čaka ogromno dela, saj si želimo dogodek speljati na najvišjem možnem nivoju. Zahvala velja tudi Občini Ormož, podjetju Fagus GIS in ostalim, ki nam s finančno pomočjo sploh omogočajo, da smo lahko del takšne velike zgodbe," je najprej projekt „Final 4 v Ormožu" opisal predsednik Jeruzalema Ormoža Mladen Grabovac.
Na žrebu sta barve Celjanov zastopala trener Alem Toskič in kape-tan Aleks Vlah, iz vrst Kopra je v Središče ob Dravi prispel kapetan Jaka Moljk, predstavnika novomeške Krke sta bila kapetan Vladan Lončar in predstavnik kluba Gregor Šušta-rič, iz domačega Jeruzalema sta na žrebu sodelovala kapetan Tomislav Balent ter trener Saša Prapotnik. Rokometno zvezo Slovenije je zastopal komisar Lige NLB Aleš Jug.
Prvo kroglico je iz bobna vzela direktorica podjetja Fagus GIS Bernarda Viher Gašparec in določila domačina prve tekme (Celje Pivovarna Laško). Čast izvleči drugo kroglico iz
bobna, ki je določila domačina druge tekme, je pripadla županu občine Ormož Danijelu Vrbnjaku (Jeruzalem Ormož). Tretja kroglica je določila prvi polfinalni par in župan občine Središče ob Dravi Toni Jelovica je izžrebal Primorce (Koper), kar je pomenilo, da je prvi polfinalni par Celje Pivovarna Laško - Koper in drugi Jeruzalem Ormož - Krka Novo mesto.
Odmevi iz domačega tabora so bili previdni. „Želja se nam je izpolnila, saj smo se v polfinalu želeli izogniti Celju, ki je glavni favorit Final 4. Krka in Koper sta nas letos premagala po dvakrat, vendar še vedno verjamemo, da sta lažje premagljiva
nasprotnika kot Celje. Zdaj imamo nekaj časa, da zakrpamo vse težave s poškodbami, ki se nas niti malo ne izogibajo, in se čim bolje pripravimo na Krko. V prepolni dvorani Hardek smo sposobni premagati vsakogar, seveda pa še nismo pozabili dogodka izpred petih let, ko smo leta 2018 v polfinalu v Ljutomeru imeli istega nasprotnika in v preveliki želji po uspehu popolnoma pregoreli ter doživeli visok poraz. Mislim, da smo se iz tistega primera veliko naučili in gremo v tekmo proti Krki povsem ponižni," je o žrebu Jeruzalema spregovoril trener Saša Prapotnik.
Celjski strateg Alem Toskič je žreb pospremil mirno. „V Ormož prihajamo v vlogi favorita in to bo treba pokazati tudi na samem igrišču. Žreb nam je namenil Koper, ki je žilav nasprotnik. Če želiš osvojiti pokalno lovoriko, moraš dobiti obe tekmi v
Foto: Špela Stajnko
Predstavniki vseh štirih klubov, udeležencev letošnjega pokalnega Final 4, so se zbrali v Središču ob Dravi in v sproščenem vzdušju opravili žreb.
dveh dneh. Menim, da imamo kakovostno ekipo in tudi dovolj motivacije, da osvojimo Pokal Slovenije na vročem terenu na Hardeku," je povedal Toskič. Kapetan Celja Aleks Vlah v svojih vitrinah še nima nobene pokalne lovorike. „Iz Celja se želim posloviti z zmago v državnem prvenstvu in Pokalu Slovenije. Osebno sem zelo motiviran in verjamem, da podobno razmišljajo tudi moji soigralci. Dogodka se že prav veselim, saj je igrati na Hardeku nekaj prav posebnega. Glede polfinalnega nasprotnika, Kopra, pa se mi je uresničila želja, saj bom zaigral proti mojemu matičnemu klubu in nekaterim bivšim soigralcem," je bil kratek celjski bombarder, ki se po sezoni seli na sever Evrope v danski Aalborg.
Z žrebom so bili zadovoljni v Novem mestu. „Zaigrali bomo proti domačemu klkubu in natančno vemo, kaj nas čaka. Takšni trenutki, kot bo igrati pred polnimi tribunami Harde-ka, pred vročimi ormoškimi navijači, bodo prava preizkušnja za našo ekipo. Zagotovo bo še bolj vroče, kot je bilo pred petimi leti v Ljutomeru, ko smo popolnoma zasenčili Ormoža-ne. Mislim, da lahko ponovimo zgodbo in se še enkrat uvrstimo v veliki finale pokalnega tekmovanja. Zelo mi je žal, da zaradi poškodbe ramena ne bom del tega spektakla," je o pričakovanjih Novomeščanov spregovoril kapetan Vladan Lončar.
V Ormožu kar štirje izjemni športni dogodki
Mesto Ormož je zelo znano po športu, ki je pravi promotor kraja,
ki ga na račun vrhunskega športa obišče množica ljudi iz celotne države in tudi izven njenih meja. „Res je, šport in športni turizem sta zelo pomembna za našo občino. Pred nami so štirje izjemno veliki dogodki: 22. in 23. aprila bo na Hardeku potekal finale državnega prvenstva v strelstvu, na začetku maja bo sledil veliki rokometni spektakel v sklopu zaključnega turnirja Pokala Slovenije - verjamem, da lahko naša ekipa pride v veliki finale in nadgradi iz preteklosti osvojene tri pokalne brone -, 15. junija bosta mesto Ormož in naša okolica gostila zaključek 2. etape kolesarske dirke Po Sloveniji, za zaključek pa bo 23. junija po ulicah Ormoža potekal že jubilejni, 20. ormoški nočni ulični tek. Čestitke in hvala vsem klubom ter posameznikom, ki se trudijo preko športa promovirati naš kraj," je o številnih zanimivih športnih dogodkih dejal župan občine Ormož Danijel Vrbnjak.
Z izpeljavo žreba je bila zadovoljna tudi gostiteljica. „Vidim zadovoljne obraze in to me zelo veseli. Upam, da takšni obrazi ostanejo tudi po zaključku Final 4, ki ga želimo v Ormožu izpeljati na visokem nivoju. Verjamem, da bodo naši fantje v pravem trenutku v pravi formi in da jim uspe doseči lep rezultat. Ormož, Ormož ...," je zaključila direktorica podjetja Fagus GIS Bernarda Viher Gašparec.
V tem tednu bodo znani končni urniki tekem, cene vstopnic in vsi preostali pomembni podatki, vezani za turnir v Ormožu. Organizatorji verjamejo, da bodo vstopnice pošle že v predprodaji.
Uroš Krstič
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek m 21. aprila 2023
Rokomet • Liga NLB, 23. krog
Judo m Pokal Bežigrada
Kljub porazu izpolnili kar nekaj ciljev
Trimo - Jeruzalem 34:21 (18:14)
TRIMO TREBNJE: A. Čudič (1 obramba), Grčo (8 obramb); Jovičic 7, Višček, Horvat 3, Didovic 1, Jure-čič 5 (2), Radojkovic, Pipp 2, Marko Kotar 1, Potočnik, Miklavec, Grbic 3, Glavaš 5 (3), Krešic 6, Čorsovic 1. Trener: Uroš Zorman.
JERUZALEM ORMOŽ: Skledar (4 obrambe), Zemljič (4 obrambe - 1 x 7-m), Balent; Munda 1, Pungartnik 2, Vincek 2, G. Hebar, Kosi 4 (1), N. Krabonja 2, Čirovic 6 (1), Kolmančič 2, Škrinjar 2. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Trimo 7/5; Jeruzalem 3/2.
IZKLJUČITVE: Trimo 6; Jeruzalem 8 minut.
IGRALEC TEKME: Staš Slatinek Jo-vičic (Trimo Trebnje).
V ponovitvi četrtfinala pokalnega tekmovanja, ko je Ormož presenetljivo izločil Trimo in se uvrstil na zaključni turnir najboljše četverice, je tokrat oslabljena ormoška zasedba na gostovanju v Trebnjem po pri-
Denis Škrinjar (Jeruzalem Ormož) med številnimi igralci Trima
NLB liga					
23. KROG: Trimo Trebnje			-	Jeruza-	
lem Ormož 34:21 (18:14).					
1. CELJE PIVO. LAŠKO	22	21	G	1	42
2. TRIMO TREBNJE	23	2G	G	3	4G
3. GORENJE VELENJE	21	17	2	2	3B
4. KRKA	22	14	G	8	28
5. RIKO RIBNICA	22	13	2	7	28
6. SLOVENJ GRADEC	22	12	2	8	2B
7. KOPER	22	9	2	11	2G
8. URBANSCAPE LOKA	22	7	4	11	18
9. JERUZALEM ORMOŽ	23	7	3	13	17
10. SVIŠ IVANČNA GORICA	22	5	5	12	15
11. LL GROSIST SLOVAN	21	B	2	13	14
12. DOBOVA	22	4	1	17	9
13. MARIBOR	22	2	4	1B	8
14. KRŠKO	22	2	3	17	7
čakovanjih zabeležila visok poraz. Trener Jeruzalema Saša Prapotnik zaradi poškodb ni mogel računati na kopico igralcev, manjkali so Rok Žuran, David Bogadi, Staš Krabonja, Teo Šulek in Blaž Fergola.
Domačini so odlično začeli tekmo in v 9. minuti povedli za tri gole (6:3). V nadaljevanju so se gostje iz Prlekije pobrali in se do 20. minute povsem enakovredno kosali z rokometaši Trima (11:11).
Zaključek 1. polčasa je pripadel Dolenjcem, ki so na odmor odšli s štirimi goli prednosti (18:14). Do odmora je bil pri domačinih hrvaški reprezentant Filip Glavaš natančen petkrat, prav tako je na drugi strani do odmora pet zadetkov dosegel Nik Čirovic.
V 2. polčasu je trener Jeruzalema Saša Prapotnik spočil glavna aduta Tilna Kosija in Nika Čirovica, poznala se je odsotnost tudi ostalih igralcev in Trimo je popolnoma zagospodaril na terenu in se na koncu veselil visoke zmage (34:21).
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: „Mogoče se bo ob tem visokem porazu zdelo čudno, ampak smo izpolnili kar nekaj pred tekmo zadanih ciljev. V prvi vrsti smo si želeli korak z nasprotnikom držati vsaj prvih dvajset minut, želeli smo spočiti pomembna moža Kosija ter Čirovica in nasploh preživeti tekmo brez nove poškodbe. O tekmi pa sicer ni kaj prida povedati, le čestitke Trimu za zasluženo zmago. Pred našimi igralci je zdaj čas, v katerem lahko zakrpamo
Strelstvo • ISSF Svetovni pokal Lima (Peru)
Urška Kuharic znova odlična s puško na 50 m
Perujska prestolnica Lima na zahodni obali južnoameriške celine ob Tihem oceanu je bila prizorišče četrtega letošnjega ISSF Svetovnega pokala v streljanju s puško in pištolo na razdaljah 10, 25 in 50 m. Na njem je nastopila tudi številčna slovenska reprezentanca, vključno z najboljšo ormoško strelko Urško Kuharic.
Kuharičeva le s krogom zaostanka za finalistkami
Odlična ormoška strelka in v zadnjih letih specialistka v streljanju s puško malega in velikega kalibra je bila najboljša slovenska strelka v tekmi z malokalibrsko puško v trojnem položaju na 50 m. Z zadetimi 578 krogi je osvojila 13. mesto, uvrstitev v finale pa je zgrešila za vsega dva kroga! Kuharičeva je v prvih dveh serijah klečečega položaja dosegla 192 krogov (96, 96), nato je v zelo zahtevnih vremenskih pogojih - z veliko vetra in visoko vlažnostjo - v ležečem položaju dosegla slabši rezultat od pričakovanj - 193 krogov (94, 99), svojo končno uvrstitev pa je nato precej izboljšala v zahtevnem stoječem položaju, kjer je s 193 krogi (97, 96) dosegla četrti najboljši rezultat med vsemi strelkami in se dvignila na končno 13. mesto. Za os-mouvrščeno strelko je imela le krog zaostanka, vendar z manjšim številom notranjih desetic, kar pomeni, da bi za uvrstitev v finale Kuharičeva potrebovala rezultat 580 krogov.
V kvalifikacije se je uvrstila tudi druga Slovenka Klavdija Jerovšek, ki je osvojila 33. mesto s 571 krogi, še boljša pa je bila v eliminacijah, kjer si je nastop v kvalifikacijah pristreljala s 579 krogi. Z enakim dosežkom je bila uspešna tudi Kuharičeva na 14.
ffffff WïWfflflWfflBffWB
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ormožanka Urška Kuharic je bila najboljša Slovenka z malokalibrsko puško v trojnem položaju na 50 m na ISSF svetovnem pokalu v perujski Limi, kjer je osvojila visoko 13. mesto in le za krog zaostala za osmerico finalistk.
mestu pred Jerovškovo. Uvrstitev v kvalifikacije pa je spodletela favorizirani slovenski strelki Živi Dvoršak, ki je v drugi skupini eliminacij v še bolj težavnih vremenskih pogojih dosegla le 564 krogov in s 35. mestom obtičala v eliminacijah.
Kuharičeva je s tem odličnim dosežkom v Limi dosegla svoj tretji najboljši rezultat v dosedanjih devetih posamičnih nastopih od leta 2017 naprej, precej pa je izboljšala svojo uvrstitev iz Kaira, ko je v uvodu sezone osvojila 36. mesto, čeprav z višjim rezultatom 581 krogov. Najvišje se je Kuharičeva uvrstila v letu 2021, ko je ob zmagi Slovenke Žive Dvoršak osvojila visoko šesto mesto v indijskem New Delhiju, v finale pa se je
uvrstila tudi v lanskem letu, ko je bila v azerbajdžanskem Bakuju osma.
V kitajskem dvoboju za končno zmago je slavila Siyu Xia pred favorizirano Mengyao Shi. V moški tekmi z malokalibrsko puško v trojnem položaju na 50 m sta naša izkušena strelca, 50-letni Robert Markoja in 60-letni Rajmond Debevec, osvojila 41. in 42. mesto s 572 in 567 krogi, za uvrstitev v finale pa bi potrebovala visokih 587 krogov.
Odlična Živa Dvoršak v finalu z zračno puško
Z zračno puško na 10 m pa je v Limi zablestela trikratna olimpijka Živa Dvoršak, ki se je s šestim naj-
Horvat na najvišji, Vozlič
• . V.. t	. VI .
na najmzji stopnički za zmagovalce
Foto: Črtomir Goznlk
poškodbe. Nekaj fantov odhaja tudi v člansko (Alen Skledar) in mladinsko reprezentanco (Nik Čirovic, Denis Škrinjar). Zaključni turnir Pokala Slovenije bo hitro tukaj in upam, da se na ta veliki dogodek pripravimo v najboljši meri."
Gašper Horvat, igralec Trima: „Tekmo smo kljub težavam nasprotnika s poškodbami vzeli resno in zasluženo zmagali. Jeruzalem nam jo je že večkrat zagodel in nismo si smeli privoščiti novega spodrsljaja. Do konca prvenstva si želimo osvojiti končno 2. mesto. Svoji bivši ekipi želim, da se čim bolje odreže na pokalnem Final 4. Z veseljem si bom ogledal ta veliki dogodek v Ormožu in seveda stiskal pesti za Ormožane."
Uroš Krstič
V nedeljo je v Ljubljani potekalo eno najmočnejših judo tekmovanj v Sloveniji - Pokal Bežigrada. V treh starostnih kategorijah - U16, U14 in U12 - se je od 6. do 20. ure na petih tatamijih merilo kar 570 tekmovalcev iz 60 klubov iz petih držav: Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije, Italije in Češke.
Judo klub Gorišnica se je tekmovanja udeležil s šestimi predstavniki, ki jih je vodil trener Rok Veselič. Najboljše uvrstitve se je razveselil Aljaž Horvat, ki je med mlajšimi dečki v kategoriji do 35 kg tekmoval izjemno in je s petimi zaporednimi zmagami osvojil 1. mesto med 25 tekmovalci. Najprej je tri slovenske tekmece ugnal v eni izmed skupin, nato v polfinalu predstavnika iz Hrvaške Jakova Šupljika, v finalu pa še Italijana Mattia Brunia.
Na stopničke se je iz gorišniške-ga kluba povzpel še Tomas Vozlič
med mlajšimi kadeti v kategoriji do 55 kg. Po osvojenem 2. mestu v skupini (dve zmagi, en poraz) je odlično nastopal v repasažu in s tremi dodatnimi zmagami osvojil 3. mesto. V odločilni borbi za 3. mesto je ugnal Lana Milošiča (JK Drava Ptuj). Predstavnik ptujskega kluba je tako osvojil končno 5. mesto (tri zmage, dva poraza).
Rezultati JK Gorišnica:
U12
-35 kg (25): 1. Aljaž Horvat U14
-42 kg (21): Jakob Horvat (brez uvrstitve)
-46 kg (23): Gaj Purgaj (brez uvrstitve) U16
-55 kg (21): 3. Tomas Vozlič -73 kg (12): David Kelc (brez uvrstitve) -81 kg (11): 7. Jaka Purgaj
JM
Judo • Državno prvenstvo veteranov
Ekipni uspeh Gorišničanov
Ljubljana je v nedeljo gostila državno prvenstvo v judo za veterane, na katerem je nastopilo 48 tekmovalcev iz 17 klubov. JK Gorišnica so zastopali trije tekmovalci, JK Drava Ptuj pa dva.
Gorišniški klub so zastopali Damjan Fras, Denis Rus in Mitja Kostevc, prvenstva pa so lotili z veliko mero dobre volje. Spremljal jih je - kot v starih časih - trener Franc Na-sko. Vsi so zmagali v svojih kategorijah, Fras in Rus sta pri tem dosegla po dve zmagi, Kostevc pa kar tri!
Končne uvrstitve: kategorija M2 +100 kg: 1. Damjan Fras
kategorija M3 -100 kg: 1. Denis Rus
kategorija M5 -90 kg: 1. Mitja Kostevc
Ekipno so Gorišničani dosegli 3. mesto med vsemi klubi (izenačeni so bili z JK Ravne), pred njimi sta bila le JK Sokol in JK Golovec - oba iz Ljubljane.
Judo klub Drava sta zastopala Damir Amidžič in Milan Bezjak. Prvi je v kategoriji M1 +100 kg brez borbe osvojil naslov državnega prvaka, drugi pa je v kategoriji M5 -100 kg z eno zmago in enim porazom osvojil 2. mesto.
JM, DB
Rezultati:
puška 50 m trojni položaj:
1.	Siyu Xia (Kitajska) 580 + 403.9 + 16
2.	Mengyao Shi (Kitajska) 580 + 405.5 + 10
3.	Hegg J. Duestad (Norveška) 586 + 403.7 13. Urška Kuharič (Slovenija)	579 33. Klavdija Jerovšek (Slovenija) 571 E - 14. Urška Kuharič (Slovenija) 579 E - 15. Klavdija Jerovšek (Slovenija) 579 E - 35. Živa Dvoršak (Slovenija) 564
Zračna puška 10 m ženske:
1.	Zhilin Wang (Kitajska) 630.0 + 262.8 + 17
2.	Eszter Meszaros (Madž.) 628.3 + 262.1 + 9
3.	Hegg J. Duestad (Norveška) 631.3 + 262.0 8. Živa Dvoršak (Slovenija) 629.4 + 152.4
41.	Sonja Benčina (Slovenija)	523.1
42.	Urška Kuharič (Slovenija)	622.8 54. Urška Hrašovec (Slovenija)	621.2 59. Klavdija Jerovšek (Slovenija)	618.8
boljšim rezultatom v kvalifikacijah s 629,4 kroga uvrstila v finale, tam pa osvojila končno 8. mesto. To je še en v nizu odličnih rezultatov najboljše slovenske strelke, ki se je v Peruju četrtič v karieri na svetovnih pokalih z zračno puško posamezno uvrstila v finale, najboljšo uvrstitev pa beleži s srebrnim odličjem iz Osijeka iz leta 2021.
Najboljši rezultat je v kvalifikacijah dosegla izjemno natančna Kitajka Jiayu Han, ki je bila s 633,4 kroga prepričljivo najboljša. Tik za prvo polovico uvrščenih sta se uvrstili Slovenki Sonja Benčina (623,1) in Urška Kuharič (622,8), ki sta osvojili 41. in 42. mesto ter sta dosegli nove točke na svetovni jakostni lestvici. To pa ni uspelo preostalima Slovenkama Urški Hrašovec (621,2) in Klavdiji Jerovšek (618,8), ki sta osvojili 54. in 59. mesto.
Simeon Gonc
Damjan Fras, Franc Nasko, Mitja Kostevc in Denis Rus (vsi JK Gorišnica)
Milan Bezjak (JK Drava Ptuj, levo) je osvojil 2. mesto v kategoriji M5 - 100 kg.
Foto:JZS
petek m 21. aprila 2023
Šport, šport mladih
Štajerski	1S
Kegljanje • Državno prvenstvo posameznikov
Državna prvakinja nekdanja članica KK Drava Ptuj
Pretekli konec tedna se je z zaključnimi tekmami končalo letošnje državno prvenstvo v kegljanju za posameznike in posameznice, na katero so se preko prvenstva OTS Maribor uvrstili tudi trije predstavniki Kegljaškega kluba Drave. Ptujske barve je med moškimi zastopal Robi Golob, med ženskami pa Melita Kru-šič in Marina Kramberger.
V vsaki kategoriji je nastopilo po 60 igralcev oz. igralk, v zaključne boje se je uvrstilo po 16 najboljših v vsaki konkurenci. Kvalifikacije za uvrstitev med najboljše so moški igrali v Novi Gorici in Kamniku, ženske pa v Brežicah in Litiji. Ptujskim tekmovalcem preboj med najboljše sicer ni uspel, niso pa razočarali, saj so solidno opravili svoje nastope.
Med moškimi je Robi Golob s podrtimi 1106 keglji (Nova Gorica 542, Kamnik 564) zasedel 42. mesto. Med ženskami je Melita Krušič s podrtimi 1090 keglji (Brežice 544, Litija 546) zasedla 31. mesto, medtem ko je Marina Kramberger s podrtimi 1032 keglji (Brežice 493, Litija 539) zasedla 49. mesto.
Državni prvaki so Stoklas, Strelčeva in Kozmusa
V	moški konkurenci je tako v kombinaciji, v katero je poleg rezultatov iz kvalifikacij štel še tretji nastop v Radljah, kot v igri na izpadanje, v kateri se je merilo šestnajst najboljših, zmago slavil 58-letni Uroš Stoklas (KK Radlje). V kombinaciji je podrl 1904 kegljev in je za en kegelj premagal Blaža Čerina (KK Ljubelj). Zmago v finalu igre na izpadanje pa je kronal še z novim slovenskim rekordom, saj je podrl kar 731 kegljev.
V	ženski konkurenci je v kombinaciji zmagala nekdanja Ptujčanka, pred 20. leti članica Kegljaškega kluba Drava Ptuj Brigitte Strelec, ki sedaj živi v Kranju. Keglje podira za KK Ljubljana, ki ga je letos pripeljala v 1. državno ligo. Brigitte Strelec je bila vodilna že po dveh kvalifikacijskih nastopih, kjer sicer ni blestela, v tretjem nastopu pa je v Cerknici podrla odličnih 665 kegljev. Skupaj
Foto: osebni arhiv
Melita Krušič, Robi Golob in Marina Kramberger (usi KK Draua Ptuj)
je podrla 1861 kegljev in je s prednostjo 69 kegljev zanesljivo osvojila naslov državne prvakinje v kombi-
Kikboks • Državno prvenstvo v Trebnjem
y
Člani KBV Ptuj odlični
V soboto je v športni dvorani v Trebnjem potekalo državno prvenstvo v point-fightingu in ring disciplinah, na katerega se je prijavilo 334 tekmovalcev iz 28 slovenskih klubov.
Ptujčani so tokrat pod vodstvom Timija Sitarja in Filipa Janžekoviča tekmovali s 14 tekmovalci in dosegli odličen rezultat. Približno polovica jih je nastopila v dveh kategorijah, skupno pa so osvojili 9 prvih, 6 drugih in 7 tretjih mest - skupno kar 22 uvrstitev na stopničke.
Seznam državnih prvakov in podprvakov ter tretjih mest članov KBV Ptuj v pointfightingu za l eto 2023:
1. mesta so osvojili:
-	Pia Kozel med deklicami do 33 kg in do 36 kg
-Tia Rodošekmed mlajšimi kadet-injami do 47 kg
-	Lea Skledar med mlajšimi kadet-injami do 42 kg
-	Jure Kristovič med mlajšimi kadeti do 32 kg
-	Tim Arnuš med mlajšimi kadeti do 42 kg in do 47 kg
-	Tilen Repina med mladinci do 89 kg v point fightingu in full kontaktu
2. mesta so osvojili:
-	Tia Rodošek med mlajšimi kadet-injami do 42 kg
-	Lea Skledar med mlajšimi kadet-injami do 47 kg
-	Jure Kristovič med starejšimi kadeti do 37 kg
-	Vito Goričan med starejšimi kadeti do 42 kg
-	Matias Goričan med starejšimi kadeti nad 69 kg
naciji. V igri na izpadanje je zmagala Anja Kozmus iz KK Celje.
David Breznik
-	Doris Šulek med starejšimi ka-detinjami do 60 kg
3. mesta so osvojili:
-	Jaka Kozel med mlajšimi kadeti do 37 kg
-	Larisa Vidovič med starejšimi ka-detinjami do 60 kg
-	Taja Šibila med starejšimi kadet-injami nad 65 kg
-	Maj Štrucl med starejšimi kadeti nad 69 kg
-	Vito Goričan med starejšimi kadeti do 47 kg
-	Filip Janžekovič med člani do 74 kg in do 79 kg
Na tekmovanju so sodili tudi sodniki iz Ptuja Matej Šibila, Milan Breg, Aleš Skledar, Mateja Erlač, Sabina Kolednik in Edvard Štegar.
Franc Slodnjak
Zasedba KBV Ptuj na držaunem pruenstuu u Trebnjem
Badminton m Ptuj Open 2Q23
Badminton akcija na Ptuju
5. rekreativni badminton turnir dvojic Ptuj Open 2023 je v soboto v športno dvorano Gimnazije Ptuj prinesel na šestih igriščih pravo badminton akcijo. Badminton klub Ptuj je namreč po štirih letih ponovno na visoki organizacijski ravni izvedel turnir, na katerem je igralo 35 igralcev in igralk. Specifika ptujskega tekmovanja je, da se igrajo le dvojice, tokrat so nastopile moške, ženske in mešane dvojice.
Med udeleženci iz različnih krajev Slovenije je imel domači klub prijavljenih pet moških dvojic, ki so jih sestavljali Andrej Hebar/Miha Petrovič, Peter Kolar/Dušan Koštomaj. Dušan Bosilj/Borut Korpar, Peter Ar-tenjak/Bojan Vidovič in Iztok Rogina/ Gorazd Skrt ter mešano dvojico De-
jan Zadravec/Daniela Bela.
Po pričakovanjih je bil najbolje zaseden moški del turnirja, na katerem je nastopilo enajst dvojic. Te so igrale v dveh skupinah in najboljši dve sta napredovali v izločilne boje. Vanje sta se iz predtekmovanja s petimi zmagami uvrstila člana Badminton kluba Ptuj Andrej Hebar in Miha Petrovič. V polfinalu sta naša igralca v tretjem odločilnem nizu že zaostajala 16:18 proti dvojici Rok Berden/ Mitja Taužič (ŠD Sv. Ana) in sta bila v izgubljenem položaju, potem pa sta dobila pet točk zaporedoma in zmagala z 21:18. Tako sta se uvrstila v finale, kjer je bil par Janez Vtič/Jurij Zaletel (BK Ljubljana) zanju premočan in je slavil z rezultatom 21:11 in 21:15. Kljub porazu v finalu sta Hebar
in Petrovič z 2. mestom dosegla lep	gota). Najboljši so prejeli medalje in
uspeh, do katerega sta prišla z odlič-	praktične nagrade. nimi igrami.
Med mešanimi dvojicami sta sla-	Ptujčani in badminton
vila Rok Berden in Tadeja Grinaver '
(ŠD Sv. Ana), med ženskimi pa Larisa Badminton je šport, ki je zelo pri-
Kukovec in Andreja Štifter (BK Kun-	ljubljen pri vseh generacijah, tudi
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED 32. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Kalcer Radomlje - Koper; OB 17.30: Tabor Sežana - Mura; OB 20.15: Maribor - Domžale; V NEDELJO ob 15.00: Gorica - Olimpija; OB 17.30: Bravo - Celje.
2.	SNL
RAZPORED 26. KROGA, V PETEK OB 16.30: Jadran Dekani - Aluminij; V SOBOTO OB 16.30: Kety Emmi&Impol Bistrica - Nafta 1903, Beltinci Klima Tratnjek - Brinje Grosuplje, Primorje eMundia - Krško, Vitanest Bilje - Ilirija 1911; V EDELJO OB 16.30: Roltek Dob - Rogaška, Rudar Velenje - Krka, Fužinar Vzajemci - Triglav Kranj.
3.	SNL
RAZPORED 21. KROGA, V SOBOTO OB 16.30: Zavrč - Dravinja, Pod-vinci - Rače, Avto Rajh Ljutomer - Drava Ptuj; OB 18.30: Brežice 1919 Terme Čatež - Šmartno 1928; V NEDELJO OB 10.30: Bosch Bračič Videm - Šampion; OB 16.30: Cirkulane - Koroška Dravograd.
Super liga
RAZPORED 13. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Hajdina - Stojnci, Boč Poljčane - Gerečja vas; V NEDELJO OB 16.00: Grajena ANpro - Mar-kovci, Bukovci - Apače, Gorišnica - Središče.
1.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 12. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Rogoznica - Prager-sko, Ormož - Podlehnik; V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše - Skorba, Ma-kole Bar Miha - Tržec.
2.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 12. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Zgornja Polskava -Slovenja vas SMS sanacija, Polskava avtop. Grobelnik - Dornava Di-gitalpartner.si. Prosti sta ekipi Oplotnica Senčila Senica in Leskovec.
Rokomet • NLB liga
RAZPORED 23. KROGA, V PETEK OB 18.00: Riko Ribnica - Celje PL; OB 20.15: Maribor Branik - Krško; V SOBOTO OB 18.00: Urbanscape Loka - Krka; OB 18.30: LL Grosust Slovan - Koper; OB 19.00: Dobova - Gorenje, SVIŠ Ivančna Gorica - Slovenj Gradec. Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož 34:21 (18:14).
1.	B SRL (m)
23. KROG: Moškanjci-Gorišnica - Jadran Hrpelje-Kozina (v petek ob 19.30), Velika Nedelja - Herz Šmartno (v petek ob 20.00).
2.	SRL (m) - končnica
5. KROG: Ajdovščina - Drava Ptuj (v soboto ob 19.00).
1. A SRL (ž) - od 5. do 8. mesta
2. KROG: Trgo ABC Izola - ŽRK Žiher hiše Ormož-Ptuj (v nedeljo ob 18.00).
Strelstvo • Državno prvenstvo z zračno puško in pištolo 10 m v Ormožu
V	soboto o in nedeljo, 22. in 23. aprila, bo v Ormožu potekalo 32. Državno prvenstvo v streljanju z zračno puško in pištolo na 10 m v vseh starostnih kategorijah. Tekmovanje bo v organizaciji Strelskega društva Kovinar Ormož potekalo na 40-mestnem strelišču v športni dvorani OŠ Ormož ter 10-mestni finalni dvorani Gimnazije Ormož. Skupno je prijavljenih več kot 600 strelcev in strelk.
V	soboto bodo na sporedu tekmovanja članic, članov, mladink in mladincev, tako s puško kot tudi s pištolo. Najboljših osem v vsaki kategoriji se bo pomerilo še v popoldanskem finalu. V ekipni konkurenci bo v soboto nastopilo 48 ekip. Kvalifikacijska tekmovanja se bodo v obeh dneh pričela ob 8. uri.
Časovnica sobotnih finalnih nastopov: ob 12.10 - člani zračna pištola ob 13.20 - mladinci zračna pištola ob 14.30 - članice zračna pištola ob 15.40 - mladinci zračna puška ob 16.50 - mladinke zračna puška ob 18.00 - člani zračna puška ob 19.30 - članice zračna puška
V	nedeljo se bo pomerilo 365 najmlajših tekmovalcev, med katerimi bodo znani državni prvaki že po osnovnem - kvalifikacijskem delu tekmovanja (ni finalnih tekmovanj). V ekipni konkurenci bo v nedeljo nastopilo 55 ekip.
Jože Mohorič
v Badminton klubu Ptuj imajo zastopane vse starostne skupine. Po koronskem času so ponovno začeli delati z mladimi in tako organizirajo treninge za osnovnošolce. Ti vadijo v telovadnici OŠ Breg, kjer imajo tri termine tudi člani, enega še na Mla-
diki. Skupno je v vadbeno-trenažne procese redno vključenih okrog 35 igralcev, med njimi so zvečine rekre-ativci, nekaj pa je tudi takšnih, ki se udeležujejo različnih tekmovanj po Sloveniji.
David Breznik
Foto: Lea Bosilj
Najboljše moške duojice, leuo sta Andrej Hebar in Miha Petrouič
Foto: Črtomir Goznik
Utrip s turnirja, na fotografiji sta Dušan Bosilj in Borut Korpar
1G Štajerski
Šport mladih, rekreacija
petek • 21. aprila 2023
Šolski šport • Odbojka, fantje
Videm-Leskovec pred Cirkovcami
Medobčinskega tekmovanja v odbojki za fante letnika 2010 in mlajše se je letos udeležilo osem ekip. Dvoboji v dveh predtekmo-valnih skupinah so bili odigrani v ŠD Podlehnik in v ŠD Destrnik, po dve najboljši ekipi (Videm-Leskovec in Cirkovce ter Ljudski vrt in Markovci) sta se uvrstili na zaključni turnir.
Turnir najboljše četverice je bil aprila odigran v ŠD Cirkovce, na njem pa so se vse ekipe v prvi vrsti potegovale za prvi dve mesti, ki sta vodili na območno tekmovanje. Po zanimivih in napetih obračunih je to na koncu uspelo ekipama OŠ Vi-dem-Leskovec in OŠ Cirkovce. Prva se je okitila z zlatimi medaljami in naslovom medobčinske prvakinje, druga pa s srebrnimi medaljami in posledičnim napredovanjem na območno tekmovanje.
Foto: Črtomir Goznik
Moštvo OŠ Videm-Leskovec je osvojilo naslov medobčinskega pr-uaka u odbojki za učence letnika 2010 in mlajše.
Rezultati, predtekmovanja:
skupina A (ŠD Podlehnik): Podlehnik - Kidričevo 0:2, Kidričevo -Cirkovce 1:2, Videm-Leskovec - Kidričevo 2:1, Videm-Leskovec - Cirkovce 1:2, Podlehnik - Videm-Leskovec 0:2, Cirkovce - Podlehnik 2:0;
skupina B (ŠD Destrnik): Destrnik--Trnovska vas - Markovci 0:2, Markovci - Breg 2:0, Ljudski vrt - Markovci 2:1, Ljudski vrt - Breg 2:0, De-strnik-Trnovska vas - Ljudski vrt 0:2, Breg - Destrnik-Trnovska vas 2:0. Finale (ŠD Cirkovce): Cirkovce
-	Videm-Leskovec 0:2, Videm-Leskovec - Ljudski vrt 2:0, Markovci
-	Videm-Leskovec 0:2, Markovci -Ljudski vrt 0:2, Cirkovce - Markovci 2:1, Ljudski vrt - Cirkovce 0:2.
Vrstni red:
1.	OŠ Videm-Leskovec
2.	OŠ Cirkovce
3.	OŠ Ljudski vrt
4.	OŠ Markovci
5.	OŠ Kidričevo
6.	OŠ Breg
7.-8.	OŠ Destrnik-Trnovska vas 7.-8. OŠ Podlehnik
UR
Foto: Črtomir Goznik
Drugo mesto na zaključnem turnirju je osvojila domača ekipa OŠ Cirkovce.
Šahovski kotiček
Kadetska liga Spodnjega Podravja: znanih že nekaj končnih zmagovalcev
S šestim krogom se je kadetska liga Spodnjega Podravja 2022/23 prevesila v drugo polovico. Boj za najvišja mesta, ki prinašajo tudi lepe praktične nagrade, je vse ostrejši. Posledica tega je tudi dokaj številčna udeležba na tokratnem turnirju, posebej še iz OŠ Gorišnica, ki si zasluži vso priznanje, saj je sodelovala s kar 20 mladimi šahisti in šahistkami. Nagrada so bile tudi tri medalje.
Najštevilčnejše je bila skupina do 12 let, kjer so nastopila tri dekleta in 17 fantov. Med slednjimi se je dokaj dobro odrezal član ŠD Ptuj in učenec OŠ Breg Ptuj Tibor Veber. Čeprav bi po letih spadal v skupino do devet let, sta se s trenerjem odločila drugače. S štirimi točkami od sedem možnih je osvojil solidno 8. mesto. V tej skupini je že četrtič zmagal Tom Crnjakovič, ki je osvojil vseh sedem možnih točk in je tako zelo blizu končnemu uspehu.
V skupini fantov do devet let je petič zmagal Aleksander Konopat-skyi, prav tako pa tudi Zoja Pintarič v skupini deklet do 12 let, medtem ko je Arandjela Horvat v skupini deklet do 15 let tokrat zmagala četrtič. Tudi ti trije so že zelo blizu končni zmagi.
Nič pa še ni odločeno pri dekletih do devet let, kjer je na zadnjem turnirju zmagala Vita Prelog in ima na svojem »računu« tri zmage in dve drugi mesti (enkrat ni nastopila), Zarja Gomboši pa tri zmage in tri druga mesta.
Težek je tudi boj v skupini fantov do 15 let, kjer se Tilen Kovačec in Gašper Drevenšek praviloma me-njujeta na prvem in drugem mestu. Tokrat je bil uspešnejši Tilen, ki je tako dosegel tri prva in tri druga mesta, Gašper pa dve prvi in tri druga mesta (enkrat ni nastopil). Prav v
omenjenih zadnjih dveh skupinah bo borba za zmagovalca odprta vse do konca. Sicer pa so učenci in učenke osnovnih šol s ptujskega področja na zadnjem turnirju v vseh šestih skupinah osvojili 11 medalj od 18 možnih, od tega pet zlatih ter po tri srebrne in bronaste.
Rezultati 6. turnirja:
-	dekleta U9: 1. Vita Prelog (OŠ Markovci) 6 točk, 2. Zarja Gomboši (OŠ Breg Ptuj) 5, 3. Eva Janžekovič (OŠ Gorišnica) 3 ...
-	fantje U9: 1. Aleksander Kono-patskyi (OŠ Angela Besednjaka Maribor) 7 točk, 2. Svit Gomboši (OŠ Breg Ptuj) 5, 3. Miha Rantaša (Gornja Radgona) 4 ...
-	dekleta U12: 1. Zoja Pintarič (OŠ Ljudski vrt Ptuj) 6 točk, 2. Nika Knez 3, 3. Ajda Vodušek 2 točki (obe OŠ Gorišnica) .
-	fantje U12: 1. Tom Crnjakovič (OŠ Cirkovce) 7 točk, 2. Alen Keber (Trebnje) 5, 3. Maksim Kaiser (OŠ Kidričevo) 4,5- dekleta U15.1. Arandjela Horvat
(OŠ Kidričevo) 2 točki...
-	fantje U15:1. Tilen Kovačec (OŠ
Ljudski vrt Ptuj) 6,5 točke, 2. Gašper Drevenšek (OŠ Angela Besednjaka Maribor) 6, 3. Bor Gradišek (Celje) 4,5 točke ...
Ptuj open: odlična igra mladih članov Šahovskega društva Ptuj
Šahovska akademija BMP (Be-ljavski, Mihalčišin, Polajžer) je v sodelovanju s Šahovskim društvom Ptuj organizirala enodnevni odprti turnir v pospešenem šahu. Namenjen je bil vsem starostnim kategorijam, od najmlajših do tistih v nekoliko zrelejših letih. Udeležilo se ga je 26 šahistk in šahistov, med katerimi so se še posebej izkazali mladi člani šahovske šole ptujskega društva.
Posebnost tokratnega turnirja je bila v želji, da se vključijo tudi tisti, ki so šahovsko igro šele dobro spoznali in odzvalo se jih je kar dvanajst. Ti so bili še posebej neučakani, saj so nekateri od njih prvič okusili tekmoval-
Karate • Karate do klub Ptuj
Dve tekmovanji, številna odličja
Rogaška open 2023 Šolska karate liga
Ob koncu marca so ptujski karate-isti nastopili na tekmi Rogaška open 2023. Tekmovanja državnega nivoja se je udeležilo skoraj 200 tekmovalcev iz 23 klubov, ki so opravil 237 nastopov v različnih disciplinah in kategorijah.
Karate do klub Ptuj so zastopali Lara Zavratnik, Iris Kolarič, Ariana Vertič, Varja Kočevar, Katai Pon-grac, Tinej Rosic, Luka Živkovič, Maksim Strakhov ter Mark in Rok Kosi. Natopili so v disciplinah kate posamezno, kate ekipno in športne borbe.
V katah posamezno je Tinej Rosic osvojil 3. mesto, v športnih borbah pa je Maksim Strakhov v svoji kategoriji zmagal. Odlični so bili v katah ekipno, saj so vse tri ekipe osvojile odličje. Ekipo malčkov so sestavljali Živkovič, Pongrac in Mark Kosi ter osvojili 3. mesto, ekipa dečkov v sestavi Strakhov ter bratov Kosi je osvojila 2. mesto, ekipa mlajših ka-detinj v sestavi Zavratnik, Vertič in Kočevar pa je osvojila 1. mesto.
V sredini aprila je v Selnici ob Dravi potekal 3. krog šolske karate lige. To je bila zadnja tekma v letošnji ligi, zato se je zbralo preko 200 tekmovalcev iz 40 osnovnih in srednjih šol, ki so opravili 230 nastopov v katah posamezno, katah ekipno, borbi na tarčo in športnih borbah.
Iz Karat-do kluba Ptuj so se tekme udeležili Lara Zavratnik, Ariana Vertič, Varja Kočevar, Maksim Strakhov, Katai Pongrac ter Mark in Rok Kosi. Tekmovali so v vseh disciplinah in v močni konkurenci osvojili lep ekipni uspeh.
Katai Pongrac je zmagal v borbi na žogo, Maksim Strakhov je osvojil 3. mesti v katah posamezno in športnih borbah, v katah ekipno so Ptujčani v konkurenci 14 ekip osvojili odlično 2. mesto. Mešano ekipo so sestavljali Lara Zavratnik, Katai Pongrac in Mark Kosi. Uspeh sta s 5. mestom dopolnili še Lara Zavratnik v katah ter ženska ekipa (Zavratnik, Kočevar, Vertič) v katah ekipno.
UR
a
o

Foto: Črtomir Goznik
Tretje mesto na zaključnem turnirju je osvojila ekipa OŠ Ljudski vrt.
no vzdušje. Po nekaj začetne treme je bilo tudi pri njih vidno olajšanje, saj so jih starejši tekmovalci vzeli povsem za »svoje«. Brez začetniške treme pa so se na 64 črno-belih poljih spopadli številni mladi člani šahovske šole Šahovskega društva Ptuj, ki jo vodi direktor akademije BMP in predsednik društva MM Danilo Polajžer. Ta je bil še posebej vesel izredno dobre igre vseh treh prejemnikov pokalov v konkurenci do 12 let, ki so zbrali po 4,5 točke, pa tudi prejemnikov medalj v konkurenci do 10 let. Za številne od teh mladih je vsak tak turnir dobra »šola« in priprava na nove izzive tako na domačih kot mednarodnih tekmovanjih. Tega se dobro zavedajo v ŠD Ptuj, ki skupaj s Šahovsko akademijo BMP že načrtujejo nove priložnosti ...
Vrstni red absolutno: 1. Tilen Križanec 6, 2. Sašo Javšigaj 5,5, 3. Saša Prelog 5,5 točke ...
Vrstni red U12: 1. Maksim Kaiser, 2. Zoja Pintarič, 3. Tibor Veber, vsi po 4,5 točke ...
Vrstni red U10: 1. Vita Prelog 3, 2. Zarja Gomboši 2,5, 3. Svit Gomboši 2 točki...
Silva Razlag
a ^^c
i -.■ ■ -■'■f \ E -i,
Člani Karate do kluba Ptuj na tekmovanju u Selnici ob Draui
Futsal • Reprezentanca Slovenije
Bukovec in Gajser uspešna v izbrani vrsti
V Poreču je konec tedna potekal prijateljski reprezentančni turnir, na katerem so nastopile izbrane vrste Slovenije, Kosova, Črne gore in Turčije. Slovenski selektor Tomislav Horvat je turnir izkoristil kot priprave na jesensko nadaljevanje kvalifikacij za svetovno prvenstvo.
Del izbrane vrste sta bila tudi Je-
remy Bukovec (Pescara, Italija) in Tilen Gajser (Minerva, Švica), ki sta tokrat s svojimi nastopi v hrvaški Istri pustila močan pečat. Jeremy je namreč k uvodni zmagi proti Kosovu (6:1) prispeval uvodna zadetka na tekmi, Tilen pa je dosegel drug gol na finalni tekmi proti Turčiji (2:1).
JM
Najboljši absolutno na turnirju Ptuj open: z leve Saša Prelog (3. mesto), Tilen Križanec (1.) in Sašo Javšigaj (2.)
Najboljši u konkurenci U10: z leue Suit Gomboši (3.), Vita Prelog (1.) in Zarja Gomboši (2.)
Planinski kotiček
Pohod Podlehnik-Sv. Avguštin-Podlehnik
27. 4.
Vabimo vas na tradicionalni planinski pohod ob prazniku upora proti okupatorju, ki bo potekal v soboto, 27.4., iz Podlehnika preko Sed-laška, Zg. Gruškovja, zaselka Kote in Ložina do cerkvic Sv. Avguština in Sv. Magdalena (503 m) na slovensko-hrvaški meji. V Podlehnik se bomo vrnili preko Velike Varnice in Trdobojcev. Pohod je nezahteven in traja približno 7 ur.
Zbirališče pohodnikov je v centru Podlehnika pri trgovini ob 7.30, vrnitev v Podlehnik okrog 18. ure. Oprema naj bo lahka pohodniška, z zaščito proti dežju. Prevoz do Podlehnika in nazaj si vsak organizira sam, drugih stroškov pohoda ni. Vodja pohoda bo Janez Vertič.
Prvomajski pohod 2023
Ponedeljek, 1.5.2023
Planinsko društvo Ptuj skupaj z Zavodom za turizem občine Ptuj in Društvom vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice organizira v ponedeljek, 1. 5., prvomajski pohod na Mestni Vrh. Na lokaciji viničarskega muzeja bo ob 11. uri podelitev priznanj z letošnjega društvenega ocenjevanja vin. Pot bomo po prireditvi nadaljevali do Gomile ter nato do prostora rimskega tabora, kjer nas bodo pričakali domačini. Po počitku se bomo vrnili na startno mesto.
Pohod je dolg približno 9 km, trajanje bo odvisno od gostoljubnosti domačinov. Pohod je brezplačen. Tokratno zbirališče pohodnikov je parkirni prostor pri trgovini Lidl, Volkmerjeva cesta. Zberemo se ob 10. uri. Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj, Prešernova 18. Pohodnike bo vodil Jože Dajnko.
petek • 21. aprila 2023
Za kratek čas
Štajerski	IT
NAŠ ROKOMETNI REPRE-
ZIMSKA	REKA
SOLATAZ	VJUGO-DLAKAVIMI ZAHODNI
LISTI	ETIOPIJI
FRANCOSKA IGRALKA (SOPHIE)
FOTOGRAF IN
POPOTNIK HODALlC
MAJHNA SKUPINA ŽIVALI
s
NAKIT
NA PRSTU
GLAVNO MESTO SEVERNE KOREJE
NAJBOLJŠI DOSEŽEK
NAJETA POMOČNICA ZA GOSPODINJSKA
DELA UMETNA BIVALNA NASUTINA V
NEOLITIKU
NEKDANJI GENERALNI SEKRETAR OZN (KOFI)
ZGORNJI
DEL STOPALA
VODITE-	PRIOCESNO LJICATV LEÙE TEDNIKA OPTIČNE AŠČlC NAPRAVE
ALFRED KOS NOBEL JEDILNEGA NAROD PRIBORA Z JUGA BALKANA
HUDA BOLEČINA IZ HRBTA V NOGO NIKOTOS
CRNKAST
VOL (NAREČNO)
PROTI MARKSIST V CARSKI RUSIJI
GRŠKE VODNE NIMFE
ALUMINIJ INDONEZIJSKI OTOK PRED SUMATRO
NAS LITER. ZGODOVINAR (KAREL)
Republika meri 267.667 km2 in ima 2,026 milijona prebivalcev. Glavno mesto je Libreville. Je obmorska država na zahodu Afrike, ki na severu meji na Ekvatorialno Gvinejo in Kamerun, na vzhodu in jugovzhodu na Republiko Kongo, na jugozahodu in zahodu pa na Južni Atlantski ocean. Najdaljša reka v državi je Ogooue, ki je dolga približno 1200 km. Ima ekvatorialno podnebje in obsežne deževne gozdove, ki pokrivajo 8,5 odstotka države. Državna denarna enota je srednjeafri-ški frank, spletna domena pa .ga.
Tedenski horoskop

j)
OVEN
(21. S. - 20. 4.)
Dobro vam bodo šli pogovori in naredili boste tudi selekcijo, kdo vašo pomoč potrebuje in kdo ne. Intenziven čas vas čaka na delovnem mestu, toda na drugi strani bo tako, da prihaja vaših pet minut. Tudi doma ne boste počivali, ampak boste zelo pridni in aktivni.
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Raziskovanje in odkrivanje neznanega vam bo počasi in korak za korakom vlivalo motivacijo. Čas je, da se sprostite in da zajamete življenje z veliko žlico, na delovnem mestu boste pripeljali do konca skupinski projekt. V ljubezni drvite novim zmagam naproti.
Ç3
TEHTNICA
(23. 9. - 23. 10.)
Sonce sreče se bo okrepilo in spoznali boste, da v sebi nosite določen zaklad. Vsekakor bo partnerjeva roka in predvsem namig tisti, ki vam bo v lastnem bistvu pokazal, kaj morate še spremeniti. Na delovnem mestu bodo uspehi skozi pomoč sodelavca. Srečen dan: četrtek.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.
Poti usode so različne in tako boste našli tudi način, kaj morate še spremeniti. Ojačali se bodo intuitivni signali in tako lahko sledite notranjim idealom. Resnica je ne nazadnje tudi ta, da boste imeli ogromno dela in obveznosti. Vendarle pa ne smete pozabiti nase.
,yaya DVOJČKA
I^A (21. 5. - 20. 6.)
Naredili boste finančno sintezo in naredili določen načrt, ki se vam bo zelo dobro obrestoval. Mnogo priložnosti bo tako za pogovor kot izmenjavo mnenj. Aktivni boste v neki večji skupini ljudi. Na ljubezenskem obzorju sledi čas, ko se na pravilen način pogovorite.
V STRELEC
7 (23. 11. - 21. 12.)
Preživeli boste obilico ustvarjalnih in kreativnih uric. Pomladno hrepenenje bo kot topel veter sredi vročega poletja in tako boste našli nov smisel. Negovati boste morali tudi svojega notranjega otroka. V ljubezni boste sejali ljubezen. Vseeno se spomnite na prijatelje.
GLASER, Karel - naš literarni zgodovinar in indolog, prevajalec iz sanskrta, NIAS - največji izmed otokov pred zahodno obalo Sumatre, OMO - reka v jugozahodni Etiopiji, ki teče v Turkansko jezero
Ptuj • Območno združenje veteranov v letu 2022
Ponosni na opravljeno delo in ohranjanje spomina
V preteklem letuje Območno združenje VVS Ptuj izvedlo 270 različnih aktivnosti. Podrobno so delovanje v tem obdobju pregledali na zboru članov konec marca, ko so se za dobro delo zahvalili dosedanjemu vodstvu in mu zaupali še en mandat.
Z območja Ptujskega ima urejen status vojnega veterana 577 članov. Zelo so ponosni na svoje delo, še posebej z mladimi v osnovnih in srednjih šolah. „Pri tem smo eno najuspešnejših, če ne celo najuspešnejše združenje v državi. Z razstavo Vojna za Slovenijo smo gostovali na več šolah, kjer smo za učence in dijake pripravili tudi 29 predavanj na temo dogodkov leta '91. Mladi nam pri tem zelo radi prisluhnejo, navdušeni so tudi profesorji zgodovine," je povedal predsednik
. Il:
Pr6jCTtlTliki priznanj' ^ zbora ptujskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo.
Foto: Črtomir Goznik
Zlatko Viher in Zlatko Čuš (bronasto priznanje OZVVS Ptuj), Srečko Arnuš (srebrno priznanje OZVVS Ptuj), Stanislav Šimenko (znak praporščak Zveze veteranov vojne za Slovenijo), Franc Rozinger (bronasta plaketa ZVVS), Milan Slana (srebrna plaketa ZVVS), Vlado Žgeč (zlata plaketa ZVVS) in Franci Hliš (red III. stopnje ZVVS).
OZVVS Ptuj Vlado Žgeč, ki se je vsem članom organov vodenja zahvalil za prizadevno delo. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj bo tudi v novem mandatnem obdobju vodil Vlado Žgeč. Podpredsednik je Stanko Žitnik, sekretar pa Franci Hliš. Člani predsedstva pa so še Radoslav Djekič, Franc Kozar, Evgen Požgai, Milan Slana, Anton Marčič in Stanko Menoni. Zaupanje imajo še naprej tudi člani nadzornega odbora, glavni
praporščak ostaja Janez Kocmut, praporščaka pa Stanko Šimenko in Franc Rozinger.
Tudi letos bodo izvedli številne aktivnosti za ohranjanje zgodovinskega spomina boja za samostojno Slovenijo. Dokumentarni film Vojna za Slovenijo bodo mladim predstavili v Mestnem kinu na Ptuju. Z razstavo Vojna za Slovenijo 1991 bodo gostovali na vsaj petih šolah, ob tem pa izvedli še blizu 30 predavanj o dogodkih leta 1990/91. Postavili bodo dve
spominski plošči Tajno skladišče orožja, povabili na srečanje članov na Ptuju ter na tradicionalno mednarodno ribiško tekmovanje vojnih veteranov, proslavo prvega strela v nekdanji vojašnici, ekskurzijo po poteh dogodkov leta '91, oktobra pa bodo organizirali državno proslavo Dan suverenosti na Ptuju.
S pesmijo in glasbo je zbor članov obogatil učenec 5. razreda OŠ Dornava Matevž Vinkovič.
MG
hkRAK
' ¿j
(21. 6. - 22. 7.)
Dinamično obdobje bo še vedno trajalo in tako bo pravilno, da naredite analizo, česa se boste lotili, da svojo energijo porabljate učinkovito. Pridobili boste notranjo modrost in sledili intuitivnim signalom. Stvari se bodo v tem tednu odvijale hitro.
P
\J
LEV
(23. 7. - 22. 8.)
Odpravili se boste na pot in določenim stvarem prišli do dna. V tem dojemanju boste naleteli na kopico novosti in ovir, toda to je tudi pot samospoznanja. Ugodne povezave imate na delovnem mestu, nekaj težav bo samo pri prilagajanju. Partnerjeva roka vam bo v pomoč.
fflfi DEVICA
(23. 8. - 22. 9.)
Sreča je na strani pogumnih ljudi in tako bo čas, da se soočite z novostmi. Pomladna jutra so v samem bistvu cvetoča in tudi sami morate slediti notranji harmoniji in radostiti svojo dušo. Sprehodi v naravo bodo točka popolnosti in čas je, da sledite sanjam.
- KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.)
Dogodilo se bo, da sledite nekemu notranjemu glasu in tako doživite določeno preobrazbo. Posebno izvirno obdobje vas čaka na delovnem mestu. Sledila bo prenova pri financah. Nakazano je, da ohranite trezno glavo. Imeli boste polne roke dela in obveznosti.


VODNAR
Oj/ ^ (21. 1. - 18. 2.)
Ljubezen bo kot ocean razsežnosti in počasi boste našli notranjo modrost in smisel, kaj morate še spremeniti pri sebi. Ko določeno stvar dokončate, se odpravite naprej in tako boste našli tisto srečo in radost. Odprle se vam bodo ugodne povezave v komunikaciji.
RIBI
(1S. 2. - 20. S.)
Tečejo nitke in nakazano bo, da gradite na radosti, romantiki in imate zelo prijetna čustva. Topla dlan partnerja vam bo v pomoč. Če ste še samski, boste kmalu ujeli Amorjevo puščico. Spoznali boste, da morate biti bolj aktivni. Na delovnem mestu bo čas povečane dinamike.
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 21. aprila 2023
Spodnje Podravje • Aeroklub Ptuj že vrsto let skrbi za promocijo letenja
800 ur letenja in več kot 1.000 skokov s padalom
Na športnem letališču Moškanjci seje že začela letošnja letalska sezona. V zraku je vedno več letal, piloti in padalci pa že opravljajo kontrolne lete ali skoke, ki so namenjeni predvsem vsakoletnemu preverjanju znanja. V Aeroklubu Ptuj, ki upravlja letališče že od leta 1956, na prvo mesto postavljajo varnost vseh članov.
Aeroklub Ptuj ima trenutno okoli 150 članov in pet sekcij: motorni piloti, jadralni piloti, ultra lahki piloti, padalci, modelarji in pa podporni člani. Na leto naredijo okoli 800 ur letenja in več kot 1.000 skokov s padalom, izvajajo pa tudi šolanje motornih pilotov, jadralnih pilotov in usposabljanje padalcev. V zadnjih letih število članov ne upada, kar jih zelo veseli. Vsako leto jim uspe na novo pridobiti enega ali dva motorna pilota, okoli šest jadralnih pilotov in tri oz. štiri padalce. Šolanje za pilota, ki traja okoli pol leta, stane med 6.000 in 7.000 evri, za pilota jadralnega letala pa 1.400 evrov. Za slednjega je tudi več zanimanja, saj je finančno dostopnejše. Oboji morajo opraviti še teoretični del tečaja v obsegu 250 ur, ki jih običajno izvajajo v zimskem delu leta. Motorni pilot mora po programu opraviti najmanj 45 ur letenja, jadralni pa 70 tako imenovanih startov. »V prvih urah mora kandidat najprej izgubiti strah, da se sploh lahko začne učiti. Tisti, ki ga ni strah, je nevaren,« je izpostavil Aleksander Čuš, predsednik Aerokluba Ptuj.
Drugo leto praznujejo 70-letnico delovanja
Aeroklub Ptuj večjih prireditev na moškanjskem letališču letos ne načrtuje, razen padalskega tekmovanja v začetku septembra. Med 18. in 21. majem gostijo padalce iz Avstrije, ekipo Red Bull, ki bo po dolgih letih znova trenirala v Moškanjcih. Drugo leto pa nameravajo z večjim dogodkom obeležiti 70-letnico delovanja.
Osnovni tečaj za padalce obsega pet skokov in stane 300 evrov. Tisti, ki želi s padalstvom nadaljevati, pa nato vsak skok plača posebej, cena je odvisna od višine odskoka iz letala. Na letališču želijo zaposliti upravnika, vendar sredstev za ta namen trenutno nimajo. Če jim bo skupaj s partnerji uspelo na evropskem razpisu, bodo lahko to željo v kratkem uresničili. Za zdaj sta funkcijo upravnika prevzela dva starejša člana, ki sta že upokojena.
Letala so stara več kot 40 let
Aeroklub Ptuj je upravljavec letališča v Moškanjcih, hkrati pa tudi lastnik infrastrukture in nekaterih zemljišč. Želeli bi postati lastnik ce-
lotnega kompleksa, vendar imajo zaradi denacionalizacije s tem nekoliko več dela in zapletov. V zadnjih treh letih jim je uspelo odkupiti kar nekaj parcel. Letalsko stezo v velikosti enajst hektarjev imajo v najemu od slovenske vojske. Travo je treba redno kositi, v začetku sezone vsaj enkrat na teden. Pred štirimi leti so kupili novo kosilnico, zato sedaj za košnjo porabijo samo osem ur namesto treh dni. Vso infrastrukturo redno vzdržujejo, pri tem jim pomagajo tudi zaposleni preko javnih del. V prvi vrsti želijo obnavljati letalno floto, saj po besedah Čuša z »zidovi« ne morejo leteti. Trenutno imajo na voljo sedem motornih in osem jadralnih letal. »To je veliko preveč, saj premalo naletimo. Na sezono bi
Aleksander Čuš, predsednik Aerokluba Ptuj
Člani Aeroklub Ptuj so začeli delati.
morali zbrati vsaj 1.500 ur letenja, izkupiček pa je pol manjši. Fiksni stroški za zavarovanje in vzdrževanje letala pa so enaki, če letiš eno uro ali 200. Strošek za eno letalo na letni ravni pa znaša več kot 5.000 evrov,« je povedal sogovornik. Letalska flota je stara okoli 40 let, večino letal so namreč kupili leta 1980. Letala so načeloma v dobrem stanju, saj jih redno vzdržujejo in z njimi skrbno ravnajo. V prihodnje nameravajo posodabljati le motorje, ki imajo omejeno življenjsko dobo, manjše motorje je treba zamenjati po 2.400, večje pa po 1.800 urah letenja. Ker so letni stroški vzdrževanja precejšnji, potrebujejo sredstva za nemoteno delovanje. Delno jih pridobijo iz članarin in izobraževanja ter plačevanja naleta. Ura naleta stane od 105 do 240 evrov. Poleg tega se je v zadnjem času zelo podražilo tudi gorivo. Čuš se še dobro spominja časov pred osamosvojitvijo, ko so dobili gorivo od vojske popolnoma brezplačno.
Športno letališče -zanimiva turistična atrakcija
Za občane, ki imajo željo po letenju, nudijo panoramski polet z
Čušu se prihodnje leto mandat predsednika izteče
Aleksander Čuš je član Aerokluba Ptuj že vse od leta 1989. Nad padalstvom gaje navdušil njegov oče, v vseh teh letih pa je skupno nabral več kot 7.000 skokov. Leta 1996je prevzel funkcijo podpredsednika padalske komisije pri Letalski zvezi Slovenije, nato predsednika. Bil je vodja padalske sekcije Aerokluba Ptuj, upravnik na letališču, od leta 2016 pa je prevzel funkcijo predsednika. Prihodnje leto, ko mu mandat poteče, ne bo več kandidiral. Še vedno pa ostaja aktiven padalec, tudi tekmovanj se namerava udeleževati. Ker je že dopolnil 50 let, so ga premestili med veterane.
motornim letalom, enourni polet z jadralnim letalom, vzlet z vitlo in nekajminutni polet z jadralnim letalom do višine 300 metrov in adrenalinski tandemski skok z izkušenim padalcem. Prav tako si vodstvo Aerokluba Ptuj želi, da bi lokalno okolje prepoznalo turistični potencial letališča. Njihove aktivnosti so vsekakor zelo privlačne, še posebej za tiste, ki imajo radi adrenalin in bi želeli nekaj doživeti. Glede na to, da so iz Ptuja oddaljeni samo 12 kilometrov, bi jih lahko vključili v turistično ponudbo najstarejšega mesta ob Dravi. Morebiti bi se tudi kdo iz Term Ptuj ali katere druge ptujske nastanitve pripeljal v Moškanjce,
če bi za letališče sploh vedel. Zaradi bližine Haloz pa bi letališče lahko promovirali tudi v okviru tamkajšnje destinacije, kjer je ponudba še zelo okrnjena. Turisti po enem ali dveh dnevih že več ne vedo, kaj bi v Halozah sploh še lahko počeli. Novi gorišniški župan Borut Kolar naj bi si sicer prizadeval, da bi letališče čim bolj izkoristili v turistične namene. Govori se tudi o postavitvi glamping hišic. Aeroklub Ptuj vsako leto dobiva kar nekaj povpraševanj državljanov Švedske ali Danske, če lahko pri njih pristanejo, zanimajo pa se za obisk mesta Ptuj in tamkajšnjih term.
Estera Korošec
Foto: EK
Foto: EK
Ptuj • Skupščina Društva generala Maistra
Spomin na vrednote enega najpomembnejših slovenskih mož
Člani ptujskega društva generala Maistra so se letos zbrali že na svoji 12. skupščini. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2008 in letos praznuje 15-letnico svojega delovanja. V tem času je postavilo več obeležij, s katerimi ohranja spomin na generala Maistra in njegove vrednote.
V letu 2022 je v avli Šolskega centra Ptuj postavilo kip Rudolfa Maistra. Ob tem pa odprlo tudi razstavo o življenju in delu generala Maistra, ki jo je pripravila Zveza društev generala Maistra. Na letošnji skupščini zveze so ptujskega predsednika Štefana Čelana izvolili za prvega podpredsednika, odgovornega za koordinacijo z društvi z območja Podravja, vodenje in usmerjanje dela z mladimi ter sodelovanje s sorodnimi domoljubnimi in veteranskimi organizacijami. To je novo priznanje za dobro delo ptujskega društva in njegovih članov v širšem okolju.
Društvo generala Maistra Ptuj
bo letos nadaljevalo aktivnosti za stalno postavitev kipov, slik, fotografij, knjig in drugih del, ki so povezana z generalom Maistrom in njemu podobnimi osebnostmi iz našega okolja. Hkrati pa bi tako urejen prostor služil kot interaktivna učilnica, kjer se bodo mladi seznanjali z našo zgodovino in plemenitimi vrednotami naših pomembnih mož, je povedal predsednik Društva generala Maistra Ptuj Štefan Čelan. S tem projektom bo društvo tudi letos kandidiralo na razpisu MO Ptuj. Kipu Rudolfa Maistra bodo dodali podstavek.
V okviru svojega progam dela sodeluje s projekti na kulturnem,
umetniškem, izobraževalnem, znanstvenem in športnem področju z namenom razvijanja in ohranjanja domoljubja, ki se izkazuje tudi skozi predavanja in raziskovalno delo ter sodelovanje na zgodovinskih tekmovanjih. Še posebej si pri tem prizadeva prof. Jelka Kokol Plošinjak in ZRS Bistra v okviru raziskovalnega dela med mladimi. Društvo sodeluje na številnih prireditvah, ki so posvečene spominu na atribute državnosti, samostojnosti, enotnosti in ljubezni do naše domovine, ki jih pripravljajo veteranske in domoljubne organizacije. Še posebej sta aktivna vodja praporščakov Franci Hliš in prapor-
Foto: Črtomir Goznik
V letu 2023 so priznanja Zveze društev generala Maistra prejeli tudi štirje Člani Društva general Maister Ptuj: zlati znak Majda Goznik in Jelka Kokol Plošinjak, znak praporščak ZDGM Franc Rozinger in Janko Svenšek.
ščak Franc Rozinger.
Ob 15-letnici delovanja bo društvo sprejelo pravilnik o podeljevanju priznanj. Ob tej priložnosti
se bo društvo poklonilo spominu vsem Maistrovim borcem v Spodnjem Podravju. Na skupščini so podprli predlog tajnika Radoslava
Simoniča o postavitvi spominske plošče v Parku spominov, saj takega obeležja v tem okolju ni.
MG
petek • 21. aprila 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Središče ob Dravi • Ob 67. občinskem prazniku
Bronasta plaketa Zdenki Slavič
V občini Središče ob Dravi je bilo pred dnevi nadvse slovesno, saj so z osrednjo proslavo obeležili že 67. občinski praznik, enega najstarejših v državi. S svojim obiskom sojo počastili številni visoki gostje in občani, ki so dvorano napolnili skorajda do zadnjega sedeža.
Župan Toni Jelovica, ki je v tej vlogi prvič na osrednji slovesnosti nagovoril občane, je med drugim poudaril, da samo mir zagotavlja varno prihodnost. »Občinski praznik je priložnost za vpogled v nekoliko bolj oddaljeno in bližnjo polpreteklost, sedanjost in prihodnost. Zato se danes zahvaljujem za vse dobro opravljeno delo v bližnji preteklosti nekdanjemu županu Juriju Borku, vsem dosedanjim članom in članicam občinskega sveta, nadzornega odbora in ostalim organom ter občinski upravi na čelu z direktorico,« je dejal Jelovica ter se zahvalil še vsem občanom in občankam, ki so prispevali k uspešnosti in nadaljnjemu razvoju občine, še posebej pa je izpostavil letošnje nagrajence občinskih priznanj in plaket, »ki so k razvoju skupnosti prispevali več, kot bi od njih smeli pričakovati«.
Jevšek napoveduje okrepitev ekipe v Mariboru
Polno dvorano je nagovoril tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Pou-
daril je, da se obmejne občine še vedno borijo z zaostankom v razvoju ter da so razlike z razvitejšimi občinami še vedno prevelike. Da so vladne službe preoblikovali v ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, po njegovem daje priložnost za večjo sinergijo ter posledično zmanjšanje regionalnih razlik. Slovenija bo s približno 3,2 milijarde evropskih kohezijskih sredstev nadaljevala zmanjšanje regionalnih razlik v državi. Kar 65 % tega denarja bo namenjenega vzhodni regiji. »Prvi razpisi bodo predvidoma objavljeni v tem mesecu. Objavili smo razpise za vse štiri čezmejne programe Interreg.
Za vašo občino so zagotovo zanimivi čezmejni projekti s tremi sosednjimi državami - Madžarsko, Avstrijo in Hrvaško, za katere na voljo približno 100 milijonov evrov. Za obmejna problemska območja smo februarja ponovno objavili razpis za ekonomsko poslovno infrastrukturo in inkubatorje v vrednosti 19 milijonov evrov, na tem področju je občina lani uspešno pridobila 400.000 evrov nepovratnih sredstev, v pripravi je razpis za zaposlitev diplomantov na obmejnih območjih. Na ministrstvu nameravamo še letos okrepiti ekipo v Mariboru,« je izpostavil Jevšek.
Sledil je vrhunec prireditve,
podelitev občinskih priznanj in nagrad. Z občinskimi priznanji so nagradili voznike prostovoljce, to so: Anton Horvat, Andreja Resman, Marjan Kolarič, Ivan Lazar, Franc Medik, Stanko Ploh, Jože Rakuša, Nataša Šoštarič, Jože Šef in Marjeta Vaupotič. Posebno priznanje so za 25 let uspešnega dela podelili Pevskemu zboru DU Središče ob Dravi, bronasto plaketo pa Zdenki Slavič za povezovalno in požrtvovalno delo. Slednja se je v imenu vseh nagrajencev tudi zahvalila. Prireditev so z zanimivim kulturnim programom obogatili domači godbeniki in dijaki ormoške gimnazije.
Monika Horvat
Haloze • V treh urah pobrali okrog 6,5 tone smeti
Starši pripeljali otroke, nato pa brž domov
Okrog 1.800 prostovoljcev sije v občinah Videm, Majšperk in letale minulo soboto nadelo rokavice, prijelo v roke vreče in iz narave pobralo približno 6,5 tone smeti, ki tja vsekakor ne sodijo. Največje bilo ponovno odvržene embalaže, število črnih odlagališč po občinah pa se zmanjšuje v vseh treh občinah.
Foto: Občina Majšperk
Največ prostovoljcev se je zbralo v Majšperku, kjer so prevladovali osnovnošolci. Na čistilni akciji so pomagali tudi gasilci, občinski režijski obrat in posamezniki, ki so pobirali odložene vreče ob trasah ter jih s prikolicami odvažali na zbirna mesta.
V Majšperku se je zbralo okrog 600 prostovoljcev, prevladovali so šolarji, ki so imeli t. i. delovno soboto. V slabih treh urah so nabrali okrog 15 m3 oz. 1.620 kilogramov različnih vrst odpadkov. Največ je bilo odvrženih pločevink, plastenk in folije, našli pa so tudi traktorske gume in kose odsluženega pohištva, pa plastične zaboje. »Glavnina vseh odpadkov je bila ob osrednjih prometnicah, kar jasno kaže, da jih nevestneži pač mečejo skozi okno. Verjetno bi, če bi krenili tudi v druge smeri, našli še kakšno neodkrito zbirališče odpadkov tudi po gozdovih, a po podatkih lovcev in ribičev se slika izboljšuje,« je ocenil župan Sašo Kodrič. Težko pa je razumeti, da se vsako leto kljub obveznemu odvozu smeti in domnevno večji ozaveščenosti odpadki v naravi in na standardnih mestih še vedno pojavljajo.
»Žal imamo še vedno vikende in objekte, ki niso vključeni v sistem obveznega odvoza odpadkov, saj tam nihče naj ne bi bival, a vidimo, da je stanje drugačno. Občanom je na voljo tudi zbirni center, ki res ni povsem brezplačen za vse vrste odpadkov.« Opaža tudi, da kljub obveznemu ločevanju gospodinjstva tega še vedno ne počno tako
vestno, kot bi morala. »Po analizah je v posodi za mešane komunalne odpadke še vedno le 30 do 40 % takih, ki v to posodo tudi sodijo.« Pokomentiral je še udeležbo na čistilni akciji: »Povabili smo vse in pričakovali smo večjo udeležbo odraslih. Morda je krivo tudi vreme, čeprav šolarjev to ni ustavilo.« Predvsem si na občini želijo, da
V Zavrču letos malo drugače
V občini Zavrč letos ne bo tradicionalne čistilne akcije, ki sojo sicer načrtovali, nato pa zaradi slabega vremena odpovedali. Zato pa preko občinske spletne strani pozivajo ljudi, da nekaj svojega časa namenijo skrbi za čisto in urejeno okolje v svoji bližini. Vreče za smeti lahko brezplačno dobijo na občinski upravi. »Povabite družinske člane, sosede ali prijatelje ter se odpravite na'sprehod' v naravo, ko vam to dopušča čas in seveda vreme,« so zapisali in dodali, da bodo zelo veseli kake fotografije. Za odvoz polnih vreč z odpadki pa bo poskrbela občina. (EK)
bi bili odrasli vzor otrokom in ne obratno. Pogosti so bili primeri, ko so starši pripeljali otroke na zbirno mesto, nato pa se odpeljali domov, na drugi strani pa na čistilnih akcijah sodelujejo skorajda enaki obrazi.
Na povabilo občine Žetale se je odzvalo okrog 55 prostovoljcev. »Pobrali smo okrog 6 m3 smeti, ob regionalni cesti pa smo opazili precej odvrženih manjših steklenic alkoholnih pijač, drugod so prevladovali plastični odpadki, nekaj so jih verjetno odvrgli ljudje, nekaj je raznesel veter,« je akcijo povzel vodja Jože Vogrinc. Novih črnih odlagališč niso odkrili. V občini Videm pa je na čistilni akciji sodelovalo okrog 470 šoloobveznih otrok in še 570 odraslih. Skupaj so zbrali 4,2 tone odpadkov, prevladovala je mešana embalaža.
Mojca Vtič
Ptuj • V galeriji Magistrat otroški umetniki
Ljudske pravljice nas bogatijo
V ptujski Mestni hiši bodo nekaj časa domovali Mojca Pokraj-culja, Kralj Matjaž, Ježek Janček, Muca Copatarica in drugi pravljični junaki. Na svojih risbicah so jih upodobili predšolski otroci, ki so sodelovali na 4. mednarodnem likovnem natečaju Vrtca Ptuj. Tema, kije letos navdihovala otroško domišljijo, je bila ljudska pravljica.
j.	Uiilfrljii tiijjjjsfCrt/
Foto: CG
Odprtje razstave so s pesmijo in plesom popestrili najmlajši iz ptujske enote Spominčica.
»To tematiko smo izbrali predvsem zato, ker nas ljudske pravljice učijo, da dobro vedno premaga slabo, potrpežljivo sodelovanje in pogum pa sta nagrajena. Gre za pomembne vrednote, ki jih želimo prenesti našim najmlajšim,« je povedala Mateja Lobenwein, ravnateljica Vrtca Ptuj, ki je zelo zadovoljna z odzivom vrtcev tako iz Slovenije kot tujine. Skupno so prejeli 121 likovnih del, tudi iz Srbije, Slovaške, Avstrije in Hrvaške. Ocenjevalna komisija v sestavi Tomaža Plavca, akademskega slikarja, kiparja in grafika, ter Maje Novak in Daniele Močnik, strokovnih sodelavk Vrtca Ptuj, je na razstavo uvrstila 28 otroških risbic, ki so še posebej izstopale. Ta izbrana likovna dela so tudi nagradili s posebnimi priznanji. »Člani komisije so imeli težko delo, vendar so z veliko mero strokovnosti in tenkočutnosti izbrali tiste najbolj izstopajoče. Razstava je zelo raznolika, vedra in pisanih barv. Otroci so upodobili tisto, kar so začutili ob prebiranju ljudskih pravljic,« je še dodala Lobenweinova.
Razstavo, ki bo na ogled vse do 10. maja, je odprla ptujska županja Nuška Gajšek, ki je ob tej priložnosti čestitala vsem najmlajšim ustvarjalcem. Hkrati pa se je zahvalila tudi njihovim vzgojiteljicam, ki so jih seznanile s svetom ljudskih pravljic in jih spodbudile k risanju.
EK
Sp. Podravje • Prvomajske počitnice pred vrati
Podravski šolarji na počitnice dan kasneje
Za okoli 194.500 slovenskih osnovnošolcev in 79.000 dijakov se prihodnji teden začnejo prvomajske počitnice. Vendar ne za vse šolarje na isti dan. Na zahodu države bodo šole svoja vrata zaprle že v sredo, na vzhodu pa en dan kasneje.
Foto: CG
Prvomajske počitnice bodo letos skupno trajale šest dni.
Učenci, ki obiskujejo šole v Ljubljani ali v regijah Gorenjska, Goriška, Primorsko-Notranjska, Obalno-Kraška, Osrednja Slovenija, Zasavska in Jugovzhodna Slovenija, bodo prosti že v sredo, 26. aprila. Razlog za to je, ker je Prešernov dan padel v teden, ko so imeli učenci tega dela Slovenije zimske počitnice. Za vse ostale pa se bodo počitnice začele na dan upora proti okupatorju, 27. aprila, in se zaključile v torek, 2. maja. Skupno bodo torej trajale šest dni. Družine jih lahko izkoristijo za skupna druženja, izlete in potovanja.
Na Ptuju in okolici v tem času ne bo na voljo številnih brezplačnih počitniških aktivnosti. Izjema je ptujska Špajza, ki organizira v petek, 28. aprila, brezplačno počitniško varstvo za otroke od 7.30 do 15.30. Najstarejše mesto ob Dravi sicer ponuja veliko možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, zanimivi in cenovno ugodni pa so lahko tudi izleti do bližnjih Haloz in Slovenskih goric. Marsikatera občina ponuja možnost izposoje električnih koles in oglede drugih zanimivosti.
Učenci in dijaki bodo ponovno sedli v šolske klopi v sredo, 3. maja. Že naslednji dan pa maturante čaka prva izpitna pola - esej iz slovenščine. Prav tako se za šestošolce in devetošolce začenjajo nacionalna preverjanja znanja.
EK
20 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 21. aprila 2023
Juršinci • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 9. sezona
Mladi pevci navdušili s petjem in odrsko podobo
V Večnamenskem kulturnem centru dr. Antona Slodnjaka v Juršincih so 18. aprila peli pevci OŠ Juršinci. V zgodbi projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo imajo Juršinci posebno mesto, saj se je tam vse skupaj začelo in danes le-ta piše že deveto uspešno sezono. V tej občini so med prvimi tudi spoznali sporočilnost tega projekta. Doslej se je na tem odru zvrstilo že nekaj tisoč pevcev. Projekt se vse bolj širi v slovenski prostor in predstavlja pomemben identitetni del.
Razveseljivo je, da se je v novi sezoni več kot polovica pevcev prvič predstavila na tem odru slovenske pesmi. S svojimi nastopi je vseh enajst pevcev, devet pevk in dva pevca, navdušilo občinstvo v dvorani, ki je bila tudi tokrat dobro obiskana. Zaploskali so jim njihovi starši, bratci in sestrice, dedki in babice, drugo sorodstvo, prijatelji in še nekateri drugi, ki se veselijo vseh takšnih nastopov, kjer odmevata slovenska pesem in glasba. Prevladovale so zabavne pesmi, slišali pa smo tudi dve narodno-za-bavni pesmi, legendarno Slakovo v Dolini tihi in Morsko pravljico Ansambla Petra Finka.
V	improvizirani šolski učilnici na odru je bilo zelo sproščeno. Za to je poskrbel voditelj Dalibor Bede-nik, ki se je ob tem spominjal tudi svojih nekdanjih šolskih dni. Pevce je spodbujal tudi juršinski župan Robert Horvat, ki je vsem zaželel, da po svojih najboljših močeh za-pojejo že na predizboru in tudi v nadaljevanju projekta. Zahvalil se je družbi Radio-Tednik Ptuj za ta projekt, staršem, da spodbujajo otroke pri razvijanju njihovih talentov, da sodelujejo, mentorjem, ki talente pripravljajo za nastop, in še posebej vsem mladim pevcem, ki zberejo pogum, da zapojejo v tem projektu. Osebno mu je najbolj všeč, da otroci pojejo v slovenskem jeziku. Njihovo petje ga je tako navdušilo, da je po koncu prireditve še enkrat stopil na oder, jim čestital za odlične nastope z željo, da bi bilo takšnih nastopov več, da ne bi čakali eno leto, da ponovno zapojejo, tako so ga mladi pevci navdušili. Vsi pa so tudi zmagovalci, tako lepo so zapeli, pa je povedal v imenu vseh, ki so ta večer uživali v juršinski dvorani.
V	polfinale sta iz OŠ Juršinci napredovali: Žana Strmšek v mlajši kategoriji s pesmijo Naj ljubezen združi vse ljudi, in Marinela Stefa-novič s pesmijo Ne bodi kot drugi.
Boben sreče pa lahko v novi sezoni posameznim šolam prinese še več polfinalistov glede na izenačenost
pevcev nekaterih šol.
Na letošnji nastop v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se
veselijo bodo mlade pevce spominjala tudi nalivna peresa Vivapen.
MG
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Sponzorji prireditve
♦ h •BIT
IT rešitve
^ SAZAS
SILKEM
Štajerski
w
uiuApen
Foto: Črtomir Goznik
Peli so: Tin Slodnjak, 2. r., pesem Lučke (Polkaholiki, BQL), Ivi Katsaras, 2. r., pesem Kdo ti bo dušo dal (Eva Boto), Mia Stuhec, 2. r., pesem Naš kuža (Hajdi), Tjaša Kovše, 4. r., pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki), Ožbe Hrga, 5. r., pesem V dolini tihi (Lojze Slak), Žana Strmšek, 5. r., pesem Naj ljubezen združi vse ljudi (Regina), in Irena Drobnjak, 5. r., pesem Ne bodi kot drugi (Ditka) v mlajši kategoriji, v starejši pa: Varja Kočevar, 6. r., pesem Hallelujah v slovenskem prevodu (Alexandra Burke), Lana Friščič Krampelj, 7. r., pesem Verjamem (Eva Boto), Marinela Stefanovič, 8. r., pesem Ne bodi kot drugi (Ditka), in Barbara Krivec, 9. r., pesem Morska pravljica (Ansambel Petra Finka).

Žana Strmšek, 5. r., pesem Naj ljubezen združi vse ljudi (Regina), zmagovalka v mlajši kategoriji: „Zelo rada pojem, že od majhnega. Pesem, ki sem si jo izbrala, je zelo lepa, primerna času, ki ga živimo. Všeč so mi take pesmi. Rada pojem tudi pesmi Nine Pušlar, Bitke. Zelo sem vesela, da sem se	Foto: čG
uvrstila v polfinale. Veliko sem vadila. Upam, da se bom uspešno predstavila tudi v polfinalu in se uvrstila v finale. To si resnično želim."
Marinela Stefanovič, 8. r.,
pesem Ne bodi kot drugi (Ditka), zmagovalka v starejši kategoriji: „Zelo sem vesela, presenečena, da sem se uvrstila v polfinale. To je bil moj prvi nastop v tem projektu, zato sem še toliko bolj vesela. Pojem že od majhnega, glasbo imam zelo rada, vsak dan jo poslušam. Najraje pojem	Foto: čG
angleške pesmi, od slovenskih pa so mi všeč pesmi, kijih pojejo Eva Boto, Nina Pušlar, Ditka. Tudi v polfinalu si želim čim bolje zapeti."
Sponzorji SO bili: občina Juršinci, IT rešitue H Bit, Silkem, Metal projekt, Nenad Vrbanič, Viuapen in Sazas
radioPTUI
Ograje, nadstreški in pergole
Nenad Vrbanič s. p., Juršinci 12 a, 2256 Juršinci Tel: +386 70 859 683 E-mail: office@metalprojekt.eu
Ormož • Po poti 30 let spominov
Jubilejni koncert zbora
Ta konec tedna, v soboto, 22. aprila, ob 19. uri, se v obnovljenem ormoškem domu kulture obeta zanimiv, jubilejni koncert ob 30-letnici delovanja Moškega pevskega zbora Dobrava.
Začetki zbora segajo v leto 1993, ko je ta prvič zapel svojim sova-ščanom na Dobravi na njihovem četrtem srečanju. V tridesetih letih delovanja je mozaik gradilo 49 pevcev, danes jih šteje 16. Zapeli so na kar osemindvajsetih revijah odraslih pevskih zborov, številnih koncertih, proslavah in drugih dogodkih. Na vajah in nastopih so se srečali več kot 1.400-krat, zborovskemu petju so namenili več kot 50.000 ur, so med drugim izpostavili v biltenu, ki so ga izdali ob tej priložnosti.
Od ustanovitve do leta 2001 je
zbor vodil Franci Magdič, nato je nadaljeval Jože Barin Turica, od leta 2013 pa jih s svojo mladostjo in strokovnostjo na vaje in nastope pripravlja zborovodkinja Larisa Juvančič.
Kot je dejala, njihove vaje potekajo enkrat na teden, pred dogodki, kot so koncerti, se dobijo tudi večkrat. Vsako leto se udeležijo tudi intenzivnih vaj. Pojejo ob najrazličnejših priložnostih, za petje so bili nagrajeni tudi s priznanji. Vsako leto pripravijo letni koncert, ob jubilejih večjega, kakršen bo to soboto, ob 30-letnici. Napoveduje-
jo zanimiv pevski večer z bogatim repertoarjem, od tradicionalnih ljudskih do dalmatinskih oz. klap-skih in napitnic. Z glasbo ga bodo popestrili tudi njihovi prijatelji, skupina Septima.
Juvančičeva si želi, da tradicija zborovskega petja v Dobravi ne bi izumrla. V zboru pojejo pripadniki več generacij, od 45 do kar 82 let, toliko namreč šteje najstarejši član. V prihodnje pa si želijo pridobiti čim več mladih moči, kar je vse prej kot enostavno. »Tridesetletno obdobje je lahko dolga ali kratka doba, vsekakor pa je trideset let delovanja
Foto: arhiv MPZ Dobrava
Moški pevski zbor Dobrava
našega zbora jubilej, ki zasluži pozornost. V tem obdobju fantje so
možje postali, zrela leta dočakali, ob pesmi prijetne spomine in prija-
teljstva stkali,« so še zapisali.
Monika Horvat
petek • 21. aprila 2023
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
	«CradioPTUI
arodno	Štajerski TEDNIK
Y abavne	
Mestni trg Ptuj, 1. septembra 2023, £ ob 19.30	*
www.ptujski-festival.si
FINALE 9. SEZONE
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Mestni trg Ptuj, 2. septembra 2023, ob 18.00
radioPTUI štajerski TEDNIK
1	radio celi	ie	■	novi tednik	i
		.a			
Pokličite in naročite revijo na 080 4321 še danes!
NAROČITE
IN PRIDOBITE NAGRADO
x •
NAROČILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek: Naslov:
Telefon: fj^M	E-nasiov:
Oatu m naroč i la:	Po dpi s:
Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail)
5 podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih & mesecev nisem bit/a naročnik/-it a

Nagrado lahko prevzamete v trgovini Zivex (Mariborska cesta 3, Ptuj). Pogoj za prevzem nagrade je potrdilo, ki vam ga bomo priporočeno poslali po pošti na dom.
Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
ZIVEX
Vse za zunanjo ureditev
Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416, Spletna prijava in pogoji: www,tednik.si/narocnina
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 21. aprila 2023
PETEK 21. april 7:30 Glasbena osmica (sli :G5 Otroški kotičel "
.... Ottt..,,........
8:30 Futsal magazin S09E31
sla fec.....
________________Muri 49.
9:55 Animirana pripovedka
0:00 Tele M 0:25 Dober večer 1:20 Cista umetnost - april 2:00 Ptujska kronika 2:30 Poftat
2:40 Obzornik TV Dravograd 3:40 Pogled nazaj 4:05 Tele M 14:35 Videostrani ' 8:00 Ptujska kronika 8:25 Glasbena osmica (tuja) 8:50 Utrio Ormoža J 9:35 Bralni razgledi 10, oddaja 9:50 Mali Prirn	r
20:00 Ptujska kronika 20:25 Portal
20:35 Obzornik TV Dravograd 21:30 Futsal magazin S09E31
22iffl Ptujska .........
22:25 Cista umetnost - a pni 23:00 Pogled nazaj 23:25 Glasba za vse 00:15 Videostrani SOBOTA 22. april 7:30 Glasbena ¿srnica (tuia) 7:55 Otroški kotiček 9. oddaja 8:20 Futeal magazin S09E31 8:45 ¡z d&žeie ob Muri 49. oddaja
9:20 Dob
0:15 Utrjki. ;— „. 1:00 Tadej Toš in odpadki
n-.-l--:---|un(
t večer Ormoža,
1:45 Potovanje na luno
snje n: ¡d redi
Ina
2:45 Pomurski tednik 3:10 Pooledi nazaj 3:35 Bralni razgledi 10. 3:50 Cista umetnost - apnl 4:30 Videostrani
cronika
fnica [slo.j ' Dravograd
8:00 Ptujsl 8:25 Gasil 19:00 Obzg 20:00 Prec 20:35 Borfaf
21:45 Zapuščina Štefke Cobelj 22:00 Ptujska kronika 22:30 Bralni razqiedi 10. oddaja 22:45 Glasba za vse 23:15 Skozi trpljenje v svobodo 00:20 Videostrani

maga
8:55 Pomurski tednik 9:20 Iz dežele ob Muri 49. oddaja
PISANA ■ ZABAVNA ■ AKTUALNA
NEDELJA 23. april 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:05 Otroški kotiček 9. oddaja 8:30 Onstran razuma 9:15 Dober večer G: 10 Tadej Toš in odpadki 0:55 Utrip Ormoža 1:40 Bralni razqledi 10. oddaja 2:00 Pregled tedna 2:35 PotSII
2:45 Cista umetriost - april
:4i> Cista umetnost - april _:20 Iz dežele cA) Muri 49. oddaja 13:55 Pogled nazaj 14:25 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Pogled nazaj 18:55 Glasbena osrnica (tuja] 19:30 Pomurski tednik 20:00 Pregled tedna 20:35 PortaT
20:45 Obzornik W Dravograd 21:40 Dobrote slo. kmetii'2fl22 22:00 Ptujska kronika 22:25 Cista umetnost - april 23:00 Glasba za vse 23:30 Bralni razgledi 10. oddaja 00:05 Videostrani PONEDELJEK 24. april 7:30 Glasbena osmica (tuja) 7:55 Otroški kotiček 9. oddaia 8:20 Iz dežele ob Muri 49.
B:55 Onstran razuma
daj a
10.
10:25 Dober veter 11:20 Pomurski tednik 1:45 Zapuščina Štefke Cobelj 2:00 Pregled tedna 2:35 Poifal 12:45 Pogled nazaj 13:15 Cista umetnost - april 13:50 Preglednik TV Maribor 14:30 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 G.lasbena osmica (slo.) 18:50 Cista umetnost - april 19:25 Pogled nazaj 19:50 Kdo"? 20:00 Pregled tedna 20:35 Pora I
20:45 Obzornik TV Dravograd 21:40 Bralni razgledi 10, dodaja 22:00 Ptujska kronika 22:25 Utrip Ormoža 23:10 DoSrote slo. kmetij 2022 23:25 Glasba za vse, pon. 00:15 Videostrani
Ptujska»¡mfejaFVlV. T:0?SCO&EE28,»i'ii8pt«.M ww«.pMvlv *' ttlpnsch ^ lilt'11'1 ■■'P TSi jfc JS™
V App Store
IL<*
&M i
OKNA
NJA VRATA
02 / 780 04 24 i
13
INFO@VRATA-TUNING.SI
OSOJNIKOVA 12, PTUJ
0
KOLOFON
Na voljo mobilni aplikaciji
v
^ Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
www.roletarstvo-arnus.si
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Dornava in Osnovno šolo Dornava vabi na prireditev

OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Dornava.
Vidimo se v torek, 25. aprila, ob 18. uri v Kulturni dvorani Dornava.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
Projekt podpira Občina Dornava.
♦ h
BIT
IT rešitve
SAZAS
SILKEM
kmetijska zadruga
,seWe do ¿e,
kvarni°° ^1900 6
AKCIJA VEUA OD 5.4. DO 31.4.2023 oz. do razprodaje zalog!
l/l #T)	¿£l§adike..
VI rp cornus 4fr,Druzov,c
t/	lSADIKE
V PONUDBI
SADIKE CORNUS
SADIKE DRUZOVjC^»----^^™
-ugodnu
Pomlad v KZ Ptuj!
LENART- ZADRUŽNIK' GORIŠNICA- MARKOVCI • MAROF« VIDEM
NA VOLJO TUDI NASVET STROKOVNJAKA!
SMO POOBLAŠČENI TRGOVEC
STIHL:
SERVIS IN TRGOVINA KOSEC-MAROF, V SERVISU KOSEC, KVALITETNO IN PO UGODNI CENI POPRAVI VAŠO VRTNO KOSILNICO, MOTORNO KOSO, MOTORNO ŽAGO
IN DRUGO VRTNO ORODJE.
,_^ .
BENCINSKA KOSILNICA RM 248T
£ ^^ Štajerski TEDNIK
(SLRADIOPTUI
uiunpen ^
petek • 21. aprila 2023
Oglasi in objave
Štajerski	23
V Žagi Cugmajster Loče zaposlijo za nedoločen čas: brusilca, lesarja-strojnika, viličarista.
Delo se opravlja na sedežu podjetja Cugmajster od ponedeljka do petka, od 6. do 14. ure.
Pokličite: 031 709 744 ali 03 759 21 70.
Alojz Cugmajster s.p., Cesta v Zeleznik 8, Loče
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KMETIJSTVO
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo.
Brezplačna dostava. VzrejanesnicTibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01_
PRODAM trosilnik za apno, 2 m, samo-nakladalno prikolico, 19 m2 z 9 noži za silažo, luščilnik koruze z motorjem - nov, molzni stroj, prevozni, primeren za drobnico, AEG. Tel. 040 429 192 ali 031 423 484, Rače.
BELE KOKOŠI, težke 3,5 do 4 kg, prodajamo. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246.
NESNICE, rjave, črne, grahaste, leghorn in marogaste, v začetku nesnosti, sprejemamo naročila. Tel. 040 531 246.
POTREBUJEMO osebo za jutranje čiščenje, približno 2 uri. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19.
RAZNO
MOŠKI, osamljen, srednjih let, brez obveznosti, želim spoznati osamljeno žensko do 70 let, z resnim namenom. Tel. 071 553 404.
MOTORNA VOZILA
SKUTER Aprilia, 500 kubični, letnik 2005, in dva mopeda Tomos, vse registrirano, prodam. Tel. 070 826 526.
PRODAMO - POSLOVNO STAVBO, letnik 1995, skupne površine 283 m2, zemljišče 842 m2. Cena: 385.000 EUR. ^ 041 684 075 ali W £|ŠStilAX
02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio
PVC okna, vrata, senčila
www.novareha.si
Rova Reha
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
ROLETE. SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com

1
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELUO
Štajerski
v digitalni knjižnici: WWW.dlib.!
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
¿f mželi družino
\ .1.n- - f.." .i.u Ko,: .,!, ;r Ajda ŠFHM.p.n
\rečna v dvoje, a poroke še ne bo
I_^ üi_
ŽIVLJENJSKA SOLA JANA PLESTENJAKA
Šele zdaj se zaveda, da si želi družino
ANA MARIA MITIC MOLČI O SVOJI STISKI
Po sedmih letihje spetsama
NATALIJA VERBOTEN NE MORE POZABITI
19 let po aferi 'povešene prsi1
SUPER PAR LUKA KORENČIČ IN AJDA ŠPACAPAN
Srečna v dvoje, a poroke še ne bo
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR.
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, sestre, tete, babice, prababice in praprababice
Terezije Kukovec
BUKOVCI 97
nazadnje varovanka Doma upokojencev Muretinci
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Posebna hvala osebju doma ostarelih Muretinci. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi in pogrebnemu podjetju Mir, Janku Kelencu za odigrano Tišino. Iskrena hvala vnukinji Klavdiji za poslovilne besede. Hvala tudi Mariji Prelog za molitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustil
Karl Pušnik
IZ GROMOVE ULICE 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala Društvu upokojencev Turnišče, gospodinjam, športnikom in prijateljem iz šole Zdravja. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, govornici gospe Zdenki ter pevcem.
Vsem še enkrat hvala za darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Žalujoči: žena Štefanija, hči Brigita z družino in sin Daniel z družino
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, mame, babice in tašče
Ivane lfidovič
4. 4. 1940-9. 4. 2023
IZ ULICE PRVEGA MAJA 10
NA PTUJU
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja in darovane sveče.
Zahvala kaplanu Primožu Lorbku za opravljen obred in pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Slavko, hčerki Darja z Miranom in Brigita z Bojanom, vnuki Jan, Tim, Vita in Lena
www.tednik.si
PROGRAMSKI NAPOVEDNI K
PETEK, 21. april
Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Materinski dan na Forminu in Zagojičih 10:30 Utrip Ormoža
11:25 Območna revija glasbenega izročila 13:00 Starpoint prodajno okno 14:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 ZaŠpilaj in zakrikaj po domače 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Materinski dan v vrtcu Gorišnica 21:45 Astro — v živo 23:00 Video strani
SOBOTA, 22. april
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:00 Kronika iz občine Markovd
10:00 Ptujska kronika
10:30 Utrip Ormoža
11:10 Na brazdah ljubezni, 2.del
12:00 Seja sveta Obilne Lenart - ¿nova
14:00 2. Izredna seja sveta Dornava - znova
16:00 Video strani
17:00 Starpoint prodajno okno
18:00 Revija OFS v Majšperku, 2.del
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Ob materinskem dnevu v Prvencih
21:00 Ujemi sanje
21:40 Starpoint prodajno okno
23:00 Video strani
i E
NEDELJA, 23. april
i VitJeo strani I Jutranja telovadba i Šport in Špas
I Športnik leta Občine Hajdina 2022 I Ob materinskem dnevu v vrtcu Videm i 2. Izredna seja sveta Dornava - znova I Materinski dan v vrtcu Gorišnica i Zašpilaj in zakrikaj po domače I Za pojmo prijatelji I Revija OFS v Majšperku, 2.del I Alfi po Sloveniji in svetu i Na brazdah ljubezni, 4.del I Šopek obletnic v Zlatoličju i Video strani
PONEDELJEK. 24. april
) Video strani J Jutranja telovadba ) Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 1 Razstava kruha na Vidmu 1 Ptujska kronika ! Ujemi sanje ) Utrip Ormoža ) Starpoint prodajno okno 1 Video strani
) Italijanska trgovina - v živo 1 Ob materinskem dnevu v vrtcu Videm ) Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 1 Ob materinskem dnevu v Prvencih ) Kronika iz občine Markovcl ) Starpoint prodajno okno ) Video strani
BRANJE Z ZANOSOM
f ŽE V^i
I PRODAJI ^
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 21. aprila 2023
Sp. Podravje, Ormož • Že 11. leto projekt Varno na kolesu
Lenart • Vzgoja mladih sadjarjev se začne že v vrtcu
Izstopajo ormoški in tomaževski učenci Malčki iz jabolk iztisnili sok
Učenci OŠ Ormož so v letošnjem šolskem letu s kolesom nabrali že več kot 4.000 km, kar je trenutno tudi največ med vsemi sodelujočimi podravskimi šolami v okviru projekta Varno na kolesu.

m?
Projekt Varno na kolesu že 11. leto zapored širi sporočilo o pomenu varnosti kolesarjev in spodbuja k aktivnemu življenjskemu slogu.
Pomlad je čas za raziskovanje sveta na dveh kolesih. Vsaj tako pravijo mladi nadobudni kolesarji 25 osnovnih šol iz podravske regije. Na letošnjem razpisu programa Varno na kolesu iz omenjene regije še posebej izstopajo učenci OŠ Ormož, ki se lahko pohvalijo z že več kot 4.000 prekolesarjenimi kilometri. Skupni števec podravskih šol je sicer letos obrnil že skoraj 4.670 kilometrov.
Navdušili so tudi učenci OŠ Sv. Tomaž, ki so se posvetili nalogam razpisa s poudarkom na osvešča-nju o varni udeležbi v prometu. Za člane strokovne žirije so izdelali maketo in z njo zelo natančno prikazali prometno situacijo, s katero se srečujejo ob prihodu v šolo.
Navdušili so s svojo pozornostjo na podrobnosti, medtem ko so v vi-deu skrbno predstavili tamkajšnje prometne znake in njihov pomen pravilno upoštevali med izvedbo krajše kolesarske poti v okolici šole, so sporočili organizatorji.
Učenci OŠ Antona Bezenška Frankolovo pa so se preizkusili v likovno-literarnem natečaju, kjer so nastale zanimive pesmice in risbice, s katerimi so opozorili na pomen kolesarske čelade in druge pomembne vidike varnosti. Njihovi izdelki dokazujejo, da je tudi z umetnostjo mogoče ozaveščati o prometni varnosti.
Na razpisu programa, ki ga organizira družba Butan plin s partnerji, so iz širšega spodnjepodravskega
OKNA, VRATA t¡ -GARAŽNA l//?4gy
www.naitors.si
NAI/ORSd
Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031793 Z04
Gorišnica I. Gorišnica
Člani Sadjarskega društva Slovenske gorice Lenart in gospodinje iz Društva kmečkih žena Voličina so obiskali lenarški vrtec in pripravili delavnico, na kateri so malčki spoznavali sadno drevje, nato pa prešalijabolka in iz njih dobili sveži sok.
Kot je povedal sadjar Janko Sekol, so delavnico pripravili v želji po motivaciji otrok ter zavedanju o pomenu samooskrbe, uživanja zdrave hrane, pridelave sadja in ozelenitvi javnih površin z zasaditvijo sadnih dreves.
Poleg jabolčnega soka, ki so ga sami iztisnili iz domačih jabolk, so se otroci posladkali še z jabolčno pito in »štrud-lom«, ki so ju spekle kmečke gospodinje, za konec pa zapeli še pesmico o jabolkih.
Lenarška občina je v sodelovanju s sadjarskim društvom že pred tremi leti poskrbela za zasaditev sadnih dreves, in sicer na javnih površinah sredi mesta in v bližini javnih zavodov.
Delavnica sicer sodi v okvir prve faze projekta z naslovom Ureditev mestnega središča, ki ga omenjeni društvi izvajata skupaj z Občino Lenart in podjetjem AGJ, sofinancirata pa država in EU.
SD
r
Otroci iz lenarškega vrtca so spoznavali sadno drevje, nato pa prešali jabolka in iz njih dobili sveži sok.
Foto: Varno na kolesu
konca z ormoškim in lenarškim sodelovale še naslednje osnovne šole: Žetale, Benedikt, Ivanjkovci, Kidričevo, Olge Meglič, Središče ob Dravi, Hajdina in Majšperk. Nacionalni zmagovalci projekta bodo sicer znani 19. maja.
Monika Horvat
[m]v žepu le žeton
raSSSSS®®***
O
Moja Wjtab«^^^ seto Od dokumentacije manj

* *

# * *
»ca čisto ob pamet.


<x><xxxxxxxxxxx><x><x><x><>^^ Nagradno turistično vprašanje
Ptuj gosti slovenski vino
dJ
Bogato dogajanje bo ta konec tedna na Ptuj pritegnilo več obiskovalcev kot običajno ob tem času. Že včeraj se je v dominikanskem samostanu začel 6. slovenski vinogradniško-vinarski kongres. V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča je na ogled razstava o Francu Goričanu, enem prvih sadjarskih strokovnjakov na Slovenskem, deloval je tudi na Ptuju.
Ptujčani naj bi bolj kot katero koli soboto v letu jutri množično obiskali lokale v starem mestnem jedru in se tudi sicer pomešali med obiskovalce mesta v tem času. Vabilo so prejeli v okviru promocijske akcije Pridi v mesto, da bi se v mestu ponovno družili tako kot nekoč. K obisku jih vabijo tudi galerije in razstavišča ter tudi Kurentova hiša.
V	Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je pred študijskim oddelkom na ogled tudi razstava Muzejsko društvo 1893-1956, ki je posvečena 130-letnici Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Razstava avtorice Mire Petrovič bo na ogled do 29. aprila. Sobotno dopoldne pa lahko družine z otroki preživijo tudi na muzejskih delavnicah v ptujskem gradu. V Centru interesnih dejavnosti pa bo potekala izmenjava oblačil, knjig in rastlin.
V	Brodarskem društvu Ranca bodo tudi letos na predvečer prvega maja, 30. aprila, ob 21. uri na pomolu pri Termah po Dravi spustili kres.
Letošnji spomladanski Teden restavracij je postregel z novimi rekordi. V 108 restavracijah, na Ptuju gostilna Grabar in gostilna Ribič, so od 24. marca do 2. aprila razvajali več kot 50.000 gostov s posebnimi menuji po enotni ceni. Letos je bil
s
poudarek: več okusa, manj odpadkov.
Zeleni dan slovenskega turizma, ki je kot osrednji dogodek namenjen prejemnikom znaka Slovenia Green, bo letos potekal v Bohinju, nosilcu platinastega znaka Slovenia Green Destinations. V ospredju dogodka, ki bo 30. maja, je zelena zaveza za zmanjšanje okoljskega in družbenega odtisa. Skupaj razvijamo zeleni turizem z manjšim odtisom in večjo vrednostjo za vse, za lokalne skupnosti, podjetnike in obiskovalce.
V novem gastronomskem vodniku Gault&Millau za leto 2023 je predstavljenih 180 restavracij, več kot 100 top zbirališč, 93 vinskih kleti z 278 ocenjenimi vzorci vin ter 25 karakterističnih slovenskih turističnih kmetij. Od ptujskih gostiln sta dva klobuka obdržala gostilna Grabar in gostilna Ribič. To pomeni, da ohranjata kakovost svoje ponudbe oz. hrane. En klobuk pa si je prislužilo od strogih ocenjevalcev Gostišče Taverna, Ivanjkovci.
Še največji drenj pa na ptujske ulice in trge, če odmislimo Kurentovanje
Foto: Črtomir Goznlk
Na ptujskih ulicah in trgih bo 24. aprila potekal tradicionalni Jurijev sejem.
in Ptujsko noč, prinašajo tradicionalni ptujski sejmi. Najstarejši so trije Jurijev (23. aprila), Ožbaltov (5. avgusta) in Katarinin (25. novembra). Sejemske pravice je Ptuj dobil že konec 9. stoletja, ponovno pa konec 10. stoletja. Sodili pa so med pomembnejše sejme, saj jim je pravico do trgovanja podelil vladar. Letošnji Jurijev sejem, sv. Jurij je tudi zaščitnik mesta Ptuja, bo v ponedeljek, 24. aprila. Na Slovenskem trgu pred starim rotovžem in pranger-jem pa bo potekal srednjeveški Jurijev sejem z društvom Cesarsko-kraljevi Ptuj, ki varuje in ohranja staro srednjeveško in renesančno tradicijo Ptuja.
Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kje na Ptuju je vgrajen grb z Ogrskih vrat, da na dravskem (vodnem) stolpu (Miheličeva galerija), bo prejel Živko Lazic s Ptuja. Pred drugo svetovno vojno je bila v stolpu razstavljena t. i. vinarska zbirka. Leta 1967 so ga spremenili v prostor za občasne razstave, leta 1992 pa ga poimenovali Miheličeva galerija po slikarju Francetu Miheliču. Danes sprašujemo, kdo so ambasadorji glasbenega festivala Arsana. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, do 28. aprila.
p NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE S
Kdo so ambasadorji festivala Arsana?
f Ime in priimek:.........................................................................
Naslov:....................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
•->v Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. s"*