Št. 86. V Gorici, v torek dne 29. oktobra 1901. Letnik III. Izliiija vsak torck in Kohoto v tiHJnn olt II. uri pivilpohlne za nicsto t«»r ol. 3. uri popoldnc za de/.clo. Ako padc nala dncva praznik izido dan pn\j oh 6. zvečer. Staue po pošli projeinan ali v Gorici iia doin pošiljan o<>lolotno 8 K., pollctiio 4 K. in ci'litlclno 2 K. I'j'odaja se v Gorici v tohakarnali Schwarz v Öolskih ulicah in J <'I- lersitz v Nunskih ulicah po 8 vin. ('/jutranje izdanjc.) I r«'(lnis(v<> in upr;t v uistvo si' nahajata v «N a r o d n i risk ar n i», ulka Vetturini h. St. 9. Dopiso j(> naslovili na iirodnišlvo, nglas<> in naročnino pa na iipravnišLvu «Gorier». Oglasi so račuiiijo po ptHit- vrslah in sicur ako so tiskajo 1-kraL po 12 vin., 2-kral po 1U vin., 3-kral po 8 vin. Ako se večkrat liskajo, racu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna44 (odgov. J. Marusie). , Zaupen shod polit. društva „Sloga" v Gorici. (Dalje.) Koneeno preide govornik k našoinu ra/.doru na Goriškem ter dokaže neiz- potshitno, da ga jr provzročil oni človek, z» katerega so se bus nasi vodilelji naj- bülj trudili, da so ga takorekoc u s i 1 i I i volils'.em, ki niso zanj inarali. Takrat jo ta ^iož prisegal* na govornikov pi'o- gruin, zdaj pa krici in vpije, da ni imel dr. Gregorčič programa. Kako pa je mogel ta človek prevzeti dr. Gregorčičev program za svoj, ako dr. Grgoreic pro- grama ni imel ? Ta clovek je bil torej voljen kakor rečeno, na program polilicnega društva „Sloga" in ta program je bil tiuli vedno govornikov program. Na shodu v Ajdov- scini leta 1897 je ta človek javno pri- znal, da Gregorčičev program je njegov program ter se rotil, da ž njim stoji in pad«. — § 2. pravil polit. društva „Sloga;l pa slove: Društvu je namen, varovati in braniti pravice Slovencev na Goriškem in pospeševati njim na korist vse, kar sega v njihovo narodno, druzbinsko (so- cijalno) gospodarstveno in politiško živ- ljenje, ter delati za napredek in pravo svobodo na verski katoliški p o d lag i. Kako ta človek sedaj izvaja to ločko „Sloginega" programa, na katerega je bil izvoljen in o katerem je na shodu v Ajdovščini trdil, da ž njim stoji in pade, to je goriškim Slovencem, ki se koliekaj pečajo z našo dumačo poliüko, dobro znano, kakor jim je tudi dobro znano, kako malo ali pa nie doslednosti in stalnosti ne tiei v tem človeku. Kakor je bilo že poprej omenj(Mio, je ta elovek sam prcdlagal abstinenco v deželnem zboru, abslinenco, katero je, kakor smo pozneje videli, sam s svojim postopanjem spravil ad absurdum. Ta rnož ni zamogel nikdar prikrivati svoje zavisti do vsega, kar ni izšlo iz njegovih možgan in je povsod le polen» metal pod noge drugim, ki so se trudili, da bi kaj dosegli. Dne 24. aprila 1. 1899 so bili zbrani v Trstn slovanski poslanci vseh treh primorskih pokrajin. Tarn so se posvetovali in so tudi sklepali o na- daljnjem svojem postopanju s posebnim ozirom na abstinenco. Tolikokrat ime.iovani mož bil je na tem shodu tudi navzoč in je glede ab- stinence soglašal s svojimi goriškinii to- variši. Ali glej! Že 2b. maja istega Iota nastopil je na obenem zboru političnega društva „Sloga" javno proti govorniku, predsedniku tega društva ter načelniku kluba goriških slovenskih poslancev, ka- terega bi bil rad izpodrinil. Kor je pa zadol na odločen odpor, spremenil je h kralu svojo taktiko in je pri volitvi sam predlagal, da se govornik z vzklicom zo- pet izvoli predsednikom polit. društva „Sloga" ter je zatrjeval zbranim, da hooe složno delovati z dr. Gregorčičem. Pa glojte, koliko easa je rnož držal be- sedo ! Kavno takrat je zboroval goriški deželni zbor in za dan 27. maja je bila napovedana seja. Kakor znano, je pa goriški deželni zbor nesklepčen, ako se ne udeležujejo sej slovenski poslanci in pa goriški nadškol'. Ker se je pa govo- rilo, da bi morda goriški nadškofin kar- dinal omogočil sklepčnost goriškega de- želnega zbora s svojim glasom, bili so slovenski poslanci v veliki zadregi in so zaradi tega ugibali in ukrepali, kaj bi storili. Toliko imenovani mož pokazal je pa svoje složuo delovanje z govornikom s tem, da še tisti dan, ko je na obc\ zboru polit. društva „Sloga1' zatrjeval, da hoce z govornikom složno postopati, seje po- dal za govornikovim hrbtoin h kai'dinalu ter se ž njim razgovarjal zaradi ustopa v deželni zbor. A v najlepši luei se je pokazal ta mož posebno äe drugi dan po obenem zboru političnega društva „Sloga", namreč dne 26. maja 1899. Ta dan so imeli slovenski poslanci klubovo sejo, v kateri so se razgovarjali o tem, ali pojdo kardinal v deželni zbor in če pojde, kaj naj bi slov. poslanci storili. Tudi pri tem posvetovanju bil je navzoc omenjeni človek in je tudi tukaj soglašal s sklepom ostalih slovenskih poslancev ler jo ž njimi vied podpisal pismo do kardinala. A niti zinil ni o tem, da je bil prejšnje popoludne pri kardinalu ter da se je ž njim razgovarjal glede vslopa v deželni zbor. Da-li je pa tako posto- panje lojalno, o tem sodi lahko vsak razsoden človek. Tudi govornik in gröl" Alfred Goroniui bila sta v tej zadevi pri kardinalu; a sta svojim slovenskim to- varišem natanko poročala, kaj sta opra- vila. No, kakor je znano, so takrat slo- venski poslanci v svoji klubovi seji skle- nili, da odložijo vsi svoje mandate za slučaj, ako bi deželni zbor postal sklep- čen brez njih. Ali na dan 27. maja 1899. napovedane deželnozborske sejo ni bilo. ' Pa ta dogodek je omenjenemu človeku nekako zmešal račune in je zaradi tega postal strašno nemiren. In ravno ta ne- mirnost ga je prignala cez par dni, nam- reč 29. maja 1899. k grol'u Coroniniju, kateremu j(^ povedal, da se je odlocil podati se k dr. Pajerju ter se ž njim pogajati zaradi ustopa v deželni zbor. Rekel je, da je on pripravljen za vsako i ceno iti v deželni zbor, če bi tega tudi noben drugi slovenski poslanec ne storil. Na to rnu je povedal grof Coronini, da je ta njegov sklep zakasnel, kajti on, grof Allred Coronini in govornik sta že itak znova pričela pretrgana pogajanja z ltalijani zaradi ustopa v deželni zbor. In tako je bilo tudi res. Opomniti je treba, da so ltalijani že poprej pri prvih pogajanjih privolili v marsikatere zahteve slovenskih poslancev in so se kazali raz- položene, da bi privolili tudi še v na- daljne zahteve. In ravno to se zdi, da je omenjenega moža peklo, da bi dr. Gregorčič in grof Coronini kaj dosegla, in zato tudi njegova pot do kardinala in kasnejo do grofa Alfreda Coroninija ter njegovo nameravanje iti v deželni zbor za vsuko ceno — in če tudi sam. Vsc to spletkarenje pa je prišlo Italija- nom do znanja in ker so videli, da ni na slovenski strani jedinosti, ne le, da niso hoteli nie več privoliti, marvec jeli so se celo umikati temu, v kar so bili že po- prej pripravJjeni privoliti. In tako so se potem pogajanja po- polnoma razbila, kar bi se gotovo ne bilo zgodilo, ko bi bil omenjeni mož držal svojo obljubo, da bode složno deloval z govor- nikom. V kako korist je torej namgoriškim Slovencem ta človek, razvidno je popol- noma iz tega, kar je bilo tu povedano. Popolni razkol pa jo nastal z usta- novitvijo takozvano narodno - naprodne stranke. Kaj je ta človek s to stranko že vse napravil na Goriškem, kako je razbegal naše Ijudstvo in kako sovra^tvo zanotel po de/eli, to je pač vsakomur znano in govorniku se ne zdi potrebno o tem podrobneje govoriti. Ti ljudje se štulijo svobodomiselnimi ali iijili svobodomiselnost je pravi prav- cali lažiliberalizem, pravi in praveati terorizem. Njih svobodomiselnost ni nič druzega, nego navadna razbrzdanost in samovolja, lastnosli, ki so pripravno, ako bi jih na.se Ijudstvo posnemalo, spraviti je v največjo nesrečo: v duševno ter materijelno pogubo. Oni nas imonujejo „klorikalce". Ako nas ti lju imenujejo klerikalce v smislu, kakor da bi bili mi za to, da se prepusti duhovščini povsod in cez vse gospodstvo, potem moramo proti taki insinuaeiji protostirati, ker za to nismo, niti smo kodaj za to bili. Ako nas pa imenujejo zato „klerikalce", ker hočomo urediti vse svoje delovanje in nehanje v mejah naravne, državne in ho/je postave, potem — svobodno jim, imenujejo naj nas le kakor bočejo. Dolžnost naša je, da branimo naše Ijudstvo pred temi lažiliberalci, pred ljudmi, katerim je vse kaj druzega pri sreu, nego pa sreča našega ljudstva. — Kako da je ta stranka vneta za blagor naše dežele, pokazala je s svojim posto- panjem, ko je šlo za to, da provzame dežela užitnino v svojo upravo. 'J'u ne pomagajo nie vsa zavijanja, kajti dokazano je neizpodbitno in neovrgljivo, da je ta stranka iz zgolj strankarskih nagibov o.škodovala deželo /,a ogromno svoto denarja. In da jo to storila iz strankarskih nagibov, priznal je njon vodilelj, že tolikrat omenjeni človek sam na javnem shodu v Vrtojbi. Zaradi tega pa je dolžnost vsakega ro- doljuba, da dela z vsemi moemi na to, da prepreči nevarnost, katera proti na- äemu ljudstvu, ako bi se ta stranka po- lastila gospodstva v naši deželi. In po- sebno sedaj, ko se bližajo deželnozbor- sko volitve, složiti se moramo vsi dobro- misleči, katerim je sreča našega ljudstva pri sreu, da si to Ijudstvo ne izbere mož te stranke. In zato povabi govornik na shodu zbrane, da vzprejmejo soglasno to-le re- solucijo: „Zaupni in volivni shod v Gorici z dne 24. oktobra 1901 izjavlja, da pri bodočih deželnozborskih volitvah je pod- pirali le take kandidate, ki priznavajo in sprejmejo načela in program društva „Sloga". Ta resolueija se je tudi z živahnim odobravanjem soglasno sprejela. (Dalje pride.) Tumov shod na Otavi pri Šempasu. Celo poletje se je pripravljal shod „narodne napredne" v Šempasu. Šempas je bilo pač prekislo jabolko. Konečno se jim je posrečilo dobiti privoljenje za shod na Otavi v Ozeljanu. Celih 14 dni je bilo LISTEK. GLASBA. C'ecilija. Cerkvenapesmarica. 1. del. Drugi, popravljeni in pomnožoni natis. üredil Anton Foerster. Izdala in založila družba sv. Mohorja v C<;lovcu. Colovec 1901. Natisnila tiskarna družbe sv. Mo- horja. Z dovoljenjem prečastitega krškega knezoškolijstva. Tak jo naslov ravnokar doliskane pesmarice, katera se vdobi pri omenjeni družbi izvod po 1 K. Cecilije prva izdaja je imela s pocetka dokaj nasprotnikov med Slovenci. Tej prikazni se ni cuditi ako pomislimo, da je takrat dominiral še Rihar s svojimi mnogokrat sentimental- nimi napevi. Te so smatrali celo neka- teri veščaki (?) v glasbi za dovrsene; drugi pa, ki so vedeli, da se mnogo Riharjevih napevov cerkvi tako podajo, kakor čve- terooglat pokrov okrogli škat- lji, so bili innen ja, da mora cerkvena glasba sloneti na koralu ter so željno pričakovali boljše glasbe.*) V to dobo spada osnovanje cecilijanskega družtva v Ljubljani, katero že toliko let delujo za povzdigo cerkvene glasbe brez znatnih denarnih žrtev s takim vspehom kakori5- nega ne zamore kmalu kako družtvo po- kazati. Na splošno pa morarno biti še posebej hvaležni iinenovanemu družtvu, da se je umetnost glasbe ined Slovonci ne le resila, marveč celö izpopolnila. Slo- vencem je bilo nebo milo, da si je Ljub- ljana znala pridobiti v osebi g. Foersterja izvrstnega glasbenika in na široko zna- nega skladatelja. Ta je po naročilu cec. družta zložil in sestavil Cecilijo, katera se je v mnogo tisoč izvodih podala Slo- vencem. V glasbenom oziru povsem do- vršeno pesmarico pa so starokopitneži *) Rad priznavam R. kot izbornega glas- benika; žal, da jo moral biti otrok svojoga öasa. V sedanjei» «üasu bi bil R. lias — enako slav- iHMiiu Vordi-ju, ki jo piiial sain, da je z eno nogo v našem Laboru. Op pis. po strani gledali; saj za oko jej je po- manjkovalo Riharjevih „skakajočih bolh", za uho pa „hopsa Marijan- d e l"-melodij —da! skoro bi bila prišla Cecilija v „miskredit", ako bi ne bili nemški priznani glasbeni strokovnjaki Slovencem povedali, „da imajo v z- gledno cerkveno pesmarico" in ako bi no bil celo italijanski advokat Podriocca svojim rojakom pisal: „P o- kažite pa vi tako dovršeno svojo pesmarico, kakoršno imajo Slovenci!" — — Resnica pa vondar jo, da so zavedni Slovenci že s početka Cecilijo radostno pozdravili in nje napeve uvedli v božji hram; ljudstvu pa se je tem potorn pes- marica tako omilila kakor po pravici zasluži. Ne poznam corkve na Slovon- skem, v kateri bi se krasni napevi iz Cecilijo ne prepevali. Posledica tega je bila, da je I. del Cecilije že davno pošel in ga ni bilo več mogoče vdobiti za drag denar. Da pa bi so mnogostranskim željam ustreglo, dalo je,,nai5o zlato k n j i go"'cec. družtvo v 11. izdaji na svitlo. Ta izdaja je krasno na rnočnem papirju tiskana, je s HO no- virni napevi od priznanih slov. sklada- toljov pomnožena; besedilo pa j<- glede okornega sloga in glodo liturgijo povsem popravljono indeloma z novim narneščv?no. Ne bilo bi umestno, da bi to povo, 134 št. broječo pesmarico posobno pri- poroceval, ker priporocujo se dovolj sama. Orneniti pa moram, da naj si jo posam- niki in cerkve nomudoma naroče, ker knjiga ni namenjena udom si. Mohorjan- ske družbe ampak le naročnikom in zna se zgoditi, da zamudni naročniki jo več ne vdobijo. St. 73 ni Riharjeva, — je f dekana Traven-a v Ribnici; št. 89 je prelepa skladba G. Ett-ova; St. 103 pa jo znana skladba Witta, — ne Kloss-a. D. Fajgelj. živo agitovanje za namerovani shod „Na- predne". V soboto zvečer ob temi in v nedeljo zjutraj so trijf* zaupniki one stranke v hiše donašali svoja vabila. Nad- ležno agitovanje bi bilo še marsikoga spravilo h shodu — ali agitator „Meku, ki je predobro znan v „Gor. ljud. pos." in agitator „Bimbo", ki je v dveh mesecih trikrat spremenil svojo barvo, je tako močno uplivala na može v Šempasu, da so se vsi posmehovali temu nervoznemu delovanju. Glede na ta dva agitatorja so možjo Sempaski kratko mulo določili shod prepustiti samemu sebi. Prišel je dolgo zaželeni dan napo- vedanoga shoda, kalerega je „Bimbo" na- znanjalv nedeljo ob 2. popoludne — drugi zaupniki pa ob 2y2, pač iz obzira na popoldansko nedeljsko službo božjo. G dr. Tuma in njegov pobratim Ga- bršeek sta bila točna. Ob 2. popoludne sta došla na Otavo. Za nju reliko pre- seneeenje — ! Tarn iii bilo še nič ljud- stva! Ob torn času pa je bila župna cer- kev v Šempasu nallačeno polna. Tudi možje Turnove barvo so prišli k popol- danski molitvi. Narnen udeležitve nam pat: ni znan; sodimo pa, da so hoteli ob :Vi na 12 lovili kaline ob jednem pa do- kazati, da „narodno-napredni" so pač „¦verni in narodni"! Ali ta njih zastanek v cerkvi je silno mučil dr. Tumo in njegove. Točno ob 2. je dožel na Otavo, a moral je ča- kati do 3'A,, da so ljudje prižedši iz cerkve prisli na Otavo. Kedo je došel? Došli so nekalori znani zadolženci sedaj Tumove „Goriške ljudske posojilniee1' in „Trgov- sko obrtne zadruge" iz Ozeljana. Dosli so tudi radovedneži iz S. Mihela in oko- lice. Šli pa niso na shod volilci, katere je dr. Tuma ukazal svojim zaupnikom povabiti. Da se pa volilci niso udeležili shoda, so zakrivili Tumovi agitatorji, ki so javno izjavili, da sine na shod priti kedor koli hoče, razun: župnika, naduči- telja in tajnika, češ", če pride kdo teh, ga homo se silo odstranili. Resnici na ljubo povemo, da so bili na shod namenjeni tudi nekateri iz Prvačine in drugih vasi, ali, ko so v Sempasu zvedeli, da se Sem- paski volilci ne vdeleže, so ostali v Sem- pasu pri Martinu. Celo znani pristaši Tumove stranke iz Ajševice so na shod le pokukali, pa odšli v Šempas. Okoli 31/., se je tedaj začel shod. Gorenja veža na Olavi je bila rahlo zasedena in goüp. dr. Tuma je v imenu „narodne napredne" otvoril shod. Govoril je «voj čestokrat znani govor o „gospodarskern in politič- nern položaju". Se ve da je vpletel v svoj govor Šempaske razmere. Govoril je o znani cesti, rnenda se pa pri tern ni prikupil Ozeljancem, ker je povdarjal potrebo cestne zveze s postajo železnice v Prvacini ali Dornbergu. Spremenil je svojo zastavo! V dež. zboru je hotel utiho- tapiti Lijaško cesto, danes pa je imel mnogo besedi za cesto čez Jazbiuo, ozi- roiiKi po Bezeljaku na Prvačino. Hotel je tu loviti na svoje limanice Šempasce in Prvačkovce. Proti Ozeljancem se je izgovarjal, da jo on poročevalec za občine v Gorah, za tuk. občino pa dr. Abram; da toraj on ni imel določilnega upliva na naše ce. te. Da bi se pa pri tern ne zameril preveč Ozeljancem, je precej obrnil besedo na delitev Šernpaskega županstva. Toda tudi o tern predmetu ni vedel dati točnega pojasnila. Mešal je in pravil, da Sempasko županstvo se mora razdeliti v tri županstva. Nikakor pa ni vedel dolo- čiti, katere davcne občine se imajo zdru- žiti v to ali ono županijo. Posebno je bil v zadregi glede kat. občine Vitovlje. Govoril je tudi o deželnih poslancih. De- lovanje župnika GrOe mu je bilo posebno na želodcu. Kvasil je o njegovem naspro- tovanju proti Brbuču (pred leti) a seda- njem prijateljstvu ž njim. Srdito je bil po Grei — pri vsakem drugem stavku je imenoval njega. Kevše pač ni vedelo, da Grča in Berbuč sta bila odkar se po- znata, najboljša prijatelja in, da sta se pri zadnjih volitvah popolnoma našla. Zabavljanje dr. Tume nad njegovim tova- rišem v dež. zboru pa tudi ni doseglo namerovanih uspehov — pač pa vse kaj druzega. Vedno zabavljanje in udrihanje po župniku Grči je celö tiste Tumove prijatelje tako zbegalo, da so začeli dvo- miti nad Tumovo resnostjo. Se svojim zabavljanjem je Grcv:i več pridobil nego je sebi koristil. V svojem govoru je sim in tja napadel dr. Gregorčiča in prof. Berbuča, a vedno mu je bil na jeziku Grča — kakor, da bi bil ta edini, kojega se boji in mu je na poti. Zdelo se nam je, kakor: da dr. Tuma kliče Grčo na po- litičen dvoboj! Uspeh klicanega dvoboja ni izostal. Evo dr. Tuma je navzočim go- voril na srce, češ, ko bodete volili vo- lilne može in hoste volili nas in na So s t r a n k o, se dobro med seboj sporaz- urnite! To pa je govoril shodu, na kate- rem so bili š t i r j e ali pet v o 1 i 1 ce v in izrned teh le dva njegova. Že lukaj dostavljamo, da tudi po dovršenem shodu je po svojili zaupnikih k svoji mizi klie.al na kozarec vina in grižljej suhega kruha vse v o 1 i 1 n e m o ž e — posebno Tončeta in Lisjaka in Petra Batiča, da bi bil vsaj eden ve- leposestnik navzoč pri njegovi mizi. 0 zmota! G. doktor niti ni vedel, da tako zaželeni Peter že volilec v drugem raz- redu ni. Na tihern pa razodenemo še to, da Tonče in Peter nobeden ni hotel se udeležiti Tumove mize, ampak vsaki je plačal svoj račun in odkuril domu, po- pustivši dr. Tumi njegove nevolilce. To sta pač storila v zavesti, da dr. Tuma ni govoril resnice, ko je trdil, da slo- venski poslanci v minulem zasedanju niso nie storili za svoje volilce, da so Lahom vse privolili, a nič zagovarjali korisli slovenskih sodeželanov. Mislila sta si pač; kaj ni bil Tuma med njimi, da hi vsaj on povzdignil svoj veljavni glas!!! Moža sta pač brala domače časo- pise in vedela koliko je delal dr. Tuma in koliko drugi poslanci za blagor na- roda v deželi. Vedela sta koliko je dr. Tuma škodoval deželi, ko je preprečil sprejetje užitnine v deželno upravo, vedela sta, da dr. Henrik Tuma je zahteval povišanje dež. naklade na zem- ljiščVin daje nas posl. Grča preprečil nje- govo zahtevo. Nista mogla torej sesti k njegovi mizi. Ogorčilo ju je njegovo go- vorjenje, da naši poslanci niso nie do- segli za svoje volilce, ko sta vedela, da je on bil prav za prav cokla, ki je ovi- rala še večje uspehe. K temu njegovemu uspehu je pomagalo tudi to, da je v svojem govoru napadal škofa dr. Mahniča in ga spravljal v zvezo s politicnim de- lovanjem poslanca Grče. Sploh je imel nesrečen dan. Sli.šal je za svoj govor pač nokaj „živio dr. Tuma" — toda umes ni manjkalo pelina: živio dr. vitez Gregorčič in živio mi! Tedaj gosp. doktor, kedo Vas je poslušal? Na shod so prišli dolžniki „Vaših" denarnih zavodov. Prav so imeli, naj si pomagajo! Kedo jim bi zameril? Saj j Hi poznamo ! Prijemajo se zadnje rešilne vejice. Privoščimo jim najboljši uspeh. Na Vašem shodu je bil tudi čuvaj iz Panovca, en mladeneč in eden bradač iz Trnovega in štiri ženske, naj bodo gospe ali gospodične. Dober tek tern volilcem! Ali veste gosp. doktor, da šempaska žu- panija šteje nad 80 volilcev? Veste ko- liko volillcev ste imeli na Vašem shodu? Vam povemo na uho — dan volitve. Za dr. Tumo je nastopil naš pose- ben prijatelj tiskar Andrejec po do- mace burja iz Kobarida. Kjer je bil, je voter sejal, tako tudi pri nas. Mahal je po župniku Grči, mahal po duhovnikih, mahal po dež. poslancih (izrečno si je privoščil gosp. dr. Gregorčiča in prof. Berbuča, kar skakal in tresel se nad Grčem). Toda tudi on si ni pridobil no- vih privržencev, mnoge si pač odtujil. ,Naj le „Soča" piše o tern shodu kakor jej ljubo in drago. Uspehu ni imela „na- predna", pač pa „Slogina" stranka. Vsi razumni poslušalci na shodu so so- glasno sodili, da „napredna" mora pro- pasti, ako imajo njeni shodi tudi drugod take uspehe kakor na Otavi. Čujte! Naj- boljsi prijatelji „Napredne" so se sramo- vali tiste samohvale dr. Tumove in tistega zabavljanja Gabrščkovega, katerega so morali poslušati. Celö nekateri njih naj- gorečnejši agitatorji so zapustili shod in si šli hladit jezo k Martinu v Šem- pas. Škoda za stoline vabil in papir, ki bi ga bili lahko boljše porabili! Dober tek ! ! ! — Slicice. Tuma in duhovstvo. Dokler je potreboval dr. Tuma du- hovščino ter le količkaj še upal, da vpreže tudi la stan v svoj političen voz, je kazal duhovnom še precej prijazen obraz. Kako prijazno in spoštljivo je va- bil leta 1897. „prečastito duhovžčino" k pristopu v „trgovsko - obrtno zadrugo", ker je potreboval svetlih kronic! Še leta 1899. je odgovorila „Soča" nekemu listu, da ni verjetno, da bi bil dr. Tuma proti duhovsčini, češ, da on ne ho iskal raz- pora v tako kritičnih časih! Tuma se je obešal nekaterim duhovnom še po raz- kolu za „crno suknjo", in marsikdo bi znal povedati o političnem „tehtelmehtlu", kateri je imel ž njim T. še leta 1899. Ko je pa izgubil popolnoma upanje, da bi splaval na površje s pomočjo duhov- ščine, oklenil se je drugih stanov in „prečastita duhovščina" se je polagoma spremenila v njegovem glasilu „Soča"' v — „larje". „Soča" skuša zdaj vpliv du- hovščine pri Ijudstvu spodkopati z na- padi najgrše vrste. Vsem je le predobro znano, kaj je vse nalagala v zadnjih dveh letih proti duhovščini. Čitatelje spomi- njamo le na zadnjo štev. tega lista, v kateri je moralo urednistvo preklicati inlamno obrekovanje, s katerim so ho- teli znani poštenjakoviči oblatiti roškega župnika Kocijančič-a. Napadala pa je ,.Sočau ne le posamezne duhovnike, tem- veO tudi ves duhovski stan. Vsi ti napadi so imeli zgolj le na- men, da bi duhovščino terorizovali in da bi tako znani volkovi tern lažje klali ovce in ribarili v motni vodi. » * Nedoslodnost, ki je značilna lastnost vsega Turnovega dejanja in nehanja, kaže se tudi v Tumovem obnaäanju nasproti dubovstvu. L. 1899.je zatrjeval, da brez složnega «odelovanja vseh stanov, in v prvi vrsti duhovž- tem, ko je bil kot učitelj odpuščen, zo- pet k ueiteljstvu nazaj, dočirn je pri neki drugi priliki zatrjeval, da je obrnil brbet učjteljskemu stanu, kor je videl med utii- telji toliko neznačajnežev, ignorantov in klečeplazov. D o p i s i. Iz Gradišča. (V o b r a in b o.) — Ker sta me napadala „Soča" in „Primorec ' kakor sem slišal, prosim Vas uljudno, da blagovolite prijaviti v „Gorico" sledeco vesti v obrarnbo: „Naša napredna inteligeneajeznašla pri svojem ponesrečenem delu surovost dubovščine tudi na GradiSču nad Prva- eino. Nimain namena innogo govoriti, ne, lo toliko naj opomnim! Ni res, da je Peter Pabor, goslil- nitSar iz Rene, le klieal za narodno na- predno stranko, res je, da me je tiho mimogredočega zasramoval z „pfuj"-küci. Ni res, da sem Pahorja s palico tepel, res je pa, da sem mu zagrozil, da naj nikar ne hodi semkaj agitirat za prihod- nje volitve in da naj nikar ne zapeljuje meni v varstvo izročenega ljudstva. Ni res, da bi ga prijel za obleko na prsib ter ga vlekel in padel na tla, kakor tudi ni res, da je Pabor telebnil na-me, res pa je, da sem ga prijel za desno roko ter mu velel, da naj gre z inano in se prepriča, ako imam zaklenjena larovška vrata, kakor je Pabor govoril tarn nav- zočim inožern. 0 kako radost pri „golažu" bi napravili „klerikaler tern „inteligent- nim'* ljudem, ko bi se dali pomandrati naprednjakom! Ni res, da sem Pahorju govoril: „Svinja, presica itd.", res pa je, da sem rekel, da ta žival ne pusti niče- sar pri miru in tako se tudi on ob vsaki priliki zaletava v mene, ker mu ni no- bena reč sveta. Ko je divjal proli meni rekoč: „Kaj imate ljudi za norca z niašo in kako li Vi morete maševati". Na to sem ga prašal resno; kaj mu je zakrivila sv. maša in kaj slabega ve o meni, da bi mi branilo maševati. Res je, da so bili zelo razsrjeni nekateri ljudje vsled taeega sramotilnega govoričenja Pahorja iz Renč, ne pa radi moje be- sede, zato pač ni treba komentara, za- kaj povsod se nahajajo še pobožni ljudje ki ne dovole blatiti duhovnike. To je Pahor tudi sam dobro vedel in zato, kakor sem čul drugi dan, umaknil se v spremstvu dveb svojib tovarišev. To glejte, vsi naprednjaki, je po vaših glasilih razvpita surovost duhov- ščine na Gradišei. K temu äe dostavljam : Naprednemu poslusalcu priporočam, da vzame drugiO se seboj svinčnik in papir, da bo mogol prijavili prihodnjic resnico, ne pa čudno zmes gorostasne laži. Po mizo in stol v to svrho naj pride sam k meni, da bo raztegnil po njej svoj kos papirja ter mu svetujem, da naj piše razločno vsako besedo, zakaj odkrito povem, da bi mi bilo zelo žal, ako bi si moral naprednjak lomiti svojo glavo in natezati svoj bistri urn pri svo- jih „naprednjaških" bieroglifih. „Lisičjemu" poročevalcu pa, ki se šopiri se svojim znanim in se ve „lo- gicnim" besedičenjem : Povemo Vam opetovano, da nismo naprednjaki zoper sv. voro, pac pa zoper temo ljubeče du- hoviiike, v e 1 j a j t o - 1 e g I a s i 1 o: S takim svojim „modrim" izrekom ne prides' daleč, o človeee! Misliš li, da te mi „nazadnjakr' ne umemo?! Tako blebetaš z natiienom, ljudstvo slepiti in v svoje zanjke potegniti, a verno ljud- stvo pozna tudi že tvojo „učeno" logiko in ti „sige" kaže. Prafiam te. „premeteni dušni" velikan, nadalje, kje se znajde kmalu fie dubovnik [>o tvoji misli in po tvojem modelu, da bi se vanj ne Eale- taval ? Naj li mi, se ve „temo ljubeei", prepustimo vam naprednjakom „1 u <5 1 j u b e č i irr' in ,,u m b i s t r e č i in" po- polnoma prosto roko pri vseb delib, o potem gorje sv. veri in nam njenim oznanovalcem, - gosta Icniii bi nakrat zavladala po celem „naprednjaškem" svt;tu. Dočim še di^emo in gibljemo, bo- čemo se boriti nepreslano za lue sv. vere, za svete večne resnice, za cerkev Kristusovo, ki je sveta dobrotna ozna- novalka prave večne luči! Braniti se pač smemo, saj nismo kamen! Grad išče 28. oktobra 1901. A lo j z i j P a v 1 i n, vikarij. S Krasji. — Liberalno-nai>rednja- ški deželnozborski kandidat dr. Treo, se v „Soei" Stev. 120 pere, ker je vpisal svojo hčerko v laško šolo. Zaman .^ior Karleto! Neuteineljen je ves Vaš izgovor, a osobito oni del istegu : „no bi maral sprejeti nase odgovornosti le za jedno goris'kemu slovonskernu otroku odvzeto mesto". Kajpada ! Poznamo so! Vi no- č(jte omadeževati svoje naprednjasko lice s slovensko solo v „Sol. Domu". koja je postala Vain in drugim napred- njakom trn v peti. Ni-li tako, g. dokloreV! Č(!inu laziLe po Krasu in se silite Kra- ževcem za deželuega poslanca ter vspre- jemate nase odgovornost za jedno kra- žkemu deželneinu poslancu, doinači n u, odvzeto mesto? Logika, kje si? Kra.ševci nočemo poslanca, ki po- šdja svojo heerko v la.ško šolo, koji se nam neopraviceno vsiljuje, koji pomaga grebsli grob naöej pravi veri, kojemu ne plamti sree 1 j u b e z n i do Kraševcev, in tüdi ne za blagor slovenskega naroda na Gorižkem. Pojdite se solit Vi in Vasi evangelisti, oprode in učenci, mi Vas ne trebamo. „Napredna" stranka bo menda za Vašo izvolitev trosila novce, a bolje bi storila, da bi za heerko priskrbela in čc treba tudi plauala priv. slov. ucitelja, potem bi Vas lahko izpostavljala za na- rodnjaka, a po tej poti nikdar. Bodi povedano, da Krafievci Vas ne potrebujemo, saj imamo v svoji sredi dovolj mož, ki so vredni zavzeti mesto dežolnega poslanca. In zasluge g. doktor?! V Vas ne vidimo zaslug, ki bi Vas pri- poročale za poslanea, a na obljube „na- prednjakov" ne damo groša. Gg. kraski župani, podžupani, vo- lilci, kojim j«; pri sreu blaginja Krašev- Ijanov, ne pustite, da bi Vas neznačaj- neži vodili za nos : — čuvajte. pazite, da Vam sovražnik ne zruši narodnost in vero. Iz Öovca. — Shod, ki ga je pri- redilo na Žagi „Kat. potitieno društvo v Bovcu" dne 20. t. in., obnesel se je iz- vrstno. Od vseb strani so pribiteli inožj(^, da je bila dvorana kmalu polna. Pred- sednik g. Šuler je otvoril shod in na kratko naznanil zbranim narnen shoda na Žagi. Govorila sta če. gg. kurat Ivančič in vikar Abratn, ki sta rešila svojo na- logo v zadovoljstvo vseb navzočib. Mar- sikak vsklik nevolje se je slifial, ko sta razkrivala pogubonosno delovanje, bolj^e: počenjanje lažiliberalne stranke. Poziv- ljala sta zbrane, naj se trdno držč na^e stranke, ki deluje enako za korist vseh stanov. Naj se pri prihodnjih deželno- zborskih volitvah ne dajo zapeljati od la- žiliberalnih agitatorjev, ki jim v imenu svoje stranke vse obljubljajo, a nič ne naredč, kakor to vidijo v zadevi užitnine, mitnic. Volijo naj vsi zavedne, krščansko misleče može naiiO stranke, in napočili bodo tudi za naše kraje boljSi časi. Mi pa kličemo : Živeli zavedni Ža- garji ! Živeli zavedni Ložani! Ravno to društvo je priredilo me- seea Heptembra shod v Logu pod Prede- lom. 0 tern sbodu se ni že ničesar po- ročalo. Obnesel se je enako ugodno kakor na Žagi. Zgago je hotel delati „liberalni" učitelj Jelinčie Kako se mu je pa go- dilo, pove nam „Odgovor', ki so mu ga poslali v „Prim. List" 17. okt. t. 1. sta- ražine v Logu. Ej. gospod učitelj, kdor hoče na shodih ügovarj'ati, mora vendar nr.kaj znati ! Prihodnjič vsaj s p i ž i t e obram- beni govor, da ga boste brali, kakor to dela Va^ kandidat Straussgitl ; se bolje pa bo, tie ostanete doma, da se Vain ne bodo ljudje sn'iejali. Gotovo, .^tarašine pod Mangartom niso fitudirali ne v Kopru, ne v Kol>a- ridu kakor Vi, ki ste na to tako ponosni, vendar so zavedni ljudje, katerim ne imponirate preveč. Ne mislite, da ste za- jemali modrost z veliko žlico! Öeskle. (R e s n i c i n a 1 j u b o.) — „Prim. List" št. 43. z dne 24. okt. t. L prinaša iz Deskel, da je bil nek cVtr- tek — „nek" naročnik slučajno navzoč na pošti, ko je prinesel postiljon „Pri- morske Liste" z voza. „Aha", da je surovo zaklical znani obeinski tajnik, „Pri- smojeni list je tukaj!" — Nadalje sledi Se nekaj stavkov, ki pä ne cikajo ha me, amp'ak na pofitni urad. Ker sem podpi- sani sedaj oböinski tajnik, si žtejem v dolžnost, vprašati dotičnega dopisnika, ali misli s tem napadom mene? — Če je tako, naj naravnost navede moje ime, a sam(Aga sebe naj tudi podpiše, da born vedel, s kom irnarn opraviti. Če velj'a to meni, mu povem že naprej, da je govoril golo neresnico, zakaj jaz nikdar ne pri- dem ne pred pofito, ne ol) pošti, ampak po požti v občinski urad, — in nikdar ne morern videli, kedaj in kakšen časnik pride, pa tega tudi ne gledain, ker me nie ne briga, to je stvar požtne upravi- teljiee. Tisti „nek" naroenik, ki piše to o meni (če napada mojo osebo), me pre- malo pozna, ako se drzne trditi, da bi se bil jaz tako nesramno izrazil, kajti moja navada ni insultirati ne ljudi, ne listov. Sicer mu pa moratn nekoliko po- magati, da mu vzbudim spomin in če mi odgovori, da mi labko preeizno naznani, kateri četrtek in pri katerih okoliščinah sem se tako izrazil. Zaenimo : Ako misli na četrtek, dne 17. t. in., to že ni res, zakaj ta dan sem bil v Gorici, p'ripeljal sem se sicer s tisto pošto, ki vozi „Prim. Liste", a izslopil sem pri Soli; v občinski urad, oziroina na posto sein prižel Sö le ob 3'/2 popoludne (takrat je pošta že Bpg ve kje), a sem takoj odžel, ko sem videl, da nirnam kaj delati. Ako misli na če- trtek, 10. t. m., ni zopet res, zakaj ta dan sem prišel še le ob 4. uri na pošto, ravno tako sem prišel v četrtek, dne 3. t. m. še le ob 3. uri popoludne, opravljat tajniško službo. Sploh mu lahko do pičice dokažem, da tudi v septembru nisem nikdar nepo- sredno s poSto prisel v obeinski urad, ampak vedno vsaj kake '/a ure P° 'stoJ) namreč ko so bile že vse stvari oddane. — Vse Deskle in Plave mi lahko spri- siajo, da nikdar ne govorim nič žalega ne proti eni, ne proti drugi stranki, fie manj pa, da bi zmerjal njih glasila, kar skoraj ni niti niogoce, ker ne občujem malone z nikomur. Torej „naročnik", ali misliš mene? ! Plave, 25. okt. 1901. Fr. M e r 1 j a k, t. <ü. tajnik. Ker se napada v istem dopisu tudi mene, izjavljam, da vse sivari, ki pridejo s katerokoli pošto, oddam pri pismono^i vsolej ob pravem in določenem času; ako se vrše potem kake nerednosti, ni- sem odgovorna. Upravitelj ica. Iz Rilioinber^a. — Dne 21. t. m. pop. je bila neka sodna komisija v Ri- bembergu-Gvetrož. K tej komisjji povab- Ijen je bil poleg c. kr. sodn. kancelista na^ gosp. „otika" župan kot izvedenec. Pred hižo bogataSa botelijerja Gve- ti-ožkega stala je nestrpna druhal neiz- ogibnih postopaeev, katerim ni mar dru- zega nego zanfeevanje in sramotenje poštenih in častivrednih ljudij, mesto da doma skrbe za svojo razposajeno mladež ter inislijo, s čiin pn>živiti svojo družino čuz zimo. Pred hi^o tamoSnjega podžupana je ta druhal začela kričati „živio Tuma" ter se prav surovo krohotati (lepa cast dr. Tumi ! Op. stavca). Gosp. c. kr. sodni poverjanije Ferkiš-Esendijem. Smöter sestanka teh turskih diplomatov, tako poročajo listi, so bili popotni listi, katere fie vedno izročuje turfika vlada bosniško- hercegovskim izseljencem, ker Turčija Sinatra Bosno in Hercegovino se vedno za turške provincije. Ker je proti izdanju potnih listov Bošnjakom po tur- skih oblastvih protestirala avstrijska vlada in zavrnila nekaj bosenskih izseljencev v Dubrovniku, so turfiki diplomalje skl(>- nili, naj bi turški konzul v Dubrovniku imel vsaj to pravico, da bi dostavil svoj „vidi" na potne liste Boänjakov. Toda avstrijska vlada najbrže tudi tega ne do- pusti. — Vojna v južnl Afrlkl. Zadnja poročila z južnoasriškega bojišča so še zadosti zanimiva. 0 vrhovnem burskem poveljniku generalu Botha se poroča, da jo bil sicer za jeden hip nekoliko v zadregi, a da se je že rešil iz zugute in se je zdaj utaboril pri Wackestromu. Delarry pa je s svojimi četami prekoračil reko Vaal in udrl v Oranje državo in koraka že proti Lindley-u. Angleži so bili zopet tepeni pri Matjesibnteinu, izgubili so 50 mož, o katerih ne vedo kam so izginili. Mfij angleskim vojaätvom vlada ve- lika nezadovoljnost ker jim vlada ne izplača dnevnin. — Z burske strani se poroča, da je general Butha obvestil Kilchenerja, da bode za vsacega usmrle- nega burskega poveljnika dal usmrliti jednega anglaskega častnika. To da je jako osupnilo Kitchenerja. V zadnji čas so lažnjivi Angleži raznesli vest, da je najženijalnisi burski poveljnik, general Dewet utnrl in sicer vsled rane, ki mu jo je prizadel kos an- gleške granale. — Buri tej vesti odločno oporekajo in odgovarjajo, da je točasno nedelavnost Dewetovo pripisovati druge vrste vzrokom, da pa Kitchner že kiualu dobi prepričanje, da je Dewet še živ in zdrav. Angležki listi poročajo nadalje, da je kralj Edvard VII. izrekel željo, da hi se skončala vojna še predno se bo vr- 3ilo njegovo kronanje angležkim kraljem. Ker pa je kralj Edvard nevarno bolan za rakom v grlu, pa se ne ve, česa bode prej konec pred kronanjem angležkega krulja, njegovega življenja ali vojne z Burl. — Dalje se poroča, da je zaatopnik burskih držav v Washingtonu polkovnik Obeirne izročil novemu predsedniku Hooseveltu Kriigerjevo pismo, v katerem se izraža, da so Buri pripravljeni podati se v neko odvisnost od Zjedinjenih držav, sarno, da se iznebe Angležev. Ker je Roo- sevelt Nizozemec torej rojak Burov in lem jako naklonjen, utegne nas bodočnost iznenadili še z izvanrednimi novicaini. Domače in razne novice. "f Umrl je včeraj due 28. t. m. ob 1. uri popoludne previden se sv. sakra- menti za umirajoče preč. g. Anton B o - ž i č, kurat v Batah. zadet od mrtvouda. Hanjki je bil lepo dobo 26 let kurat v Batah. Solal se je v Gorici. Bil je celo gimnazijo prvi odličnjak. Ko so 1. 1858 ustanovili des*ko semen išče, je bil Božič kot šestošolec prvi prelekt. Sluzboval je v Renčah, na Ollici, v Rihembergu in sedaj v Batah. Pogreb bode jutri 30. t. m. ob 10. uri dopoludne. Naj počiva v Bogu! Večna lue naj inu sveti ! Volilui shod na St. Viski gori, ki ga je sklioalo «lruslvo „Sloga" pret. nedeljo v prijaznih prostorih gostilne gosp. podzupana, dobroglasnega sloven- skega skladalelja Ivana Laharnarja, bil je ena najlepših manisestacij v pravega ljudskega misljenja. 297 inož s Senlviiške gore, Prupelnega, Tribuse, Stopnika, Pečin se je po končani popoldanski službi božji vtaborilo v omenjenih proslorih napol- nivši jib do zadnjega prostorčka. Z živim zanimanjein so sledili besedam govorni- kov, sprejemsi v svoja srca dobrohotne poduke, po kterih se jim bode ravnati pri prihodnjih deželnozborskih volitvah. Živabno pritrjevanje zborovaleev num je porok, da je na Št. Viški gori resnica zinagala nad lažjo in da se sine drustvo „Sloga" zanašati na pridobljeno trdnjavo. — Po končanem zborovanju nas je domači pevski zbor pod spretnim vod- stvom g. Laharnerja še dolgo razveselje- val s krasnirn petjem, s kakorsnim hi se lahko ponašalo najnapredniäe pevsko društvo. To se pravi narodno-na- predno! Dr. Karol Treo se je — kakor smo že v zadnjem listu konstatirali — imenitno nasrkal „Sočinega" polemičnega duha. Saj si je ta list med vsemi sloven- skimi listi stekel uprav rekord, da ne zna polemizirati, ako ne jaha po osebah in jmenih. V tern ga skuša posnemati tudi g. odvetnik N.o II iz „naprednjaške" re- zidence v Gosposki ulici v svojern „po- slanem", kjer se drgne na dveh mestih ob „gospode okoli „Gorice", hoteč se znesti nad učit. osebjem tuk. učiteljišča, katere bi bile — po njegovem mnenju seveda — razkrile v javnosti njegov naj- novejši narodni greh. A temn ni tako, dragi g. odvetniče! Mi smo zvedeli Vaš narodni greh od starišev, in stariši od otrok, ki so sošolke Vašega otroka, ka- tere sošolke pa niso gluhe, da bi ne slišale vsaki šolski dan ali morda vsako šolsko uro iz ust g. učiteljice irnena Treo, na kateri sliši in je klican Vaš otrok. Zdaj vidite, g. doktor, da imale v „jaha- nju po osebah" tako malo sreČe kakor Vaš magister Gabrsček. Vemo dobro, da ima „naprednjaska" stranka še nekaj gospodov, ki so deležni enakega narod- nega greha, a mi nooemo biti toli indi- skretni, da bi jih imenovali, dokler se ne silijo v ospredje. Dr. Treo se pa ne sili le v prve narodne vrste, ampak se nam usiljuje celo za poslanca, o čemer bodemo že še govorili, ko pride ugod- neja prilika. Od takega moža bi smeli pričakovati, da je narodno neomadeže- van. To je pač najmanj. kar mora narod od svojega zastopnika zahtevati! Tu ima torej dr. Treo vzrok, zakaj smo ga javno grajali. Nedostojno zrelega rnoža pa je, da išče vzroka v postojnski „zaupnici" dr. Tume. Ta „zaupnica" ima v naših očeh toliko važnosti, kolikor je zasluži: nobene. Kako neki? Saj jo celo naprednjaški „generalštab" v Go- sposki ulici ne jemlje resno. Ta „zaup- nica" je pač le ,.iigovo pero" — eno izmed mnogih, s katerimi zakriva dr. Tuma svoje zagate. In to kaže, kje da se je ta „zaupnica" po naših mislih po- rodila. Saj ni treba, da jo je ravno dr. Tuma spisal. Čemu ima pa okoli sebe vse polno plaeanih pisarjev („Soča" bi rekla: „podrepnikov"!). Gospodje v Po- stojni pa tudi niso tako rahločutni, da bi noč in dan nategovali svoja ušesa, ali zaslišijo kje v daljnjom svetu kako ne- povoljno besedico o dogodkih v dorna- čem trgu iz davnih časov, ko jih morda še na svetu ni bilo, ter bi potem to be- sedico v casnikih „popravljali11. Mi si tega niti misliti ne moremo; kajli pred ted- nom in dnem smo čitali v nekem ljub- ljanskern časniku hudo obsodbo, ki je zadevala postojnske gospode same. Na to pa ni nobenega „popravka". Morda bi ga bil „Slov. Narod" prinesel, ako bi ga bili v njegovem urednišlvu spisali tor poslali v Postojno v podpis. — Konec, konec Treovega „poslanega" ta, ta je klasičen. Čujte! Dr. Treo za- ključuje: „Odslranite osebne invektive in odurnosti vsaj tarn, kjer ni mesta zanje, in stalo bode kmalu boljše ne le z ugle- dom raznih poliličnih strank in njihovih voditeljev, temveč tudi z ugledotn slo- venskega naroda!" — — Aha! Od- dahnimo se nekoliko! — Ali je g. Treo sanjal, ko je to besede napisal V Ali ni vedel, da piše v „SocVV Je moral pač zgrešiti adreso. Našemu üstu taka poro- čila dajati! Nam, ki smo prejeli na sto- tine pisem v katerih nas somišljeniki povprašujejo, ali se nam pretaka po ži- lah polževa kri, da tako rnirno odgovar- jamo na tolovajsko pisavo „Sočino"! Gospod doktor, ali hocete dokazov, kam ste imeli nasloviti konec Vašega „posla- nega"'? Poglejte le dve strani nazaj iste „Soče" in tarn berite krasno duliteče „cvetke", n. pr. a s i s t e n t e k star i s 1 e p a r č e k, s 1 a d k o g i n j e n i So- dejček. kaplanček zaljubljen kot m a 0 e k, i. t. d. G. doktore, ali Vain je to dovolj ? Kaka krvava ironija so Vase besede v „Soči"! Ali se ne pravi to listu potiskati v roke ulogo tatu, be- žečega pred preganjalci in kričečega: Primite tatu! G. doktor, ali se niste bali, da se pokažejo skozi papir pod Vaše „poslano" invektive in odurnosti iz „Tntti srutti"? Kaj pa, če je bil Gabršček tako hudomuSen — in hudomuinosti mu men- da ne manjka — da Vain je nalašč na- pisal v isti „Soči" gori citirane invektive in odurnosti, da se nekoliko pošali z Vami, holed reči: Glej, ti slovensko Ijud- stvo na Krasu, koga sva s pobratiinom naročila iz Postojne, da se ti bode usi- ljeval za dež. poslanca. G. doktor, ali mislite, da bi bilo nase mnenje tako ne- mogočeV Le glejU^, da Vas nimata pobra- tima za norca! — „Piccolo" poroča, da je goriiški magistrat leta 1900. naštel v goriškem mestu 16,112 Lahov, 4754 Slovencev ter 2700 Nemccv. Leta 1890. pa je bilo v tern mestu 15.088 Lahov, 35(i7 Sloven- cev in 1497 Nemcev. Ako bi bila ta ste- vila resnicna, pomnožili bi se bili v de- setih letih v Gorici Lahi za 1034, Slo- venci za 1187, Nemci pa za 1203 glav. Omenimo naj, da je goriški magistrat leta 1880 naštel 3411 Slovencev, deset let pozneje 3567 ter leta 1900. pa 4754. Kakor se vidi, priznava tudi goriški rria- gistrat, da Slovenci v Gorici počasi na- predujejo. Koliko so jih pa zatajili? O učiteljsklh razinerah. — Iz učiteljskih krogov nam pišejo: Žol- ske kazni so se torej v goriškem okraju odpravile, tako smo poizvedeli. Ali spada taka s a m o v o 1 j a, tako preziranje dež. in drž. postav v območje okr. sol. sveta, to naj razsodijo oni, ki so v to pokli- cani, nam pa se zdi, da po tej poti jad- ramo nazaj in ne naprej in za nekaj casa bomo tarn, kjer smo bili pred 10, 20 leti; saj se učitelji vedno bolj prito- žujejo, da m otrok v šolo in nek „na- preden" učitelj mi jecelo pravil, da je mo- ral opustili že dvakrat pouk, ker ni bilo otrok v Solo. Kaj za to, p o s e s t n i k naj p 1 a č u j e solo in u <5 i t e 1 j e, u č i t e1j i naj s e pa i z p r e ha j a j o (kakor v Gorici na slov. ljudski soli), ljudstvo in bodoči občinarji in državljani naj pa rastejo v nevednosti in temi. Tak je novo- dobni napredek; svoboda, prostost! to je novodobno geslo. V časnikih čitamo tudi vedno lepše o „naprednih" uciteljih : ta se pretepa po krcmah, oni hodi na polit. shode za- bavljat, tretji zopet po goslilnah govori proti molitvi itd. O nekem drugem sein slišal v K., da se je bil izgubil, ko je bilo čas iti v solo. Otroci so ga čakali pred solo, iskali, ali niso ga mogli najli. Enako se je zgodilo le dm* v Gorici z nekim višjim iz te „branše". Zginil je iz Go- rice (se razume, z dovoljenjem svojih predstojnikov), pustivsi urad in družino, ter odšel ! lskal ga je marsikdo, a ni ga našel; ali se je že povrnil, ne vem. Žt» zopct p^rojo — /amorca. — G. Klavžar je v svojem odgovoru na na- pade dr. Turnovega glasila, katerega je priobčil s svojim podpisom v našem listu, zapisal tudi te-le besede: „Njih glavni patron si je pri zadnjih volitvah izrecno izpogodil deželno odborništvo : (torej mesto, ki kaj nese), brez njega bi nebil prevzel poslanstva". Ker to dejstvo, katero navaja gosp. Klavžar v svojem odgovoru, ne postavlja baš v lepo luč naprednega generala dr. Tumo in je najboljši dokaz za naše vedne trditve, da dr. Tuma išče povsod le samega sebe in svojih koristi, je urnevno, da skuša njegovo glasilo z za- vijanjem in pretvarjenjern dejstev to rer;- nično trditev g. Klavžarja ovreči. Res- nic.i na ljubo moramo lorej mi javno sled(>ce konstatirali: neovrgljiva in neiz- podbitna resnica je in ostane, da je dr. Tuma o priliki zadnjih deželnozbor- skih volitev še po tern, ko je bilo glede njegove kandidature vse določeno in so bili tudi volilci že zanj pridobljeni, po- slal svojega agenta in sedanjega pobra- tirna k narodnemu vodstvu z naročllom, da istemu pove ponovno in precizno, da prevzame dr. Tuma deželnozborski mandat jcdino le pod po^o.jein, ako mu je zagotovljeno tudi deželno odbor- ništvo. Ker se pa ni posrecilo dr. Tu- movemu glasilu, da bi vzlic vseinu svo- jeinu zavijanju zamoglo to dejslvo po- polnoma prikriti, zaganja se po svoji navadi v g. Klavžarja ter si izmišljujc o njem stvari, katerih ni ne na nebu ne na zemlji. Jedna takih trditev je tudi ona jiravljica o narodnem vodstvu, ki bi bilo dalo po ustih (!) grola Coroninija, dr. Tumi nalog, da naj gleda na prste asistentu Klavžarju, naj mu zabrani za- kotno pisastvo in s tern zvezano obrt; da, naj stori Klavžarja nemogočega, itd. itd." Vedeti je namreč treba, da jc bil g. Klavžar dr. Tumi vedno tru v peti, to pa zavoljo tega, ker je bil dr. Tuma v administrativnih deželnih zadevah na- sproLi g. Klavžarju pravi pravcati — pri- tlikovec in ni mogel prenasati, da so se stranke s cele gori ške dežele zatekale v najrazličnejših deželno-uprav- nih in obcinskih zadevah konečno le k g. Klavžarju po sovet, katerega so pri dr. Tumi kot neznalici zaman iskali. — Mogoče je torej, da je dr. Tuma v svoji jezi in zavisti do g. Klavžarja večkrat dr. Gregorčiču in grol'u Coroniniju pri- povedoval o nainišlj(Miih „moritatih" g. Klavžarja, z namenom, da ga pri ten gospodih ocrni in mogoče je celo tudi, da je kateri teh gospodov se o takih prilikah tudi izrazil: c matinskih \-% isterskih v i ¦ nunradov. l)os!.;ivlj;i n;i dotn in r;i/.pušilj;i po ž(!lc/.- nic.i n;t vs<; krtijo avstro-o^orslu» nionarliijo v sodih od nl) Iitrov liapn-j. Na zahtovo pušilja tuili u/.orn1. Cene zmcrne. Postrožba poštena. mm em a.©. Pod]lisani naziiaiijam si. obcin- stvu v inustu in na dezeli; du sein öd pri brivsko podružnico v ulici Duomo (pod stolno cerkvijo, nasproti trgovine Drašček). kjer bodcin mogol j)ostreči ccnj. svo- je občinstvo, posebno spodnjega dol;i incsUi lor one na dezeli, bolj nogo sein to sloi'il dosloj. O1)C brivnici stu preskrbljeni z lzborn'nni deluvskhni močini, dahihko obljubljam točno in hitro postrežbo. V zalogi imam vedno v veliki izberi vse potrebščine te stroke k;ikor najfmeja in navadna mila, vsakovrslne parsumarije za gospode in dame, vse po jako zrnernih cenali. Hojakom z mcsla in dežele se toplo priporočam udani A. Pucclj brivec. Josip Valentinčič, pekovski mujster v Gorici v Raštelju št. 29. jtripornča vedno sve^i kruh txavadni in najfircejši, vsakovrstno pecivo za godove in dru^e razno ..po^rnjciHV1, prav okusne kolače za birmo in po- rok(;, različne torte itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov na- ročnikov po jako zmernih cenah. Izvole naj ^a torej počasLiti z mnotfobrojnimi naročili cenj. gg. i rojaki v inestu in na deželi. Podpisana priporočata slavnemu ob- einstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi iinata tudi raznovrstne pi- jačfi n. pr.: srancoaki Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, (ini rum, različna vina, gomžice (Senf.) Giril-Motodovo kavo in Giril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zrnernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopac & KiitiTi, tr^ovca v Scmcni&ki ulici h. stv. 1. v lastni hiši, kjer jc „Trg. obrt. zadr." Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v Uoriei. krojaški mojster in trgovec v Vrtni ulici St. 26. Izdeluje vsakovrstne možke obleke i)O vsakem kroju ler za vsaki stan. Ima tudi bognto zaio^o domačega in an- oležkega Hiikiia vneli vrst za vsak letiii caw. Izdelke iz lastnega blaga jamči. Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. i Priporoca so ]>. n. ohcMti- stvu v ({orici in z dczole. JVodaja kavino primeso, 1 sladkor, milo, slanino, riž, ! maslo surovo in kuliano, I olje. inoko iz Maj(li(v<(kvih lnlinov in vse jestvine. Zaloga zvopl(uik sv. Cirila in JVtetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnili strojev v Gorici, Stolna ulica St. 2. Prodaja stroje ludi h na teden- ske ali mcsočne i o broke. SI i'oji so iz prvih tovarn ler najboljše kiikovosli. l'riporoca se slav. občinstvu. Zavod za slibnjo oa sieklu Edvard Stuhl, e pivovarni od sedanjega posestnika gospoda Siinona Kukeca v /alc.u kupiti in nadalje voditi. Pivovarna v Žalcu je izdclala po uradnem zapisniku v času pivovarna v Laškem trgu pa v istem času od 1. oktobra 1898 do 30. septcmbra 1899 hi 8.935.— /// 10.780.— « 1. « 1899 « 30. « 1900 « 6.590.— « 11.970.— « 1. « 1900 « 30. « 1901 « 6.396.— « 11.270.— torej v obeli pivovarnah v zadnjih trob Mill povprccno na leto 18.053 heklolitrov piva. Skiij)iia niei'a obeli objektov znaša 6 ha 2(> cir 17 w2, od katerih pripada mi Žalec 1 « 15 « 1(> « , in na Laški trg 5 « 11 « 1 « . Na tern površju zavzamejo poslopja v Žalcu 38 ar in 14 m°-f v Laškem Irgu pa 47 ar in 50 m2. Cilede ccniive obeb objektov obrnili smo se do gospoda Bollimiila Stanka, pivovarnika in predsednika velike delniske pivovarno v Nusljah pri Pragi, nadalje do gospoda Jaiia Novak-a, di'iizabnika Ivrdke Novak & Jalin, Lovanio za opravo pivovaren v Pragi Bubna, kalera oba uživata najboljsi sloves v čeških pivovarniških krogih. Oba gospoda odzvala sta se radovoljno našemu povabilu ter se mudila mescca junija poleg dveh naših zaupnikov v Žalcu in v Laškem trgu, oglediijc si nalankb obe pivovarni. Iz njunega strokovnega poročila posnemamo sledeče: Pivovarna v jŽalcu je urejena za letno izdelavo 800O hi piva. Varilica je napravljena za Ai) hi lilja in zelo praktično izvedena; potrebno vodo daje vodnjak v jmilnici in jo kakovost te vodo za izdelavo piva izvrslna. V kvasilllici je dvajsel sodov za kvašcnje ä 20 ///; kleü za zalogo imaju pa pi'oslora za 2800 hi. Sladarilicc so tii manjše podzemeljske in jedna večja nadzemeljska. Po nazoru izvedencev se letna produkcija piva v Žalcu z inalimi investijskimi stroški labko zviša na I5.OOO hi. V la namen morala bi se na že reservovanein prostoru sezidali nova sladarnica in popolniti klci, za nalogo po načrtn. ki jo ze izgolovljen. Pivovarna v JLaškeiu t.i*gii inia vai'llico za 70 /// lilja, in novo dosli dobro izpoljano kvasilni(M) s 24 sodi za kvašenje. Kleti za zalogo imajo prostora za 4500 hi, so v dobrom stanju in oprcmljeno s primernimi ledenicami. Sladarnica je na levem brogn reke Savinje v hisi, v kalerej je tudi piv<>\ainiska rustavrjicija. Potrebno vodo daj6 trijo HtlldciH'i, kalerib dva sta na lastnem svetu, trelji glavni in najvišje lužeči pa na Lujem svetu ; vendar j(i vporaba istega zcinljeknji/no zavarovana. Pri sedanji uredbi kvasilnice in kletij za zalogo se lahko sklepa na lolno najviSjo produkcijo 14.OOO hi; vendar bi bilo po iiazoru gospodov izvedencev mogoče s ])riinernirn zvekšanjem klotij in z napravo novo sladarnice v neposrodni bližini giavtiih objeklov zvisati produkcijo do 25.000 hi. Glede plodonosnosti obeb pivovaren si dovoljujemo na kratko sledeče navesti: (!ena. izdelovanja piva v ol)oh pivovamah pride povprecno na K 15.2O za 1 ///(v tej ceni so obseženi vsi stroški za režijo in amortizacijo), prodajna cena je pa 1O.S5; tedaj ostane pri vsakeni heklolitru li 4.15 dobička, pri čeiner se niti ne računa, da je za pivo v steklenicab cena veliko večja. Kakor spredaj navedeno, znaša letna poprečna produkcija obeh pivovaren 18.053 hi. Ako se vpošleva 12%lno osušenje, ostaja za prodajo 10.4&5 hi piva in to množino je računati pri sestavljanjn kalkula za [ilodonosnosl podjclja. Na podlagi prodidočih slevilk in nameravanega delniÄkega kapilala v noobhodno potrebnem znesku OOO.OOO bi se že pri neizpmncMijYni produkciji obrestoval dolniski kapital z 11.3 ,, lor sta naša izvcdenca trdno preprieana, ila poslovni uspehi obeli pivovaren s spredaj navedeno izpremembo in sprotllim vodsivoin postanejo s« miK^'O u^odncjši. (iospoda izvedenca cenila o\nx pivovarni s posestvom vred, nadalje všlevsi vso opravo, sode za zalogo in prcvažanje, vendar brez tu lid lisa instructiisa na 5OO.OOO. Kundus insli'iiclus, pivo, slad in hinelj bilo bi poseboj vposlevati. Gospod Simon Kukec, poseslnik Ivrdke S. Kuketz, se nani nasproti zavezujo, da prepnsli novi delniški družbi obe svoji pivovarni v Žalcu in v Laškem trgu z vso opravo, kakor spredaj navedeno, nadalje z vsem limdusom glasom dvoli invonlarijov, kalera. imamo v rokah, skiR|»no svoto 550.000 in se izjavlja pripravljenim udeležiti se z jedno tretjiiio dcliiiskopi kapitala pri novi dolniski drnžbi. Z ozirom na lo, da se bode moralo prevzeti tudi pivo in zaloga drugega blaga še posebej, zviÄal se je delnfški k.ipilal na It OOO.OOO, razdoljon v 30O0 popolnoma vplačanih so na imojilolja glasočib delnic po K 200, od kalorih provzame 1/:«, to jo 1OOO dolnic a K 200 ledaj za K SSOC^.OHO, gospod Kukec kol. plačilo, lako da ostane za subskripcijo sanio ^OOO «lelnic a K. ÄOO. Priglasila za dolnice podjetja pod tvrdko : „Delniška družba združenih pivovaren v Žalcu in v Laškem trgu v Ljubljani" spi-ejoma, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani BV od 20. oktobra do vštevši 15. novembra t. I. ^Ml in veljajo za subski'ipcijo naslednji pogoji: 1. Vsak Subskribent dobi glasom svoje prijave pripadajoče delnico v nominalni vrednosti, to je a K 200. 2. Pri subskripciji se mora vložiti za vsako podpisano delnico K 4O kaveije, kalera se obrestuje od dne vplačila do 81. inarca 1902 po 4°/0; oslalih K 10O je plaeati po prejenin oblaslvenega dovoljenja za. ustanovitev te delniške družbe v obrokili, katere bode določila «Ljubljanska kreditna banka». Ako bi se ostali znesek vplačal po 81. marcu 1902, je zavezan vsak subskribonl plačati ob enem 5% tokočih obrosti od toga dneva naproj. 8. I>eliiice ho udeležene uze pri poslovanji :\ 1. inarca lOO^i nadalje. A. V slučaju, da bi kak Subskribent v določonom roku oslalih K 1 (»0 z odpadajočimi obrostmi pri blagajni «Ljubljansko krodihio banko» no plačal, konča njegova pravica do subskribiranih dolnic, tor jo «Ljubljanska krediLna banka» opravičona razglasiti, da je vplačana kavcija zapadla. 5. Po dovršenem uplačiln subskribovanili dolnic bodejo se iste izročile gospodom delničarjem s tekočim dividendnim kuponom o|H('itiljone in na imejilelja se glaseče delnice. 6. Po prelokii za subskripcijo določenega roka in po dovršenej razdelitvi bode «Ljubljanska kreditna banka» obvesl.ua subskribenlo, koliko delnic je odpadlo na njihove prijave. 7. Ako bi se nameravana delniška dražba iz kateroga vzroka koli najdalje do 1. oktobra 1902 ne ustanovila je «Ljubljanska krediLna banka» zavezaua pri njej vplacane kavcije s i% obresbni od dne vplačila p. n. subskril)entom vrniti, s cemer se pravica do izročilve delnic in zaveza k prejemu taislih konča, Ljubljana, dne 19. oktobra laoi. Ljubljanska kreditna banka.